Na podlagi 33., 175., 182. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ( Ur. list RS št. 110/02 in 08/03 ), sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta območja KO 13 Gmajnica ( Ur. objave glasila Občine Komenda št. 03/05 ) ter 16. člena Statuta Občine Komenda ( Ur. l. RS št. 37/99, 83/99 in Ur. objave glasila Občine Komenda št. 01/01 )  je Občinski svet Občine Komenda na svoji 33. seji dne 15. 06. 2006 sprejel

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA KO 13 GMAJNICA

I.   UVODNE  DOLOČBE

1. člen

( predmet odloka )

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka lokacijskega načrta za območje urejanja KO 13 Gmajnica, ki vsebujejo:

- ureditveno območje, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica,

- umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,

- zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,

- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

- rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- načrt parcelacije,

- etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta s spremembami in dopolnitvami.

2. člen

( prostorske ureditve, ki se načrtujejo s spremembami in dopolnitvami  občinskega lokacijskega  načrta )

Z dopolnitvami in spremembami Odloka o lokacijskem načrtu KO 13 Gmajnica  se spreminja namembnost funkcionalne enote FCK, ki je namenjena gradnji stanovanjskih objektov, ureditvi zunanjih zelenih površin in utrjenih površin ter gradnji prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, deloma se spreminjajo določila meril in pogojev v funkcionalnih celotah FC V1 ( vodotok Govinjek ) in FCI ( sistem prometnic ).

3. člen

( sestavni  deli  sprememb in  dopolnitev  občinskega  lokacijskega  načrta )

I. Besedilo odloka.

II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:

- Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu M 1: 5000

- Izsek iz kartografskega dela PUP-a M 1: 5000

- Prikaz ureditvenega območja M  1: 500

- Zazidalna situacija  M  1: 500

- Namenska raba in parcelacija M 1: 500

- Umestitev v prostor z vplivi in povezavami s sosednjimi območji M 1: 500

- Lega objektov in funkcionalno tehnična zasnova objektov M 1: 500

- Zasnova zelenih površin M 1: 500

- Zasnova prometne ureditve M 1: 500

- Zasnova komunalnih in energetskih ureditev M 1: 500

- Zaščita in reševanje M 1: 500

- Etapnost M 1: 500

4. člen

( priloge sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta )

Priloge sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta so:

1. Povzetek za javnost,

2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta,

3. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta,

4. Strokovne podlage,

5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

6. Spis postopka in sprejemanja akta,

7. Seznam upoštevanih aktov in predpisov,

8. Program opremljanja zemljišč,

9. Idejne rešitve objektov.

5. člen

( izdelovalec sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta )

Spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica je na podlagi Programa priprave sprememb in dopolnitev LN KO 13 Gmajnica, sprejetega s strani Župana Občine Komenda 08. 04. 2005 in pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti , izdelalo podjetje ARHITEKTURA, d. o. o., iz Ljubljane, Mala čolnarska 9a, pod številko projekta 5/2004, v mesecu januarju 2006 in ga na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v mesecu marcu 2006 in v skladu z mnenji ključnih nosilcev urejanja prostora in spremenjenim in dopolnjenim planskim aktom uskladila v mesecu  juniju 2006.

II. UREDITVENO OBMOČJE  SPREMEMB  IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA  

              LOKACIJSKEGA NAČRTA

6. člen

( ureditveno območje )

Obseg

Meja obravnavanega območja, ki se v celoti nahaja v katastrski občini Mlaka, je razvidna iz grafičnega dela. Vključuje zemljišče parcelna številka 216/38.

Meja

Meja območja, ki se tiče sprememb in dopolnitev Lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica,  poteka skladno določilom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev v letu 2003, za območje Občine Komenda ( Ur. objave glasila Občine Komenda št. 12/03 ), s tem, da je območje, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve, omejeno s severne strani s strnjeno stanovanjsko pozidavo, z vzhodne strani z vodotokom Govinjek, z juga s prometnico, ki poteka iz naselja Križ ter z zahoda s prometnico iz naselja Podboršt oziroma vodotokom Pšato.

7. člen

( trajne in začasne rešitve )

Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju, ki se nanašajo na dopolnitve in spremembe LN KO 13 Gmajnica, so trajni. Ureditve so razvidne iz kartografskega dela sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta.

8. člen

( vplivno  območje )

Načrtovani stanovanjski objekti so na celotnem območju, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve  lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica, oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 4 metre ter ne bodo imeli vpliva preko te meje na sosednja območja. Dovoz na gradbišča bo izveden z obstoječe ceste ter ne bo oviral ali vplival na življenje v naselju. Posredni vplivi posegov se kažejo v določitvi izravnalnih naravovarstvenih ukrepov izven območja urejanja, ki jih Občina Komenda zagotovi v strategiji prostorskega razvoja Občine Komenda in v vseh prostorskih izvedbenih aktih za navedena območja v podrobnejši namenski rabi prostora, ki bo obravnaval ta območja.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

9. člen

         ( opis rešitve načrtovanih objektov in površin )

Namembnost

Območje urejanja je skladno urbanistični zasnovi in sprejetim programskim zasnovam namenjeno večinoma stanovanjskim dejavnostim s srednjo gostoto, ki ne presega dovoljenih vplivov in obremenitev okolja za stanovanjska območja ter obvodnim površinam.

Območje, ki je predmet sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica, sestavljajo štirje sklopi po dejavnosti ločenih podobmočij, ki se v nadaljnji fazi dele na funkcionalne celote:

- osrednje stanovanjsko podobmočje FC S funkcionalnih celot od FC S7 do FC S11, ki se nahaja na   zahodnem delu  območja KO 13 Gmajnica,

- površine vodotoka z oznako funkcionalne celote FC V1, ki predstavljajo deloma prestavljen in z avtohtono vegetacijo ter dodatnimi izravnalnimi ukrepi urejen vodotok Govinjek,

- sistem prometnic funkcionalne celote FC I, ki povezuje dejavnosti vseh zgoraj navedenih sklopov,

- funkcionalna celota FC R,  namenjena rekreaciji na južnem delu lokacijskega načrta.

Zazidalna zasnova

Z  izbrano urbanistično ureditvijo se zaokroža izgradnja naselja Komenda med cestami Komenda - Podboršt »Z«  in Komenda - Mlaka »J«. Proti vzhodu  je  nova pozidava ločena od naselja določenega z LN KO 13 Gmajnica s potokom Govinjek, proti severu pa jo zamejujejo obstoječi objekti. Nova zazidava sledi konfiguraciji potoka Govinjek tako, da so nižji objekti pozidani po robu parcele, višji na njenem osrednjem delu in na severni strani območja, kar ohranja poglede na Kamniške Alpe.

Na celotnem območju je lociranih 36 objektov, od katerih je 15 več družinskih in 21 enodružinskih objektov. Določeni so trije tipi objektov.

10. člen

       ( pogoji za oblikovanje objektov )

Stanovanjsko podobmočje sestavlja pet funkcionalnih celot, ki so medsebojno povezane s prometno, energetsko in ostalo komunalno infrastrukturo. Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje območja so specifični za vsako funkcionalno celoto posebej in sicer:

Funkcionalna celota FC S7

Funkcionalna celota FC S7 tvori južni del sredinske pozidave območja tako, da simetrično izrablja lego, ob katerih se nahajajo trije več stanovanjski objekti tipa A . Vertikalni gabarit objektov tipa A je P+1+M, tlorisna dimenzija pa 18,0 x 12,0 m. Ob objektih so urejeni skupni parkirni prostori, dostopni z  notranjih napajalnih cest naselja. Vse zunanje površine so javno dostopne.

Funkcionalna celota FC S8

Funkcionalna celota FC S8 tvori severni del sredinske pozidave območja, tako da simetrično izrablja lego osrednje dostopne ceste s ceste Komenda - Podboršt in severno notranjo napajalno cesto, ob katerih se nahaja sedem več stanovanjskih objektov tipa A. Vertikalni gabarit objektov je P+1+M, tlorisna dimenzija pa 18,0 x 12,0 m. Ob objektih so urejeni skupni parkirni prostori, dostopni z  notranjih napajalnih cest naselja. Vse zunanje površine so javno dostopne.

Funkcionalna celota FC S9

V severnem delu območja, ki je najvišje ležeči prostor, je pahljačasto razmeščenih pet več družinskih objektov tipa A. Ob objektih so urejeni skupni parkirni prostori, dostopni s severne notranje napajalne ceste naselja.

Funkcionalna celota FC S10

Funkcionalna celota FC S10 leži na vzhodni strani obravnavanega območja  ter ima obliko ozkega pasu, ki poteka v smeri sever - jug ob  večinoma suhi strugi vodotoka Govinjek. Dostop do funkcionalne celote je opredeljen z zahodne dovozne ceste tako, da poteka napajalna cesta vzdolž zahodne meje funkcionalne celote. Določa se gradnja enajstih stanovanjskih objektov tipa B  z vertikalnim gabaritom P+M. Vse stavbe so tlorisnih dimenzij 9,0 x 12.0 m, enotnega oblikovanja tako fasad ( omet, steklo in les ) kot kritin in naklona strešin ( od 35° do 45° ). Stavbe morajo biti usklajene tudi v tipologiji okenskih in vratnih odprtin ter izboru fasadnih in strešnih barv in se morajo s svojimi arhitektonsko – oblikovalskimi značilnostmi vključevati v ambient celotnega območja.

Funkcionalna celota FC S11

Funkcionalna celota FC S11 zavzema površine v obliki ozkega pasu vzdolž ceste Komenda - Podboršt in Komenda - Mlaka. Določena je gradnja desetih objektov tipa C, ki so postavljeni v tri gruče. Objekti so enotnih gabaritov, in sicer vertikalnih P+M oziroma tlorisnih 9,0 x 11,0 m. Za vse gradbene posege znotraj funkcionalne celote FC S11 veljajo enaki arhitektonsko – oblikovalski pogoji kot za funkcionalno celoto FC S10.

Prometno infrastrukturno podobmočje sestavlja dvoje funkcionalnih celot, ki omogočata prometno povezanost naselja:

Funkcionalna celota FC I6

Predstavlja osrednjo dostopno cesto, ki se priključuje na cesto Komenda - Podboršt in južno krožno napajalno cestno zanko  s katero  se ureja prometna dostopnost južnega dela nove pozidave.

Funkcionalna celota FC I7

Predstavlja severno notranjo napajalno cesto naselja z zaključnim obračališčem, ki se navezuje na osrednjo dostopno cesto s priključkom  na cesto Komenda - Podboršt.  S te notranje napajalne ceste je izvedena povezava z  vzhodnim zazidalnim območjem  že sprejetega LN.

Funkcionalna celota FCR 18

Funkcionalna celota FCR  18  - obstoječi travnik v južnem delu – je namenjena izlivnemu območju potoka Govinjek in rekreaciji na travnati površini in  otroškemu igrišču. 

11. člen

( lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo )

Tipologija stanovanjskih objektov

Objekt tipa A:

več družinski objekt

gabarit P+1+M

tlorisna dimenzija:  18,0 x 12,0 m

kota slemena 13,50 m nad koto pritličja,

kota pritličja +0,20 m iznad kote urejenega uvoza k objektu

ob objektu so urejena skupna parkirišča.

Objekt tipa B:

enostanovanjski objekt

gabarit P+M

tlorisna dimenzija:  9,0 x 12,0 m

kota slemena 9,00 m nad koto pritličja

kota pritličja +0,20 m iznad kote urejenega uvoza k objektu

ob objektu se zgradi parkirišče,  pokrito z nadstrešnico ali pergulo ali garažo s streho v minimalnem naklonu

Objekt tipa C:

enostanovanjski objekt, objekti so postavljeni v gručo štirih objektov s skupnim dovozom

gabarit P+M

tlorisna dimenzija:  9,0 x 11,0 m

kota slemena 9,00 m nad koto pritličja

kota pritličja +0,20 m iznad kote urejenega uvoza k objektu

ob objektu se zgradi parkirišče, pokrito z nadstrešnico ali pergulo ali garažo s streho v minimalnem naklonu

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih in zelenih površin)

Zunanje ureditve

Izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se podrejajo konceptu ureditev zelenih območij. Določa se intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih predelov, kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih objektov. Med posameznimi parcelami so možne ograditve z živo mejo do maksimalne višine 120 cm ( enaka omejitev velja tudi za vzhodni del območja, ki ga ureja osnovni Odlok o lokacijskem načrtu območja KO 13 Gmajnica ). Ob notranjih dovoznih cestah se zasadi visokodebelna drevesa. V skladu s smernicami je upoštevati režim Pšate kot naravne vrednote s poudarkom na ohranjanju in dopolnitvi naravne drevesne vegetacije v vzhodnem delu območja. Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasadi tudi parkirne površine. Na južnem delu območja LN se nahaja funkcionalna celota FC R, ki  je namenjena rekreaciji oziroma otroškim igriščem na travnatih površinah. Dostop do skupne rekreacijske površine se izvede z novim mostičkom preko vodotoka Govinjek v osi zelene površine.

Vodotok Govinjek

Na vzhodnem robu območja poteka večinoma suha struga vodotoka Govinjek. V skladu s principi sonaravnega urejanja se vse potrebne vodnogospodarske ureditve izvajajo tako, da se v kar najmanjši možni meri posega v zeleni pas ob vodotoku. Dovoljujejo se redna vzdrževalna dela in v skladu z ukrepi varovanja pred visokimi vodami zagotovi ustrezne vodnogospodarske rešitve za eliminacijo nevarnosti poplavnih voda.

Struga potoka poteka ob novooblikovani stanovanjski gradnji,  zarisani v že sprejetem lokacijskem načrtu. Ob robu stanovanjskega območja se izvedejo izravnalni ukrepi za ohranitev avtohtonega biotopa. Z namenom omilitve okrnitve narave se uredi nadomestni biotop – mlaka - premera najmanj 25 m. Na južnem delu območja se ohrani večja travnata površina kot izlivno območje potokov.

IV.   ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

13. člen

( pogoji za prometno urejanje )

Splošni pogoji

Območje je s severne in vzhodne strani omejeno s strnjeno stanovanjsko pozidavo, z juga s prometnico, ki poteka iz naselja Križ, na zahodu pa s prometnico iz naselja Podboršt oziroma vodotokom Pšato. Prometna ureditev se navezuje na obstoječo prometno ureditev ob robovih območja. Kot pomembna prometna hrbtenica območja se uvaja centralno locirana notranja zbirna cesta, ki poteka od zahodne prometnice Komenda - Podboršt v smeri zahod - vzhod. Nanjo se navezuje dvoje prečnih prometnic, in sicer tako, da vodi proti jugu notranja napajalna cesta, ki je oblikovana kot krožna zanka, proti severu pa slepa cesta z zaključnim obračališčem, na katero se prečno priključuje povezava s sosednjim zazidalnim območjem preko potoka Govinjek. Vse prometnice so širine 5,0 m, zbirna in obe povezovalni tudi z obojestranskim pločnikom širine 1,2 m, pri ostalih se določa enostranski pločnik. Opredeljuje se več skupnih parkirnih površin za zagotovitev možnosti parkiranja obiskovalcev.

Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površinah. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.

Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.

Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane.

Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljene od stanovanjskih in drugih objektov.

Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urjene, posebno ob javnih cestah in ob vodotoku Govinjek.

Investitorji so  dolžni vzdolž svojih parcel ob lokalni cesti zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali gradnje objektov in omrežij javne infrastrukture.

Kanalizacija, vodovod, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.

Ne dovolijo se dela, ki bi lahko povzročila višanje vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa ali na promet na cesti.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije stavb, objektov, naprav in napeljav, je odgovoren investitor gradnje komunalne infrastrukture na tem območju.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

V. ZASNOVA KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE  INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

14. člen

( pogoji za komunalno in energetsko urejanje )

Splošni pogoji

Vsi objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadne in meteorne vode, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje in catv. Obravnavano območje ima urejeno javno infrastrukturo v upravljanju izvajalcev javnih gospodarskih služb.

Za zaščito obstoječe in novo predvideno infrastrukturo se izdela projektna dokumentacija. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev ter vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Vsa načrtovana infrastruktura mora izpolnjevati pogoje glede predpisanih horizontalnih in vertikalnih odmikov, ter načina križanja. Predvsem je potrebno upoštevati naslednja določila :

- horizontalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije –  najmanj 1m,

- horizontalni odmik vodovoda od VN elektrovoda – 1m,

- vertikalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije: če je vodovod nad kanalom 0,4 m,

- vertikalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije: če je vodovod pod kanalom 0,5 metra s  posebno zaščito ( tesnjena  zaščitna cev ) v dolžini 3 metre na vsako stran.

Horizontalni odmiki morajo biti prikazani v zbirni situaciji komunalnih vodov, vertikalni pa v zbirnem podolžnem profilu vse infrastrukture.

Zaradi potrebe po ugotavljanju ničelnega stanja naravnih dobrin, predvsem tal, zraka in podtalnice, je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ali drugo tovrstno študijo, kjer se izvede ugotavljanje kvantificiranega stanja teh resursov, opredeli način in pogostost monitoringa ter opredeli mejne vrednosti še dopustnih parametrov deviacij.

Potek obstoječih in novo načrtovanih komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz kartografskega gradiva.

15. člen

( vodooskrba )

Vodooskrba

Obravnavano območje je v naravi nepozidan zamočvirjen travnik. Ob »Z« in »J« strani področja OLN KO 13 Gmajnica poteka obstoječi vodovod LN DN 250 mm, ki je zaradi opustitve zajetja Krvavec in zaradi vzpostavitve novega zajetja Iverje v opuščanju. Na območju se je pred kratkim izvajala gradnja novega primarnega vodovoda po projektni dokumentaciji Hidroinženiring, d. o. o. Ljubljana. Izvajala se je zamenjava dotrajanega vodovoda AC 200 na »Z« in »J« robu območja. Za določitev zmogljivosti sistema se upoštevajo naslednji podatki: np = 250 l /osebo/dan, Q sr = 114 x 4 x 250 = 114.000 l/dan = 1,3 l/s, za potrebe požara je potrebno zagotoviti 2 x 5 l/s za dobo 2 ur, oziroma vodohran prostornine najmanj fluktuacija + 75 m3.

Vsi novopredvideni stanovanjski objekti se bodo oskrbovali s pitno in požarno vodo iz novozgrajenega sekundarnega vodovodnega omrežja znotraj območja zazidave, ki se smiselno naveže na dopolnjen in nadgrajen cevovod.

Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji je potrebno projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode. Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je treba vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo predvidene vodovodne naprave je treba locirati večinoma v javnih prometnih površinah oziroma zelenih komunalnih koridorjih ob cestah, pri čemer morajo biti vse novo projektirane stavbe odmaknjene minimalno 2,00 m od osi vodovoda.

Vodovod mora biti povezan krožno brez načrtovanja slepih krakov. Za oskrbo s pitno vodo in priključitev predvidenih objektov na vodovodno omrežje bo treba:

- zgraditi vodovodni cevovod min. O 100 v predvidenih prometnicah – v zankasti zasnovi,

- izvesti mrežo nadzemnih hidrantov na medsebojni oddaljenosti 80 m.

Vodovodni priključki se izvedejo za vsak objekt posebej. Na mestu priključitve se izvede ventil, vodomerno mesto se locira na zemljišču investitorja tik za cestnim robnikom in z zunanjim vodomernim jaškom. V več stanovanjskih objektih je potrebno poleg glavnega vodomernega mesta izvesti tudi interne meritve porabe pitne vode za vsako stanovanjsko enoto posebej. Interni vodomeri morajo biti nameščeni v posebnih merilnih prostorih ( inštalacijskih nišah ) in dostopni iz skupnih prostorov objekta ( stopnišče ). Vse interne merilne naprave morajo biti opremljene z elektronsko enoto in preko komunikacijskega kabla povezane v centralno enoto za elektronsko odčitavanje. Enota mora biti nameščena v skupnem prostoru, ustrezno zavarovana in dostopna izvajalcu javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo.

Hidrantno omrežje

Javno hidrantno omrežje temelji na krožni zazankani osnovi vodovodnega sistema. Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ( Ur. l. SFRJ št. 30/91 ). Po istem Pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost ( hidrantno omrežje ) z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Hidranti morajo biti nadzemni, ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času. V projektu je treba določiti tudi lokacije možnih črpališč protipožarne vode iz vodotoka Pšata na zahodnem robu območja.

16. člen

( odvajanje odpadnih voda )

Odvajanje odpadnih voda

Obravnavano območje nima urejene javne kanalizacije za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so pa izdelana projektna izhodišča Odvajanje meteornih in sanitarnih voda s področja naselij KS Komenda, Moste in Križ ( Hidroinženiring, št. 43-118-00-96 / december 1997 ), ki predstavljajo osnovo za zasnovo kanalizacijskega omrežja.

Območje KO 13 Gmajnica se nahaja na robu 3. varstvenega pasu vodnega vira zato je treba upoštevati določila Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I in ukrepih za zavarovanje voda.

Za določitev zmogljivosti sistema se določijo naslednje vrednosti:

- odtok odpadne vode naselja: qh = A*P*Qd/36000 = 3,16*300*200/36000=5,3 l/s,

- odtok padavinske vode: jakost naliva qp=210 l/s * ha za n=1, t=10min, koeficient odtoka f (300oseb/ ha ) = 0,65,  koeficient zakasnitve z = 4, q pad =A*qp*f*z=3,16*210*0,45*0,68=203 l/s,

- polnitve cevi: 70%.

Za novo predvidene stanovanjske, oskrbne in storitvene stavbe, ki morajo biti priključene na vodotesno kanalizacijsko omrežje, je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.

Novo predvidene stavbe morajo biti od osi kanalizacije oddaljene minimalno od 3,0 m do 6,0 m, odvisno od globine in dimenzije kanalizacijske cevi.

Vso odpadno vodo je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadne vode ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja.

V skladu z zahtevo pristojnega nosilca urejanja prostora je v varstvenem pasu 5,0 m od osi kanalizacije prepovedana saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.

Zgraditi bo treba ločen sistem odvajanja za padavinsko vodo in komunalno sanitarno vodo iz objektov. Padavinsko vodo s streh, zelenic in neprometnih površin, ki ne bo onesnažena z vodi škodljivimi snovmi, je treba speljati v naravni odvodnik z iztokom na koti 50 – letnih poplavne vode.

Padavinsko vodo s parkirnih površin je potrebno prečistiti preko peskolovov in lovilcev olj in tako prečiščeno voditi v meteorno kanalizacijo. Sanitarno odpadno vodo je potrebno priključiti na fekalni kanal in ČN, do izgradnje le - te pa v interne nepretočne greznice oziroma interno skupinsko ČN.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti in omrežje predati upravljavcu.  

Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

17. člen

( oskrba s plinom in ogrevanje )

Merila in pogoji za oskrbo s plinom in ogrevanje

Obravnavano območje nima urejene javne energetske oskrbe s toploto, se pa predvideva plinifikacija Komende s širšo okolico. Do izgradnje plinovodnega omrežja naj se izvede ogrevanje novih objektov iz skupne postaje utekočinjenega naftnega plina, ali pa se izvede individualna oskrba posameznih objektov s plinom iz lastnih vkopanih cistern prostornine 3 - 4 m3. V primeru skupinske oskrbe se predvidi najmanj dve enotni postaji s cisternami ( 3 cisterne po 6 - 8 m3 ), merilno regulacijsko postajo ter plinskim oskrbovalnim in priključnim omrežjem do posameznih objektov. Lokacija skupne postaje UNP se nahaja na »J« delu območja LN, protiležna postaja pa na »V« strani območja LN Gmajnica. Postaji sta medsebojno povezani, delovanje je lahko neodvisno. Regulacija I. stopnje se izvede v glavni postaji, II. stopnje pa na hišnih omaricah. Plin se uporablja za kuhanje, ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Po vzpostavitvi javnega plinovoda se enotne postaje odstranijo ter izvede priključitev na javni plinovodni sistem.

Vsi načrtovani vodi potekajo v koridorju cest, kolesarskih stez ali pločnikov za pešce in v koridorjih na javnih poteh. 

18. člen

( oskrba z električno energijo )

Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo

Obstoječe stavbe ob obravnavanem območju se napajajo iz obstoječih transformatorskih postaj Mlaka, Gmajnica in Podboršt. Novo predvidene stavbe osrednjega dela območja se preko razdelilnega priključka na jugu območja priključujejo na novo zgrajeno TP na vzhodni strani v okviru funkcionalne enote FC ŠR1 z 20 kV priključnim vodom. Za priključitev novo predvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega sklopa stavb na eni lokaciji. Ocenjena priključna moč za obravnavano območje: cca 114 x 13 kW - 1480 kVA.

Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je treba:

- zgraditi novo transformatorsko postajo ustreznega tipa in moči na južnem delu območja ter izvesti 20 kV kablovod z  ozankanjem iz obstoječih prej omenjenih TP z VN 20 kV daljnovodom

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod iz nove TP do predvidenih objektov

- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za novo predvideno TP, za vključitev TP v 20 kV omrežje ter za nizkonapetostni kabelski razvod.

Med projektiranjem predvidenih objektov in pred pričetkom gradbenih del se morajo investitorji oziroma  projektanti seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri pristojni delovni organizaciji.

Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni moč graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oziroma prestavljeni izven območja gradnje novih objektov.

19. člen

( javna razsvetljava )

Merila in pogoji za ureditev javne razsvetljave

Območje je opremljeno z omrežjem javne razsvetljave po zahodni in južni cesti. Novo predvideno območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob glavni zbirni cesti območja, prometnicah, ki potekajo preko območja in na priključni cesti. Prav tako se osvetlijo vsa parkirna mesta. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotavljajo varen in pravilen potek prometa.

Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije. Prižigališče za javno razsvetljavo se izvede pri novo predvideni transformatorski postaji.

Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.

Za območja, ki so brez javne razsvetljave, je potrebno predvideti za dostopne ulice, hortikulturne in druge površine nizke lučne svetilke, ob glavnih ulicah in cestah pa enotne visoke kandelabre tipske oblike z betonskimi podstavki, enotnimi za območje Občine Komenda. Predvideno je 12 - 15 novih svetilk.

20. člen

( telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelsko razdelilnega sistema )

Telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelsko razdelilnega sistema

Na širšem območju načrtovane gradnje je delno že izvedeno zemeljsko komunikacijsko omrežje s kabelsko kanalizacijo. Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je potrebno dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje ter izvesti kabelske priključke do posameznih objektov, kjer se namesti TK omarica. Načrtovani objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je potrebno naročiti projekt priključitve pri pristojni gospodarski službi. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC Komenda.

Sočasno z izgradnjo TK omrežja je treba zgraditi KRS kabelsko kanalizacijo ter odcepe do predvidenih objektov s priključnimi omaricami, ki so lahko prostostoječe ali vzidane v zunanje zidove objektov. Navezava objektov se izvede z novim omrežjem in priključi na podlagi pogojev, ki jih poda pristojni upravljavec KRS omrežja. Zemeljsko omrežje naj poteka skupaj s TK omrežjem.

Za telekomunikacijsko omrežje je potrebno izdelati projekt sekundarne kabelske kanalizacije in priključitev posameznih objektov na TK omrežje. Projektno dokumentacijo izdela za tovrstna dela registrirana projektantska organizacija po projektni nalogi Telekoma Slovenije. Predvideva se vključitev 114 enot s po dvema linijama, skupaj 228 zasedenih linij.

21. člen

(komunalni odpadki)

Merila in pogoji za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov:

Javna higiena območja KO 13 Gmajnica se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Določa se ekološki otok.

Komunalne odpadke je treba pri načrtovanih objektih zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Komenda. Posode za odpadke je treba namestiti na zasebnih, obcestnih, vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom. Na javnih površinah je treba zagotoviti zadostno količino košev za odpadke ter ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.

22. člen

(vodnogospodarske ureditve)

Vodnogospodarske ureditve

Območje urejanja je omejeno in prepleteno z več vodotoki in sicer ga na zahodni strani tangira struga potoka Pšata, na južni strani razbremenilni jarek Pšata – Govinjek ter po sredini območja v smeri sever – jug struga potoka Govinjek. Nižinski del območja je močno poplavno ogrožen in predstavlja inundacijske površine omenjenih vodotokov.

Glede na velik pomen območja iz vodnogospodarskega vidika je potrebno v kasnejših fazah urejanja območja izdelati podrobno hidrološko hidravlično študijo razmer, ki bo ovrednotila vpliv pozidave na tem območju oziroma izgube poplavnega inundacijskega območja na gor in dol vodna območja. V ta namen se opušča pozidava v funkcionalni celoti FCR 18, travnati površini na J delu obravnavanega območja, ki je namenjena rekreaciji na travi, ter služi sočasno kot izlivni prostor potoka Govinjek.

Zaradi kritičnih razmer (gledano z vidika poplavne varnosti), ki vladajo na obsežnem območju vzdolž Pšate in pritokov, je potrebno zagotoviti čim manjši vpliv pozidave na te razmere, zato nove gradnje ne posegajo znotraj 5 m pasov od meje vodnega zemljišča vzdolž vodotoka Pšata na obeh straneh brežin. Znotraj teh pasov je možno gojiti primerno zarast in sicer takšno in na tak način, da bo možen dostop do struge na vsaki lokaciji v primerih interventnih posegov oziroma rednih vzdrževalnih del. Drevesna in grmovna zarast naj ne bo linijsko sajena ali negovana, ampak gručasto, s takšnimi razmaki med gručami ali posameznimi drevesi, ki bodo dovoljevali nemoten dostop. Podobno načeloma velja tudi za potok Govinjek.

Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka (mostovi, prepusti).

Vse sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Ker na območju še ni javne kanalizacije z odvodom na čistilno napravo, je začasno dovoljeno sanitarne odpadne vode organizirano voditi v vodotesne večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka (Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic Ur.l. SRS št. 10/85), ob izgradnji kanalizacije pa priključiti nanjo, greznice pa opustiti.

Vse meteorne vode z zelenic in strešin je možno preko peskolovov voditi v vodotoke ali ponikati, vse meteorne vode s povoznih  površin pa je prav tako možno ponikati ali speljati v površinske odvodnike, vendar preko peskolovov in lovilcev olj.

Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v javni kanal ali vodotok primerno očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod).

Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS št. 35/96).

Glede na to, da je območje poplavno ogroženo, je treba zagotoviti vsem stavbam varnost pred stoletnimi visokimi vodami z upoštevanjem 0,5 m varnostne višine na način, ki ne bo dodatno ogrožal drugih območij.

Morebitna gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost stavb pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.

23. člen

( zadrževanje meteorne vode )

Za zadrževanje hipnih meteornih voda iz načrtovanega naselja se izvede na spodnji strani naselja zadrževalni bazen s kapaciteto 180 m3, kar predstavlja količino petminutnega   max. naliva. Zadrževalni bazen mora biti projektiran in izveden na način, da po nalivu meteorna voda odteče brez dodatnih tehničnih ukrepov.

24. člen

( obveznost pridobitve vodnega soglasja )

Za vse posege na območju LN Gmajnica, za katere je po 15. členu Zakona o vodah  potrebno pridobiti vodno soglasje, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje MOP, Agencije RS za okolje, Sektorja za vodno območje Donave, Oddelka za območje srednje Save.

VI.  REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN

VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

25. člen

(varovanje okolja)

Merila za varstvo narave in biotske raznovrstnosti se nanašajo na širše naravne območje vrednote potoka Pšate (5423) s pritoki.

Regulacija in prestavitev potoka Govinjek se v območju funkcionalne celote FC S7 izvede sonaravno, z razgibano brežino, ob uporabi vrbovih prepletov. Izpostavi se nov obojestranski obvodni zeleni pas dreves, širine najmanj 4 metre. Toge ureditve struge s skalometi v betonu in oporni zidovi niso sprejemljivi.

Načeloma se sicer ohranja oba vodotoka, tako Pšato ob zahodnem robu območja KO 13 Gmajnica kot Govinjek. Ob obeh vodotokih se ohranja, ob Govinjeku pa po delni prestavitvi celo krepi z izravnalnimi ukrepi avtohtono vegetacijo in habitate v naravnem stanju; ob Govinjeku se dodatno uredi dvoje močvirskih logov. Ob obeh vodotokih se ohranja odprt zeleni pas z možnostjo dostopa oz. prehoda ob vodotoku.

26. člen

(ohranjanje narave ter trajnostna raba naravnih dobrin)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot  ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu, pridobljenem v postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta s strani  Zavoda RS za varstvo narave, ki so priloga temu odloku in se hranijo na Občini Komenda.

Lastnik parcele št. 216/38, k. o. Mlaka, kot izravnalni ukrep zaradi uničenja naravne vrednote na območju LN Gmajnica zagotovi, da se parceli št. 506 in 507, obe k. o. Klanec, v skupni izmeri okvirno 33.000 m2, ohranjata v naravnem stanju, za kar prostorski pripravljavec vpiše zaznamek v zemljiško knjigo in hkrati zagotovi pogoje za realizacijo v ustreznem prostorskem aktu, ki bo obravnaval ta območja.

Hkrati Občina Komenda za parcele št. 215, 175/1, 176/1, 174/1, 174/2 in 216/25, vse k. o. Mlaka, kot izravnalni ukrep zaradi uničenja naravne vrednote na območju LN Gmajnica zagotovi, da se parcele št. 763, 764 in 717, vse k. o. Klanec, v skupni izmeri okvirno 17.000 m2, ohranjajo v obstoječem naravnem stanju, za kar se vpiše zaznamek v zemljiško knjigo in hkrati zagotovi pogoje za realizacijo v ustreznem prostorskem aktu, ki bo obravnaval ta območja.

Če teh 17.000 m2 ni možno zagotoviti pri lastnikih navedenih parcel, je potrebno, da  pooblaščenec lastnikov na parc. št. 506 in 507, obe k. o. Klanec, zagotovi izravnalne ukrepe na njihovem zemljišču ( parc. št. 507, k. o. Klanec ).

Izravnalne ukrepe izven območja urejanja Občina Komenda zagotovi v strategiji prostorskega razvoja Občine Komenda in v vseh prostorskih izvedbenih aktih za navedena območja v podrobnejši namenski rabi, ki bodo obravnavali ta območja.        

27. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na ureditvenem območju ni prvin kulturne dediščine, v J delu območja se povezovalno cesto vizualno orientira na prostorsko poudarjeno območje križniške Komende.

VII.  REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN  DRUGIMI NESREČAMI

28. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnim in drugimi nesrečami)

Splošne določbe

Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov s požarnimi zidovi, prometne in delovne površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega naselja.

Intervencijske poti in površine

Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.

Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m² utrjene površine in 2 m ² površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m, oziroma zunanji radiji dostopnih cest 21 m. Intervencijska pot (zanka) se izvede preko utrjene travnate površine otroškega igrišča.

Hidrantno omrežje

Požarna zaščita novih objektov je predvidena z notranjim hidrantnim omrežjem – nadtalnimi hidranti. Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 8. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode. Posebej je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov visokih voda potokov Pšata in Govinjek ter visokega vodostaja podtalnice.

Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz kartografskega dela. 

VIII.   NAČRT PARCELACIJE

29. člen

(načrt parcelacije)

Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga temu odloku. Površine parcel smejo odstopati do 5 %. Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela. 

IX.     ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA IN ZAČASNA

NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

30. člen

(etapnost gradnje)

Spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta bo moč izvajati v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za zavarovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna enota mora biti izvedena kot celota, z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

Zemljišča predvidena za kasnejše urejanje obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.

Etapnost izvajanja je razvidna iz kartografskega dela.  

X.  OBVEZNOSTI INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU LN

31. člen

( obveznosti investitorjev )

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:

- zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;

- izvedbo pritličja in eventualno kleti na način, ki onemogoča kakršenkoli vpliv podtalnice in vodotokov z vidika ogroženosti poplavnih vod ob smiselnem upoštevanju usmeritev elaborata presoje poplavne ogroženosti (Hidrotehnik, št. proj. H-09/04, februar 2004);

- pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

- izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;

- izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;

- s tem odlokom določene naravovarstvene ukrepe iz 26. člena tega odloka, ki se nanašajo na posega izven območja urejanja.

XI.  ODSTOPANJA

32. člen

( tolerance )

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali, oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.

Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje in ob pozitivnem mnenju pristojnih nosilcev urejanja prostora ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor.

33. člen

( dodatne tolerance na V delu območja )

Če  se  med  pripravo  projektne  dokumentacije  to  izkaže  za  potrebno,  so  v  funkcionalni celoti FC ŠR 1 ( športno rekreativne površine na vzhodnem delu območja, ki ga ureja osnovni odlok )  tolerance lahko večje, kar velja tako za objekte visokih gradenj, športne objekte in infrastrukturo.  Možna je drugačna razporeditev objektov ali dodajanje novih  ( npr. igrišča za odbojko, košarko itd. ). Nov  koncept mora pred dokončanjem projektov in pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrditi pristojni občinski organ. 

34. člen

( dodatne tolerance v grafičnem delu osnovnega odloka )

Skladno  s  tekstualnim  delom  7.  člena osnovnega Odloka o lokacijskem načrtu območja KO 13 Gmajnica ( točka 1.5., FC S5 ) se tudi v grafičnem delu  tega odloka na  listu 6 ( funkcionalne rešitve, tipi objektov ) za tip F določa možna etažnost (K) + P + M.

XII.  KONČNE DOLOČBE

35. člen

( možnost vpogleda )                                                                                     

Spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta območja KO 13 Gmajnica so vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Komenda in na Upravni enoti Kamnik.

36. člen

(  inšpekcijsko nadzorstvo )

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

37. člen

( veljavnost odloka )

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah glasila Občine Komenda.

Šifra: 35005-0002/2004

Datum:      15. 06. 2006