Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,
109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2,
Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US:
U-I-267/09-19, 51/10) ter 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 20. redni seji dne 21. 11. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko
zazidavo »Boldirev« na Pragerskem |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) Z
Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za
stanovanjsko zazidavo »Boldirev« na Pragerskem se spreminja Odlok o
lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Boldirev na Pragerskem,
objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/06. |
(2)
Spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko
zazidavo Boldirev (dalje OLN) je izdelal IBIS d.o.o., Slovenska
Bistrica, projekt štev. 69/08, junij 2013. |
2. člen |
(sestavni
deli OLN) |
Sestavni
deli OLN so: |
–
tekstualni del sprememb in dopolnitev (odlok), |
– grafični
del sprememb in dopolnitev (odlok). |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OLN |
3. člen |
(območje
sprememb in dopolnitev) |
V poglavju
II. Ureditveno območje OLN, se 4. člen, ki opredeljuje funkcijo
ureditvenega območja spremeni tako, da glasi: |
»Ureditveno območje je funkcionalno razdeljeno na dva sklopa. Severni in
osrednji del območja je namenjen večjemu trgovskemu centru s
pripadajočimi parkirnimi prostori in nepozidanim prostorom za
skladiščenje blaga. Južni del ureditvenega območja je namenjen gradnji
manjšega naselja nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš.« |
4. člen |
(vplivno
območje) |
5. člen
odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: |
»Vplivno
območje prostorske ureditve obsega v času gradnje: |
– vse
parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja.
|
Vplivno
območje v času uporabe obsega: |
– parcele
znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja, |
– del
parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe
območja. |
Prikaz
skupnega vplivnega območja je razviden iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega
vplivnega območja v merilu 1:500. |
Vplivno
območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN. |
Vplivno
območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega
območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno
linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za
zakoličenje objektov (list št. 2.4).« |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis
vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
Prvi
odstavek 7. člena se nadomesti s sledečim besedilom: |
»Območje
je razdeljeno na 8 gradbenih parcel, velikosti od 403,00 m2 do 7339,00
m2, na katerih so umeščeni na severu in osrednjem delu večji trgovski
center dimenzije ca. 30,00 x 60,00 m, s pripadajočimi parkirnimi
prostori in nepozidanim prostorom za skladiščenje blaga ter zadrževalno
razbremenilnim objektom. Južni del območja predvidenih 6
nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš«. |
6. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
Celoten 8.
člen se nadomesti s sledečim besedilom: |
»(1)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti
ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih
prilogah. |
Prikazano
je območje pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od
sosednjih parcelnih mej, odmika od ceste. Območje objektov v
kartografski prilogi je načelno. Gradbena linija na cestno stran je
fiksna, odstopanja so možna zgolj na dvoriščno stran. |
(2)
Trgovski center je zasnovan kot pritličen objekt, tlorisno nepravilne
oblike, okvirnega tlorisnega gabarita 30,00 x 60,00 m in višinskega
gabarita maks. 8,00 m + 1,00 m. Objekt ima pretežno ravno streho, le na
vzhodnem robu se le-ta prelevi v strmo zeleno naklonsko streho, ki se
pri tleh spoji z okoliškim terenom (zvezni prehod). Območje vhoda v
trgovski objekt ter terasa kavarnice so pokriti z nadstrešnico. Trgovski
center je oblikovan sorazmerno sodobno, a se z uporabo naravnih
materialov, kot je les na fasadi (ob vhodnem delu objekta/severna stran)
ter izvedbo ekstenzivno zazelenjene ravne strehe sonaravno vključuje v
obstoječe okolje. |
Pogoji za
urejanje zelenih površin: Ureditev vseh površin mora omogočati neoviran
dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam. Tlakovane površine ob
objektu naj bodo nivojsko izenačene s površinami parkirišča ali v obliki
dvignjenega obhodnega pločnika okoli objekta. Površine parkirišča je
priporočeno izvajati v asfaltu zaradi kontroliranega odvajanja meteornih
vod. V skladu s predpisi mora biti zagotovljeno zadostno število
parkirnih mest vključno z zadostnim številom parkirnih mest za invalide.
Do prostora za zbiranje odpadkov mora biti omogočen dostop za
prevzemanje in odvoz odpadkov s strani za to pooblaščene organizacije.
Območje naj vključuje številne zelene površine in načrtovano zasaditev
dreves. Vzpostavljen mora biti zeleni rob trgovskega centra na južni
strani ter poudarjena zasaditev dreves vzdolž nove prometnice ob
stanovanjskih objektih. Ozelenitev površin naj se izvaja z avtohtonimi
rastlinskimi vrstami. Drevesa naj bodo posajena v smiselnem številu
glede na izbrano vrsto dreves in njihovo predvideno rast. |
Na
severovzhodnem, vzhodnem in jugovzhodnem robu ureditvenega območja OLN
se predvidi in izvede daljša hribina, ki vzpostavlja vizualno in
akustično bariero. |
(3)
Stanovanjski objekti povzemajo tradicionalno podobo individualnih
stanovanjskih hiš v širšem območju. Etažnost stanovanjskih enot je P+M.
Načrtovana sta dva tipa stanovanjskih enot, večji (vključuje dodaten
prostor v pritličju in teraso v nadstropju) ter manjši. Objekti so
zasnovani racionalno in kompaktno, zlasti iz vidika energijske
varčnosti. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 38° (kritina temne
barve). Posamezna stanovanjska enota se z večjimi steklenimi površinami
odpira na jug, s čimer koristi solarne pribitke, obenem je popolnoma
zaprta proti severni strani, kjer so sicer toplotne izgube največje.
Severna fasada je obložena z oblogo iz lesa in vzpostavlja močan element
oblikovanja območja. Vse preostale stranice objekta so izvedene s
fasadnim ometom, barva fasade pastelnih odtenkov. Parkirna mesta so
nadstrešena z enostavnimi nadstrešnicami iz lesene skeletne
konstrukcije.« |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO |
7. člen |
(pogoji za
prometno urejanje) |
Tretji
odstavek 9. člena se spremeni tako, da glasi: |
»Ureditev
dovoznih cest: Za napajanje novih stanovanjskih objektov je treba
urediti stranski dovozni ulici za šest parcel in glavno dovozno ulico z
začasnim obračališčem na mestu predvidenega križišča z Levstikovo ulico.
Gabarit stranske dovozne ulice je predviden v širini 3,5 m (utrjenega
vozišča) + 2 x 2,75 m bankin. V območju predvidenem za stanovanjsko
gradnjo se uvedejo ukrepi za umirjanje prometa, in sicer z omejitvijo
hitrosti na 30 km/h, ter s segmentnim dvigom nivoja vozišča na nivo
pločnikov. |
Gabarit
glavne dovozne ulice tako do stanovanjskih objektov kot trgovskega
objekta je predviden v širini 2 x 2,50 m (vozišča – asfalt) + 2 x 1,00 m
bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas. Uvozni priključni radij iz
glavne regionalne ceste na dovozno cesto območja je 8,00 m, izvozni iz
le-te na glavno cesto je 10,00 m. Obračališče je primerno za obračanje
interventnih, gasilskih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).« |
8. člen |
(vodovod
in hidrantno omrežje) |
Celoten
11. člen se nadomesti s sledečim besedilom: |
»Obstoječi
javni vodovod Ø140 mm poteka ob Ptujski cesti in ob vzhodni parcelni
meji. Za potrebe napajanja je potrebna zamenjava obstoječega cevovoda s
cevmi iz duktilne litine DN 150 mm, na mestih prevezav je potrebno
postaviti betonske jaške s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD,
vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem.
V jaške se vgradijo zaporni elementi. |
Za območje
pozidave se izvede priključek na zamenjan cevovod iz duktilne litine DN
150 mm, na mestu priključitve je potrebno izvesti betonski jašek s
povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz
nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem. |
Napajalni
cevovod za predvidene objekte se izvede s cevmi iz duktilne litine DN
100 mm. Predvideni objekti se priključijo na nov cevovod iz duktilne
litine DN 100 mm (vsak objekt posebej) preko navrtnega zasuna DN 100 mm,
istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice in obbetonirane ventilske
kape 125 mm. Od navrtnih zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi
PE DN 32 mm. PVC vodomerni jaški s PVC ali LŽ pokrovom (za vsak objekt
posebej), se postavijo na zemljišču investitorja, in sicer čim bližje
parcelni meji z vedno zagotovljenim dostopom upravljavcu vodovodnega
sistema. V jaške se vgradijo vodomeri opremljeni z oddajnikom, ki
avtomatsko zaznava porabo vode za posamezno stanovanjsko enoto.
|
Za potrebe
trgovskega centra se v betonski vodomerni jašek s povoznimi LŽ pokrovi z
napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim
odvodnjavanjem, vgradi kombiniran vodomer z oddajnikom, ki avtomatsko
zaznava porabljeno vodo (dimenzije določi projektant). |
V naselju
je urejeno hidratno omrežje, za obravnavano pozidavo je predvidena
gradnja enega novega nadzemnega hidranta NH 80. Gasilski dom Pragersko
je oddaljen ca. 500 m. |
Prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedba priključkov in
vgradnjo vodomerov lahko opravi le upravljavec vodovodnega sistema.
Investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih
in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali
podzemnih objektov, saditi dreves ali drugih trajnih nasadov ter
postavljati škarp, ograj ali drogov. Zagotoviti je potrebno služnostne
pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali cevovodi in
priključki. Izvesti je potrebno geodetski posnetek vseh prestavljenih in
novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati
upravljavcu sistema.« |
9. člen |
(meteorna
in fekalna kanalizacija) |
Celoten
12. člen se nadomesti s sledečim besedilom: |
»Na
obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za
odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod. |
Odvajanja
fekalne kanalizacije |
Fekalno
kanalizacijo se priključuje na vakuumski jašek fekalne kanalizacije, ki
se nahaja na parcelni meji. Od predvidenih stavb do fekalnega
vakuumskega jaška na parcelni meji z oznako RJ 228A (KT=251,40;
KD=250,39) se izvede gravitacijski priključek – interna kanalizacija za
celotno področje zazidave, z vsemi potrebnimi nastavki, ki jih pred
izvedbo del od izvajalca javne službe pridobi izvajalec del (potrebno
pridobiti projektne pogoje). |
Kolikor se
gradnja predvidene zazidave zaključi pred izgradnjo vakuumske
kanalizacije in čistilne naprave Pragersko, se fekalna odpadna voda
odvaja in očisti na interni MKČN zazidave, ki je lahko skupna za vse
objekte ali pa se gradi za vsak objekt posamezno. |
Po
izgradnji javne kanalizacije je priključitev na javni sistem obvezna in
se MKČN zazidave opustijo. |
Očiščene
odpadne vode iz MKČN se lahko odvajajo v meteorno kanalizacijo, vendar
je v tem primeru potrebno že v fazi gradnje izvesti tudi interno
kanalizacijo z direktnimi odvodi iz stavb, ki se bo navezala na fekalni
jašek vakuumske kanalizacije. |
Odvajanje
odpadnih meteornih voda |
Padavinske
vode so ločene na meteorne vode s strešin in cest ter na meteorne vode
iz manipulativnih površin in parkirišč. Odpadne meteorne vode iz
manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko požiralnikov z
usedalnikom v lovilec olja in nato v skupno meteorno kanalizacijo.
Odpadna meteorna voda se s celotnega področja zazidave odvaja v
zadrževalno razbremenilni objekt odgovarjajočih dimenzij, in se navezuje
na meteorno – mešano kanalizacijo v Levstikovi ulici in delno v skladu s
soglasjem upravljalca v meloriacijski jarek. |
Pred
izvedbo projektiranja zadrževalnega objekta je potrebno preveriti
dimenzije in ustreznost odvajanja obstoječega mešanega kanala v
Levstikovi ulici, ki ga je potrebno ustrezno rekonstruirati, kolikor je
ugotovljeno, da se meteorno vode preko zadrževalnika ne zagotavljajo
poplavne varnosti. |
Za vse
eventualne prestavitve obstoječih javnih in ostalih kanalizacijskih
vodov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca. Zagotoviti je potrebno
služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali
kanalizacijski vodi. Opraviti je potrebno geodetski posnetek iz katerega
mora biti razvidno: kota dna jaška, kota pokrova jaška, kota vtokov in
iztokov, presek cevi, material cevi, tip kanalizacije (fekalna,
meteorna)«. |
10. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
Celoten
13. člen se nadomesti s sledečim besedilom: |
»Za
napajanje predvidenih objektov in naprav z električno energijo bo
potrebno: |
– zgraditi
novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči (TP TSN 6/24M),
|
– zgraditi
zemeljski kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV
omrežje v OP 12 D-015, |
– zgraditi
ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske
postaje do obravnavanih objektov, |
–
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove
transformatorske postaje in njeno vključitev v 20 kV in 0,4 kV omrežje,
|
–
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo
nizkonapetostnega razvoda za napajanje obravnavanih objektov,
|
– urediti
služnostne pogodbe za zemljišče, po katerih bo potekal 20 kV in 0,4 kV
kablovod. |
Vse nove
električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod
pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali
ob parcelnih mejah dovozne ceste in stanovanjskih ulic. Kabelske prosto
stoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah. |
Pred
pričetkom projektiranja je potrebno s strani Elektra Maribor pridobiti
podatke o točni lokaciji obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav,
pridobiti soglasje za priključitev na omrežje in v skladu z njim
pripraviti projektno dokumetacijo za TP, kabelski razvod in NN kabelske
priključke skladno s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, tehničnimi
predpisi in standardi. Projektna dokumentacija mora biti projektno
obdelana v posebni mapi. |
Pred
pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo
obstoječih elektro energetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov pri OE
Slovenska Bistrica. Pri vseh gradbenih delih v bližini
elektroenergetskih vodov in naprav, mora biti zagotovljen nadzor s
strani OE Slovenska Bistrica. |
Javna
razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja. Pri načrtovanju
in izgradnji zunanje razsvetljave objekta, cest in javnih površin, je
potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. Na območju OLN naj se ne namešča reflektorjev –
razsvetljava naj preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez
prepuščanja svetlobe navzgor). Svetilke naj bodo enotne tipske oblike,
neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v
tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Svetilke naj bodo nizke (do
3.5 m), zasenčene in usmerjene tako, da je vpliv oddane svetlobe na
okolico nebistven. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo
tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali zvečer, varen in
pravilen potek prometa, vendar s časovno omejitvijo osvetljevanja, in
sicer od 6.00 do 22.00 ure.« |
11. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
Celoten
14. člen se nadomesti s sledečim besedilom: |
»Obstoječe
omrežje poteka ob Ptujski cesti. Priključna točka za predvideno zazidavo
je ob cesti Pragersko–Slovenska Bistrica, v bližini hiše Zidanškova
ulica 8. |
Obstoječe
TK omrežje je glede na zazidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti
in razširiti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
(ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del
in dokumentiranje izvedenih del). Stroške ogleda, izdelave projekta
zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in
prestavitve TK omrežja, ter nadzora, krije investitor gradnje. Prav tako
bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi
del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki
bi zaradi tega nastali. |
Za
predvideno zazidavo na območju OLN, je potrebno pri Telekom Slovenije
naročiti izdelavo projekta za izvebo TK priključkov predvidenih objektov
na TK omrežje. V fazi PGD, PZI je potrebno predvideti izgradnjo TK
kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno
pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
|
Za
zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti
PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb
(poslovnih in stanovanjskih) po zemljišču, ki je v lasti investitorja
zgradit TK kabelska kanalizacija: |
– po
glavni ulici vsaj dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški,
|
– do
posameznih objektov pa uvodni kabelski jašek in cev Ø 110 za poslovne
stavbe ali Ø 50 do stanovanjskih stavb. |
Prenosni
medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati, da investitor objekte kjer
bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in
zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK
omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24-urni dostop. Notranja
telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva
minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350x400x120). V notranji TK
omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena
vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.
|
Postavitev
KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci. |
Pogoji za
križanje TK voda s posameznimi drugimi vodi: |
– križanje
TK kabla s cevmi vodovoda in kanalizacije se izvede v oddaljenosti
0,5–0,6 m, v primeru priključnega cevovoda. Pri vzporednem poteku TK
kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
|
– križanje
TK kabla in energetskega kabla 1 kV mora biti izvedeno na navpični
oddaljenosti 0,5 m. Kot križanja mora biti praviloma 90°, ne sme pa biti
manjši od 45°. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno
energetski kabel položiti v železno cev 159 mm, dolžine 2–3 m,
telekomunikacijski kabel pa v telekomunikacijsko zaščiteno cev PE-HD Ø
160 iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0,3
m. Pri vzporednem vodenju telekomunikacijskega kabla in energetskega
kabla 1 kV mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5 m.
|
–
paralelno vodenje kablov ob temeljnih ali zidov zgradb, mora biti na
razdalji 0,3 m ali več.« |
12. člen |
(ogrevanje) |
Za prvim
odstavkom 15. člena se doda nov odstavek, ki glasi: |
»Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na
tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega
omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah, vendar so možni
tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi
etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne
infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom
in drugimi komunalnimi vodi. |
Pred
gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda
pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma
priključnih plinovodov. |
Plin se
lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje.« |
13. člen |
(varstvo
naravne in kulturne dediščine) |
Za prvim
odstavkom 18. člena se doda nov odstavek, ki glasi: |
»Na
ureditvenem območju niso bile izvedene predhodne arheološke raziskave.
|
Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih
del. |
V primeru
odkritja arheološke ostaline velja skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja,
lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki
ogroža obstoj arheološke ostaline.« |
14. člen |
(varstvo
voda) |
Drugi
odstavek 21. člena se spremeni tako, da sedaj glasi: |
»Do
izgradnje centralne čistilne naprave je za odvodnjavanje odpadnih
fekalnih voda potrebno za vsak posamezni objekt zgraditi MKČN ustrezne
velikosti, z odtokom v predvideno kanalizacijo za padavinske vode. Po
izgradnji CČN je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje.« |
15. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Dopolni se
peti odstavek 24. člena, in sicer tako, da se na koncu odstavka doda nov
stavek: »Požarna varnost se z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte zagotavlja tudi z ustreznimi protipožarnimi ločitvami.« |
16. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Dopolni se
prvi stavek 25. člena odloka tako, da se pika nadomesti z vejico, za njo
pa se doda besedilo: »oziroma za projektni pospešek tal v (g) 0,125.« |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
17. člen |
(načrt
parcelacije) |
27. člen
se spremeni tako, da sedaj glasi: |
»Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z
elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih
mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi
točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem koordinatnem sistemu.« |
VIII.
KONČNE DOLOČBE |
18. člen |
(ostali
pogoji odloka) |
V vseh
ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka o
lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Boldirev na Pragerskem. |
19. člen |
(vpogled) |
Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OLN stanovanjske
zazidave Boldirev na Pragerskem, z grafičnimi prilogami na vpogled v
prostorih Občine Slovenska Bistrica med uradnimi urami. |
20. člen |
(nadzor
nad izvajanjem odloka) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka imajo Občina Slovenska Bistrica in pristojne
inšpekcijske službe. |
21. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-6/2013-20/9 |
Slovenska
Bistrica, dne 21. novembra 2013 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|