Na podlagi
36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
/ZLS/
(Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010,
40/2012-ZUJF in 14/2015-ZUUJFO) in 13. člena
Statuta Občine
občina Komenda
ime občine
(Uradne objave GOK, št. 8/15) je Občinski svet Občine Komenda
na svoji 10. redni seji, dne 17.12.2015, sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA
SVETA OBČINE KOMENDA
|
|
1 Splošne
določbe |
|
1. člen |
(vsebina
poslovnika) |
(1)
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena
organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet), in sicer: |
-
konstituiranje sveta, |
- pravice
in dolžnosti članov sveta, |
- seje
sveta, |
- akti sveta, |
- volitve
in imenovanja, |
- razmerje
med županom in svetom, |
- delo
sveta v izrednem stanju, |
-
spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(uporaba
poslovnika) |
(1)Ta
poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih
teles. |
(2) Če
posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo,
se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim
poslovnikom. |
|
3. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan . |
(2)Javnost
dela
se
zagotavlja: |
- z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
-
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
- z
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
- z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
|
- z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
- z
obvestili za javnost, |
- s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
|
- z
navzočnostjo občanov in |
- z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
|
na druge
načine. |
(3)
Javnost dela
se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge
javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave
se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
(4)
Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti
dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
(seje
sveta) |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne
seje se sklicujejo v skladu s terminskim programom sej sveta, ki ga
sprejme svet na začetku mandata. |
(3)
Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali če župan oceni, da je to
potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. |
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Za
sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo
rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne
seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z
zakonom. |
(6)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih
svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
(uporaba
žiga) |
(1) Svet
uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet
uporablja žig
na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4)
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan občine.
|
|
2
Konstituiranje sveta |
6. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih
(20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po
izvedbi drugega kroga volitev župana . Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne komisije. Prvo
sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na
predlog najstarejšega člana določi občinski svet .
|
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. |
|
7. člen |
(dnevni
red prve seje sveta) |
(1)
Obvezni dnevni red prve seje sveta je: |
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev v svet in volitev župana , |
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana
, |
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana . |
|
(2) Če je
bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi
njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni
red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata
člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in
potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. |
(3) O
obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje vsebuje tudi imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni
red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi
pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
poslovnika. |
(6)
Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana
določa zakon. |
|
8. člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje
tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči,
lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu,
kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
9. člen |
(prepoved
odločanja o pritožbi zoper mandat župana) |
Če je za
župana
izvoljen
kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper
njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana
, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10. člen |
(slovesna
prisega) |
Slovesna
prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu
z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave,
zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal dolžnosti
župana, spoštoval interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval za
blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Komenda.« |
|
11. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov sveta komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji.
Sestavo in naloge komisije določa 52. člen tega poslovnika. |
|
3 Pravice
in dolžnosti članov sveta |
|
12. člen |
(pravice
in dolžnosti članov sveta) |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom . |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana ; |
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
glasovati
o predlogih splošnih aktov občine , drugih aktov in
odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta
in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
13. člen |
(pravice
svetniških skupin) |
(1)
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Svetnik je
lahko član le ene svetniške skupine. |
(2)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
(3) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
14. člen |
(podatki
in pojasnila) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana , drugih občinskih
organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za
delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti
seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15. člen |
(vprašanja
in pobude članov sveta) |
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma
član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan občine. Če je župan zadržan, določi, kdo ga
bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali oseba, ki
jo določi župan, odgovori na naslednji seji. |
(8) Župan
ali oseba, ki jo določi župan,
lahko
na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
16. člen |
(zahteva
za dodatna pojasnila) |
(1)Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti
to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
17. člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana, direktorja občinske uprave oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka
seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana,
direktorja občinske uprave oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, sejnina ne pripada. |
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži dveh sej
delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
4 Seje
sveta |
|
4.1
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
18. člen |
(sklic
seje) |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine
članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
(2) Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
19. člen |
(vabilo) |
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta
najkasneje deset (10) dni pred dnevom, določenim
za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi
kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki
dnevnega reda. |
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske
uprave
ter
v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se
obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj
tri dni pred sejo. |
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v
fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska
uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. |
|
20. člen |
(poročevalci in vabljeni) |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma
direktor občinske uprave . |
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
21. člen |
(izredna
seja ) |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan . Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih
(7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali
oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti
poslano članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje
v skladu z 19. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi
gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne
seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
22. člen |
(dopisna
seja ) |
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine , o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine . Dopisna seja
se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme,
ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če nihče
izmed članov sveta ni glasoval proti. |
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom
,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen |
(predlog
dnevnega reda ) |
(1) Dnevni
red seje sveta predlaga župan . |
(2) Dnevni
red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta, svetniška
skupina ali delovno telo sveta. |
(3) V
predlog dnevnega reda
seje
sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
24. člen |
(vodenje
seje ) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana
ali
drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih županali predsedujoči ne
moreta voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom
, vodi
član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
4.2
Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25. člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1) Seje
občinskega sveta so javne. Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji,
s predvajanjem seje na lokalni televiziji,
na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v
katerem seja sveta poteka. |
(2)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
(3) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
26. člen |
(izključitev javnosti) |
(1)
Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana
, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3 Potek
seje |
27. člen |
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov
sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
(2)
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3)
Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne.
Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen
in je treba sejo sklicati ponovno. |
(4) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
28. člen |
(odločanje
o zapisniku prejšnje seje) |
(1) Preden
svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in
zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. |
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3)
Zapisnik
se lahko
potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa
ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet
na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
29. člen |
(dnevni
red) |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek
. |
(3)
Mandatne zadeve
imajo praviloma
prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj
za točko “potrditev zapisnika”. |
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet
ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni
dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan , kadar ta ni
bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. |
|
30. člen |
(vrstni
red obravnave točk dnevnega reda) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno ali pozneje. |
|
31. člen |
(razprava) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ deset (10) minut, če
ni s tem poslovnikom
drugače
določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
(2)
Če župan ni
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma njun pooblaščeni
namestnik mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
(10) minut. |
(3)
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet (5) minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dlje časa, vendar ne več kot deset (10) minut. |
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja dvakrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
(5)
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri (3) minute. |
|
32. člen |
(opomin ) |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
33. člen |
(kršitve
poslovnika) |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet (5) minut. |
|
34. člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2)
Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
(3)
Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so
potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. |
(4)
Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne
more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. |
(5) V vseh
primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala.
|
(6) Če je
seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
ki se nadaljuje najprej 20 ur po prekinitvi, predsedujoči
sejo konča. |
|
35. člen |
(začetek
seje, odmor in konec) |
(1) Seje
sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17.) uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri (4) ure. |
(2)
Predsedujoči odredi petnajstminutni (15) odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana
ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut,
odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ
dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
36. člen |
(preložitev) |
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
4.4
Vzdrževanje reda na seji |
37. člen |
(red na
seji) |
(1)
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le stoje in o
vprašanju, ki je na dnevnem redu. Pri svojem izvajanju se mora govornik
držati uveljavljenih moralnih in etičnih standardov. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
38. člen |
(ukrepi za
zagotovitev reda na seji) |
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin
, |
- odvzem
besede, |
-
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(2) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da
onemogoča delo sveta. |
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
(8) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.5
Odločanje |
39. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (dvig kartonov ali rok).
Preverjanje sklepčnosti
lahko
zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini članov sveta. |
|
40. člen |
(odločanje
na seji sveta) |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA'
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
41. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem
lahko
svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
vsak član sveta. |
(3)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve (2) minuti. |
(5) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
42. člen |
(javno in
poimensko glasovanje) |
(1) Javno
glasovanje se opravi
z dvigom kartona,
z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43. člen |
(tajno
glasovanje ) |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija,
ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog
predsedujočega. Administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske
uprave
. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
44. člen |
(izid
glasovanja) |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
- datumu
in številki seje sveta, |
- predmetu
glasovanja, |
- sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
- številu
razdeljenih glasovnic, |
- številu
oddanih glasovnic, |
- številu
neveljavnih glasovnic, |
- številu
veljavnih glasovnic, |
-številu
glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
- številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
-
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
45. člen |
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6
Zapisnik
seje sveta |
46. člen |
(vsebina
zapisnika seje sveta) |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3)
Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v
dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti
original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
|
47. člen |
(zapisnik
seje sveta) |
(1) Za
zapisnik seje sveta
skrbi delavec občinske uprave, ki ga določi župan.
|
(2)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(3) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
(4)
Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
48. člen |
(posnetek
seje sveta) |
(1) Potek
seje se zvočno in slikovno snema. Slikovni posnetek seje se predvaja po
lokalni
televiziji in
na spletni strani občine. |
(2) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega
javnega uslužbenca. |
(3) Vsakdo
lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti,
na njegove stroške dobesedno
prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega
imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali
pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
(4)
Nosilec posnetka seje se trajno hrani v dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
|
49. člen |
(ravnanje
z gradivom sveta) |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
50. člen |
(vpogled v
gradivo) |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja
njegove funkcije. Vpogled odredi župan na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7
Strokovno in administrativno delo za svet |
|
51. člen |
(strokovno
in administrativno delo za svet) |
(1)
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
|
(2) Župan
in direktor občinske uprave organizirata strokovno in
tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta. Župan določi javnega
uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če
ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno
posebno delovno mesto. |
|
5 Delovna
telesa občinskega sveta |
|
52. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta, ki jo, skladno s 25. členom Statuta, na prvi seji
imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja" opravlja zlasti naslednje
naloge: |
- svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih
agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
- opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem
korupcije in združljivostjo funkcij, |
- svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
-
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov ,
javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve sveta, |
-
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko zaseda tudi
na dan, za katerega je sklicana seja sveta. |
|
53. člen |
(stalna
delovna telesa) |
- Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
- odborza gospodarjenje z občinskim premoženjem in finance, |
- odbor za kmetijstvo, |
- odbor
za drobno gospodarstvo in turizem, |
- odbor za družbene dejavnosti, |
- odbor za komunalo, ceste, urejanje prostora in varstvo okolja, |
- statutarno pravna komisija. |
|
54. člen |
(imenovanje članov delovnih teles) |
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet, praviloma na drugi redni seji v
mandatu, na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na
način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
55. člen |
(sestava in naloge stalnih delovnih teles
) |
(1) Stalna
delovna telesa imajo po sedem članov. Svet imenuje predsednika in tri
člane izmed članov sveta in tri člane izmed drugih občanov. |
(2) Stalna
delovna telesa obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine
na svojem
področju, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje
in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo so stalna delovna telesa dolžna opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta,
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
predloga splošnega akta. |
(4) Stalna
delovna telesa lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti. |
|
56. člen |
(statutarno pravna komisija) |
(1)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. |
(2)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine
ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi splošnimi akti občine . |
(3)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
(4) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
57. člen |
(začasna delovna telesa) |
Začasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
58. člen |
(skupna
delovna telesa) |
Svet in
župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
59. člen |
(delo
delovnega telesa) |
(1) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa
predsednik. |
(2)
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v
občinskem svetu. |
(3) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana
. |
(4)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih
in utemeljenih primerih. |
(5)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
- mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(6)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
6 Akti
sveta |
|
6.1
Splošne določbe |
60. člen |
(splošni
akti občine in drugi akti sveta ) |
(1) Svet
sprejema statu občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
-
poslovnik občinskega sveta, |
- proračun
občine in zaključni račun , |
- planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
-
pravilnike, |
-
navodila. |
(2) Svet
sprejema tudi sklepe, stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta in drugih splošnih aktov občine, mnenja, soglasja in
druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
61. člen |
(predlagalna pravica) |
(1)
Proračun občine
in zaključni računproračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu,
statutu ali tem poslovniku tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan
. |
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
62. člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1)
Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine,
odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja
objaviti na spletni strani občine najpozneje sedem (7) dni pred sejo
sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v
roku trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne
pripombe in predloge. |
(2)
Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku,
določenem v prejšnjem odstavku. |
(3)
Objavi splošnega akta občine na spletni strani in dopisu iz prejšnjega
odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi
vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(4)
Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi
občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo
vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga
predloži predlagatelju. |
(5)
Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih se objavi na
spletni strani občine in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
63. člen |
(podpis in
hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2
Postopek za sprejem odloka |
64. člen |
(vsebina
predloga odloka) |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
65. člen |
(obravnava
predloga odloka) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
66. člen |
(razprava
o predlogu odloka) |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta deset (10) dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
67. člen |
(prva
obravnava) |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
(5)
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. Odločitev iz prejšnjega stavka
ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih
članov sveta. |
|
68. člen |
(priprava
besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
(2)
Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.
|
(3)
Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih
oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga
odloka za drugo obravnavo. |
|
69. člen |
(druga obravnava) |
(1)
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2)
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3)
Amandma mora biti predložen županu in članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta ali župan
. |
(4)
Če amandma
ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
(5)
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. |
(6)
Predlagatelj odloka in župan lahko dajeta amandmaje do konca obravnave
predloga odloka. Občinski svet lahko na obrazloženi predlog
predlagatelja odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot
sestavni del predloga odloka. |
(7)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. Spremembo, dopolnitev ali
umik je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se
ne glasuje. |
|
70. člen |
(sprejem
amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1)
Amandma
, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
(3) Če se
izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih
predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali
kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed
predloženih amandmajev. |
(4) Če
predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega
drugega člena oziroma posameznih določb odloka, se takoj po sprejemu
takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih.
Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb
predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih
amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki
ugotovitvi predsedujočega se ne razpravlja in ne glasuje. |
(5) Če je
k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato
po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu. Če je predložen
amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k
amandmaju predloga odloka. |
|
71. člen |
(sprejem
aktov občine
) |
(1)
Statut občine
in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2)
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenim s tem poslovnikom
. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
72. člen |
(sprejem
splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Če
posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem
mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta in če tako na
predlog župana odloči svet. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar,
se predlog ne obravnava. |
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
6.3 Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
73. člen |
(hitri
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče,
lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema
svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
(7) Župan
lahko predlaga amandma tudi, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
6.4
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
74. člen |
(skrajšani
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če
gre za: |
- zaključni račun občine, |
- rebalans proračuna, |
- za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
-
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
uskladitve
z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma
občine, |
spremembe
in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
6.5
Objava splošnega akta občine |
75. člen |
(objava
splošnega akta občine ) |
(1) Župan
objavi splošni akt občine v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda
najprej šestnajsti (16) dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma
obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu
občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(3)
Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnih
objavah Glasila Občine Komenda, če ni v njih drugače določeno. |
(4) Če je
predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi
dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil,
je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan
je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma
preklicati objavo splošnega akta. |
|
6.6
Postopek za sprejem proračuna |
|
76. člen |
(predlog
proračuna občine ) |
(1)
Predlog proračuna občine mora
župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60)
dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje
vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave: |
- temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
-
načrtovane politike občine , |
- oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
- načrt
razvojnih programov, |
- načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan . |
|
77. člen |
(javna razprava
) |
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. |
(2)
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletni
strani občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine
. |
(3)
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svoji spletni strani. |
|
78. člen |
(obravnava
predloga proračuna) |
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta ter
zainteresirana javnost. |
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan
in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
(4) Za
obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo
poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje
javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
79. člen |
(dopolnjen
predlog proračuna občine) |
(1)
Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta,
na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri (3)
dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
80. člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine ) |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere
pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži,
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan
poroča
svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu
občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana
, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na
amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
81. člen |
(uskladitev predloga proračuna občine ) |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom
in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti
k odloku o proračunu občine
. |
(2) Če je
proračun usklajen,
svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet
proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine
. |
(3) Če
proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine . |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun
ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
82. člen |
(začasno
financiranje ) |
Če
proračun
ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek
za
sprejem odloka. |
|
83. člen |
(rebalans
proračuna občine ) |
(1) Župan
lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine
. |
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3)
Rebalans proračuna občine
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka
po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna
občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen,
mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in
izdatki. |
|
6.7
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
84. člen |
(postopek
za sprejem prostorskih aktov) |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
(2)
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega
akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
85. člen |
(postopek
za sprejem obvezne razlage) |
(1)
Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določbe splošnega akta. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija
, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek
za
sprejem odloka. |
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
6.8
Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
86. člen |
(postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Po
sprejetju sprememb in
dopolnitev splošnega akta,
ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih
členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno
prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo
statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in
dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave.
|
|
|
7
Volitve in imenovanja |
87. člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se
o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
88. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1)
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih
po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje . |
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
89. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
7.1
Postopek za razrešitev |
90. člen |
(postopek za razrešitev
) |
(1)
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve
vloži pri komisiji. |
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje
sveta. |
(4)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem (8) dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, se lahko pisno opredeli o predlogu
razrešitve do seje sveta. |
(5)
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(6) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(7) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
7.2
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine
|
91. člen |
(postopek
za odstop) |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom predčasno preneha
mandat. Podžupanu preneha funkcija, ko odstop pisno sporoči županu. |
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles sveta, imenovani izmed
drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava
o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
|
|
8
Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
92. člen |
(razmerja
med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan
in svet
ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju
nalog občine . Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(2) Župan
skrbi za
zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
93. člen |
(izvajanje
odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju
sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če
sklepa sveta župan
ne more
izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
94. člen |
(kolegij
župana) |
(1)
Kolegij župana je
posvetovalno telo župana. |
(2)
Kolegij župana pomaga županu pri organiziranju dela občinskega sveta,
pri usklajevanju dela delovnih teles in pri določitvi dnevnega reda seje
sveta. |
(3)
Kolegij župana sestavljajo župan, podžupan in vodje svetniških skupin.
|
|
95. člen |
(sodelovanje z vaškimi odbori) |
(1) Župan
skrbi za sodelovanje z vaškimi odbori. |
(2) Če občinski svet oziroma župan obravnavata in odločata o
zadevi, ki se tiče posamezne vasi v občini, pridobita o tem mnenje
vaškega odbora. |
|
|
9 Delo
sveta v izrednem stanju |
96. člen |
(delo
sveta v izrednem stanju) |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut
in ta
poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine
. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
10
Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
97. člen |
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
(0) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(1)S
premembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
98. člen |
(razlaga
poslovnika) |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more
opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do
naslednje seje. |
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija . |
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija , odloči svet. |
|
11
Prehodne in končne določbe |
99. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in Uradne objave Glasila
Občine Komenda, št. 01/01). |
|
100. člen |
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnih objavah
Glasila Občine Komenda. |
|
Številka:
007-0006/2015 |
Datum:
17.12.2015 |
|
Stanislav Poglajen |
Župan Občine Komenda |
|