|
Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 ZUPUDPP) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet
Občine Ribnica na 12. redni seji dne 16. 10. 2012 sprejel |
|
O D L O K |
|
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina in sestavine odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt
Občine Ribnica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania
d.o.o. v letu 2011, pod št. 104-3a-10. |
|
(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki
se delita na strateški in izvedbeni del. |
|
(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
|
|
I. Uvodne določbe,
|
|
II. Strateški del,
|
|
III. Izvedbeni del,
|
|
IV. Prehodne in končne določbe.
|
|
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezno enoto urejanja prostora |
|
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje
karte: |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|Številka|Karta |Merilo | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|1. |Zasnova prostorskega razvoja
občine |1:50 000 | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|2. |Zasnova gospodarske javne
infrastrukture |1:50 000 | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|3. |Usmeritve za razvoj poselitve
in celovito |1:50 000 | |
|
| |prenovo, prikaz okvirnih
območij naselij in | | |
|
| |razpršene poselitve ter
razpršene gradnje | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|4.a |Usmeritve za razvoj v
krajini |1:50 000 | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|4.b |Usmeritve za obrambo in zaščito
ter |1:50 000 | |
|
|
|reševanje | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|5. |Usmeritve za določitev namenske
rabe |1:50 000 | |
|
|
|zemljišč | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje
karte: |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|Številka|Karta |Merilo | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|1. |Pregledna karta
občine |1:50 000 | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|2. |Pregledna karta občine s
prikazom osnovne |1:50 000 | |
|
| |namenske rabe prostora in
ključnih omrežij | | |
|
| |gospodarske javne
infrastrukture | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|3. |Prikaz območij enot urejanja
prostora, |1:5 000 | |
|
| |osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe | | |
|
| |prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|4. |Prikaz območij enot urejanja
prostora in |1:5 000 | |
|
| |gospodarske javne
infrastrukture | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
|5. |Prikaz območij enot urejanja
prostora, |1:5 000 | |
|
| |občinskih podrobnih prostorskih
načrtov in | | |
|
| |državnih prostorskih
načrtov | | |
|
+--------+--------------------------------------------+---------+ |
|
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v
Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti
obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v
prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo
celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju
kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. |
|
2. člen |
|
(uporabljeni izrazi) |
|
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni
izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.
|
|
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo
posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
II. 1 Splošne določbe |
|
3. člen |
|
(vsebina strateškega dela) |
|
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja: |
|
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
|
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
|
|
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra |
|
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana ter določitev okvirnih območij razpršene
poselitve |
|
5. Usmeritve za razvoj v krajini
|
|
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
|
|
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
4. člen |
|
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko
odgovarjajočih sektorskih dokumentov) |
|
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz
naslednjih dokumentov: |
|
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04), |
|
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št.
122/04), |
|
– Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013,
|
|
– Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije za
obdobje 2007–2013, |
|
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni
programi, |
|
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje
razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
|
5. člen |
|
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti
prostorskega razvoja) |
|
(1) Občina ima zelo ugodno lego v osrednjem delu Ribniške
doline ob glavni prometnici. |
|
(2) Poselitev je zgoščena v območju občinskega središča
Ribnice, kjer so naselja nanizana ob glavni prometnici med naseljema
Žlebič in Dolenja vas. |
|
(3) Pretežni del delovnih mest, proizvodnih kapacitet in
storitvenih dejavnosti je lociran v osrednjem poselitvenem prostoru,
zlasti pa v Ribnici, ki je pomembno zaposlitveno središče širšega
zaledja. |
|
(4) Velik delež ohranjenega gozda s proizvodno in
lovnogospodarsko funkcijo. |
|
(5) Delno neizkoriščena stavbna zemljišča in dobre
prostorske rezerve za gradnjo stavb. |
|
(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti
predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi
krajinskimi vzorci, ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za
razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru. |
|
(7) Dobro razvite industrijske cone z uspešnimi
samostojnimi podjetniki in obrtniki ter stabilno ekonomsko okolje (v
občini delujejo tri večja podjetja). |
|
6. člen |
|
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
|
(1) Ureditev gospodarske cone v Ribnici.
|
|
(2) Razširitev območja za industrijo v Dolenji vasi s
Prigorico. |
|
(3) Izgradnja in obnova kanalizacijskega omrežja.
|
|
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za organizirano
stanovanjsko gradnjo. |
|
(5) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma in
vzpostavitev turistične infrastrukture območja. |
|
7. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Tokovi dnevne migracije prebivalstva krepijo
povezanost občine z območjem osrednje Slovenije in zlasti z Ljubljano.
|
|
(2) Občina se v skupne projekte povezuje predvsem s
sosednjimi občinami. Tako kot v preteklosti, so tudi danes prepoznavne
močne gospodarske, kulturne in družbene vezi tako v smeri Notranjske
(Loška Dolina, Cerknica), kot v smeri Dolenjske (Velike Lašče, Loški
Potok, Sodražica, Dobrepolje, Kočevje). |
|
(3) Občina je v območju JV Slovenije del kočevsko-ribniške
subregije. Hkrati pa njena lega predstavlja most in preplet med
dolenjskimi in notranjskimi etnološkimi in geografskimi značilnostmi.
|
|
(4) Osrednja povezava občine z ostalimi območji poteka
preko glavne državne ceste G2-106, ki poteka od Škofljice preko Ribnice
in Kočevja do državne meje s Hrvaško. Nanjo se v Žlebiču navezuje tudi
regionalna cesta, ki se preko Sodražice in nato Cerknice v Uncu naveže
na avtocesto proti Primorski. |
|
(5) Glavna cestna povezava skozi Ribniško polje
predstavlja del načrtovane 3. A razvojne osi
Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. |
|
(6) Kočevsko-ribniško subregijo z belokranjsko subregijo
povezuje skupno turistično območje parka Kočevsko–Kolpa s posebnim
razvojnim programom. |
|
(7) Občina na regionalni ravni sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami pri projektu »Načrt upravljanja porečja Krke«, katerega
cilj je, urediti vprašanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda na
celotnem geografskem ozemlju prispevnih voda reke Krke, ter pri projektu
»Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje, ter
celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«. |
|
II. 2. 2 Cilji |
|
8. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja) |
|
(1) Občina želi z novim prostorskim aktom doseči naslednje
cilje prostorskega razvoja: |
|
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem
prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh, |
|
– določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru
ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, |
|
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno
komunalno opremljenostjo naselij, |
|
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost
do storitev na področju družbenih dejavnosti, |
|
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s
komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji
občin in regij, |
|
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje,
kulturno in naselbinsko dediščino, |
|
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja
ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirana dostopnost do javnih
objektov, ter površin funkcionalno oviranim osebam, |
|
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za
urejanje prostora in posege v prostor, |
|
– zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem
podrobnejših prostorskih načrtov. |
|
(2) Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV
Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega
razvoja. |
|
Gospodarstvo |
|
– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih
panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega
okolja; |
|
– postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in
specializirane turistične ponudbe občine, ki bo sicer vključevala vse
obstoječe turistične potenciale vendar bo izpostavila tiste z največjo
atraktivnostjo in konkurenčnostjo; |
|
– razvoj podeželja preko dejavnosti kmetijstva,
gozdarstva, turizma, javnih gospodarskih služb na področju
infrastrukture in drugih dejavnosti. |
|
Okolje in prostor
|
|
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s
povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi
sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ter z izpopolnitvijo
sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske
infrastrukture; |
|
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z medobčinskim
središčem visoke stopnje centralnosti; |
|
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot
potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
|
|
– posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav,
izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja
širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja. |
|
(3) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in
načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno
izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri
čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna
le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen
in če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja izključno
le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana
zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. |
|
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
9. člen |
|
(prednostna območja razvoja poselitve in razvoja dejavnosti) |
|
(1) Prednostno se bodo razvijala naselja, ki predstavljajo
prvi sklop naselij in v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in
drugih dejavnosti. To je medobčinsko središče Ribnica, ki se z naselji
Gorenja vas, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Grič in Dolenji Lazi
povezuje v soodvisno naselbinsko celoto, ter lokalno središče Dolenja
vas s Prigorico. |
|
V Ribnici se razporedijo predvsem stavbna zemljišča za
centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za
stanovanjsko gradnjo večjih gostot. |
|
(2) V ostalih naseljih ob osrednji prometni osi – Žlebič,
Hrovača, Goriča vas, Nemška vas Rakitnica, Otavice in Lipovec, ki
predstavljajo drugi sklop naselij, se predvideva zmerni razvoj
poselitve. V tem območju od Žlebiča do Dolenje vasi živi 6660
prebivalcev, kar predstavlja 72 %
vseh prebivalcev občine. Zmerno se bodo razvijala tudi naselja Velike
Poljane, Kot pri Ribnici, Jurjevica in Lipovec. V teh naseljih se
zagotavlja predvsem prostostoječa stanovanjska gradnja ter površine za
pripadajoče kmetijske dejavnosti. |
|
(3) V drugih ostalih naseljih v občini se poselitev
ohranja. |
|
(4) Tretji sklop naselij predstavlja razpršena poselitev
na področju Slemen, kjer se poselitev ohranja, z izjemo naselja Sv.
Gregor, ki predstavlja središče razpršene poselitve območja, s
potencialom, da postane lokalno središče. |
|
(5) Osrednje ravninsko območje kmetijskih površin se
usmerja v ekstenzivno kmetijstvo s poudarkom na varstvu naravne in
ohranjanju kulturne krajine in ohranjanju gozdnih otokov. |
|
(6) V severnem gričevnatem delu občine – Slemena se
ohranja avtohtono razpršeno poselitev v povezavi z ekstenzivnim
kmetijstvom. |
|
(7) Preostali del občine predstavlja pretežno gozdnato in
neposeljeno območje. |
|
(8) V občini se razvijata tudi dve območji počitniških
hiš. Prvo se nahaja pri naselju Velike Poljane, drugo pa pri naselju
Dane. |
|
(9) Tri večja območja razvoja turističnih dejavnosti se
nahajajo na območju Jelenovega Žleba, Ugarja in Starega gradu. |
|
10. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij) dopolnitev |
|
Opredelitev pojmov:
|
|
(1) Naselje Ribnica predstavlja središče medobčinskega
pomena v širšem prostoru, na občinski ravni ima vlogo občinskega
središča. Poleg dejavnosti socialnega varstva, nižjega izobraževanja ter
sodstva (dom starejših občanov, osnovna šola, okrajno sodišče …), ima
visoko stopnjo razvitosti oskrbnih, storitvenih, upravnih, kulturnih in
družbenih storitev za prebivalce občin s širšim zaledjem za skupno okoli
15.000 prebivalcev. Možna je tudi zagotovitev srednješolskega
izobraževanja ter centra za socialno delo in zaposlovanje. |
|
(2) Lokalno središče v občini je naselje Dolenja vas s
Prigorico, ki prebivalcem zagotavlja poleg možnosti za vsakodnevno
oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje tudi storitvene
možnosti. Prostorsko in funkcijsko sta naselji Dolenja vas in Prigorica
močno povezani. Prvotno zasnovani kot dve ločeni naselji na vsakem bregu
reke, se je s časom stavbno tkivo obeh naselij medsebojno zlilo. Obe
naselji zdaj učinkujeta kot celota, saj se tudi funkcijsko dejavnosti
dopolnjujejo. |
|
(3) Ostala naselja, ki jih opredeljuje predvsem
stanovanjska dejavnost in dopolnilna dejavnost kmetij v Občini Ribnica
so: Marolče, Maršiči, Velike Poljane, Sv. Gregor, Gorenji Lazi, Žlebič,
Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Dane, Sajevec,
Bukovica, Dolenji Lazi, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Gorenja
vas, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Lipovec,
Zadolje, Blate, Rakitnica in Grčarice. |
|
(4) Prostorsko in funkcijsko so nekatera naselja med seboj
močno povezana. Prvo takšno območje naselbinske celote predstavlja
Ribnica z naselji Gorenja vas, Breg, Grič in Dolenji Lazi. Drugo območje
pa Dolenja vas s Prigorico. |
|
(5) Glede na pomen in velikost naselij se izdela
urbanistični načrt za osrednje poselitveno območje v občini, ki ga
sestavljajo strnjeni deli naselij: mesto Ribnica in primestna naselja
Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas in Dolenja vas
s Prigorico. |
|
11. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1) Osnovo prometnega omrežja predstavlja državna cesta
G2-106 na relaciji Škofljica–Ribnica–Kočevje, ki povezuje naselja
osrednjega poselitvenega območja, nanjo pa se navezuje ostalo prometno
omrežje. Druga pomembna prometna smer poteka v smeri
Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec. Navedeni smeri navezujeta območje
Ribnice in širše zaledje s sistemom avtocest, ter območje povezuje z
Ljubljano in drugimi regionalnimi središči. Hkrati sta tudi pomembni
prometni povezavi v smeri proti Hrvaški. |
|
(2) Skozi Občino poteka tudi regionalna železniška
povezava Ljubljana–Ribnica–Kočevje. |
|
12. člen |
|
(druga, za občino pomembna območja) |
|
(1) Pri Ortneku se nahaja območje obveznih blagovnih
rezerv naftnih derivatov državnega pomena. Zaradi varnosti in zdravja
prebivalstva se stanovanjska območja ne smejo približevati obratu, ki je
vir večjega tveganja. V obstoječem območju so dovoljene novogradnje in
rekonstrukcije objektov in naprav namenjeno skladiščenju naftnih
derivatov. |
|
(2) V občini se nahajajo tudi območja naravnih in
ustvarjenih kvalitet, in sicer v osrednjem ravninskem delu ob naseljih
Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje in Sajevec se razprostira
zaščiteno območje kulturne krajine. Naselja z naselbinsko dediščino so:
Ribnica, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in
Grčarice. Kvaliteto v prostoru predstavlja tudi območje Sv. Marjete pri
Dolenji vasi in območje Grmade pri Velikih Poljanah. |
|
(3) Glavne vodotoke v občini predstavljajo Tržiščica,
Bistrica, Laščica, Sajevec, Ribnica in Rakitnica. Vsi vodotoki poniknejo
na Ribniškem polju. |
|
(4) V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori za
katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje
mineralnih surovin (to so pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri
Ribnici in Kot II pri Ribnici, za katerega je predvidena tudi širitev).
Štirje manjši nelegalni kopi se nahajajo zahodno od naselja Velike
Poljane. |
|
(5) V Občini je odlagališče komunalnih odpadkov Mala Gora,
ki se nahaja na pobočju Male gore pri naselju Ribnica, katero ni več v
uporabi in ga je potrebno sanirati v prvotno stanje. |
|
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
|
13. člen |
|
(razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še
nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami
gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v
bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno
in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja
možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. |
|
(2) Splošni cilji in usmeritve razvoja komunalnih
sistemov, ki jih zasleduje prostorski načrt občine so: |
|
– zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in
prostorskega razvoja, |
|
– razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v
obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje
in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno
komunalno oskrbo, |
|
– zagotavljanje razumne cene komunalnih proizvodov in
storitev ter racionalna poraba sredstev in dela, |
|
– zagotavljanje možnosti za sorazmerni razvoj vseh panog
komunalne dejavnosti, |
|
– zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja
komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov,
|
|
– postopno izenačevanje nivoja storitev komunalnega
standarda med urbanimi in ruralnimi območji, |
|
– zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske
povezanosti s sosednjimi območji. |
|
(3) Občina Ribnica ima sprejet Operativni program
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. S
programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na
območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za
katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe
opremljanja za komunalno infrastrukturo. |
|
14. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Nadaljnji razvoj cest v občini se usmerja v njihovo
rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih
odsekov, ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa
na tehnično in varnostno sprejemljivo širino, ter za gradnjo površin za
pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu,
skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V
središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem
središču se zagotavljajo površine za parkiranje. Pri Žlebiču je urejeno
večje parkirišče za potrebe »park&ride«. |
|
(2) Temeljno prometno os v Občini Ribnica predstavlja
glavna državna cesta G2-106, ki poteka v osrednjem delu Ribniške doline
v smeri SV–JZ, ob njej pa je skoncentriran pretežni del poselitvenega
območja občine. Druga pomembna prometnica je regionalna cesta R1-212, ki
vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica. Nanju se navezuje
omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja na robovih Ribniške doline ob
vznožju hribovitih delov občine z naseljem Ribnica. |
|
(3) Za rešitev posameznih prostorsko urbanističnih
problemov razvoja naselij, odpiranje novih možnosti razvoja prostora ter
reševanje vprašanja regulacije prometa se z variantnimi rešitvami
določajo nova območja prometnih koridorjev. Slednje se zagotovi z
umestitvijo koridorja obvozne glavne ceste mimo osrednjega poselitvenega
prostora Ribnice med Žlebičem in Dolenjo vasjo, ter za obvozno cesto v
naselju Jurjevica. |
|
(4) Načrtovanje in izgradnja nove obvoznice v naselju
Ribnica predstavlja enega ključnih investicijskih ukrepov pri
realizaciji državnega programa razvoja cest na III.-A razvojni osi in
enega od nosilnih razvojnih projektov v občini. Navedena prometnica bo
zagotavljala navezavo in razvoj prometne mreže mesta Ribnica, ki je
zasnovana v okviru urbanističnega načrta mesta. Mestna prometna mreža je
zasnovana tako, da zagotavlja enakovredno pretočnost notranjega prometa
v vzdolžni in prečni smeri poselitvene strukture, omogoča regulacijo
javnega prostora, podpira revitalizacijo mestnega središča, ter odpira
razvoj nove poselitve z izrabo notranjih prostorskih rezerv, ter
organsko rast programske in stavbne strukture mesta. |
|
(5) Lokalno cestno omrežje je zasnovano tako, da v
hierarhiji cest zagotavlja prioritetno prenovo in rekonstrukcijo
pomembnejših lokalnih cest, ki osrednje poselitveno območje Ribnice
povezuje v smereh proti Brežam in Jurjevici, Sv. Gregorju, Vel.
Poljanam, Rakitnici in Grčaricam. Pri obnovi in modernizaciji lokalnih
cest se, ob upoštevanju povečanih prometnih obremenitev in pomena
območja v konceptu poselitve, prioritetno rekonstruira in pri tem
izboljša elemente ceste Ribnica–Breže–Jurjevica. V naselju Jurjevica se
uredi obvozna cesta, ki je obvezujoča v primeru širitve kamnoloma Kot
pri Ribnici. Umestitev trase obvoznice bo zato zasnovana na osnovi
posebnih strokovnih podlag za pripravo Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za širitev kamnoloma (v nadaljevanju OPPN Kot pri
Ribnici). |
|
(6) V Občini Ribnica je organiziran javni potniški promet
na relaciji Ljubljana–Kočevje. Avtobusna postajališča so nanizana
predvsem ob glavni prometni osi. |
|
(7) S sosednjimi občinami je občina povezana na relaciji
Ribnica–Sodražica–Loški potok–Cerknica. |
|
(8) Znotraj naselij Občine Ribnica je vzpostavljena mreža
avtobusnih postajališč, ki zagotavljajo kvalitetno oskrbo z javnim
potniškim prevozom za potrebe šoloobveznih otrok do izobraževalnih
institucij. |
|
15. člen |
|
(telekomunikacijska infrastruktura) |
|
(1) Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju
Občine Ribnica pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Ribnica.
Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na
celotnem področju občine. |
|
(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren.
|
|
(3) Televizijski signal je primeren.
|
|
(4) Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena
izvedba xDSL priključka. Občina ima sklenjen sporazum z družbo Telekom
Slovenije, ki opredeljuje kako se bo končnim uporabnikom omogočil dostop
do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. |
|
16. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1) Oskrba z električno energijo v Občini Ribnica, poteka
prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju
Elektro Ljubljana, distribucijske enote Kočevje. Na območju Občine
Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110
Grosuplje–Kočevje. Oskrba Ribnice ter večjih naselij občine sloni na 20
kv DV omrežju, ter manjših objektih (82 TP) za razdeljevanje in prenos
električne energije. |
|
(2) Na območju Občine Ribnica je za prenos električne
energije predviden DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Na DV 110 kV
Grosuplje–Kočevje je izvedena RTP Ribnica (Ugar), s katero se zagotavlja
boljšo kvaliteto napajanja območja, večjo zanesljivost, ter ob izpadu
napajanja iz RTP Kočevje možnost rezervnega napajanja energetskega
območja. |
|
(3) Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega
omrežja se bo izvajala v čim večji meri na lokacijah obstoječih
sistemov. |
|
(4) Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih vzpodbud in
prehoda na ustreznejše energente se je v zadnjih letih izkazal potencial
kočevsko-ribniške subregije oziroma naselij in gospodarskih subjektov za
plinifikacijo. Trenutno v občini ni distribucijskega plinovodnega
omrežja. |
|
(5) Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina v Sloveniji upravlja družba Geoplin plinovodi d.o.o.,
ki preko obravnavanega območja načrtuje mednarodni prenosni plinovod M9,
Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja). |
|
(6) Izraba obnovljivih in alternativnih virov energije je
pretežno pogojena z razvojem daljinskih sistemov oskrbe z energijo, ki
zagotavljajo bistveno udobnejšo oskrbo. Ker v bližnji prihodnosti ni
načrtovane plinifikacije bo uporaba daljinskih sistemov oskrbe s toploto
pogojena z razširjenostjo in uporabo obnovljivih in alternativnih virov.
V letu 2010 je bil tako v naselju Ribnica zgrajen nov ogrevalni sistem
na biomaso. |
|
(7) V občini se nahajajo skladišča državnih blagovnih
rezerv nafte in naftnih derivatov v Ortneku. |
|
17. člen |
|
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter
varstva okolja) |
|
(1) V sklopu načrta obnove in dograditve regionalnega in
lokalnih vodovodov kočevsko-ribniškega območja bo zasnovan sistem oskrbe
z vodo v občini tako, da bo zagotovljena kakovostna oskrba vseh naselij.
|
|
(2) Glavna usmeritev zasnove oskrbe z vodo je, da se vsem
naseljem v regiji zagotovi ustrezna vodooskrba. To pomeni, da se v
največji možni meri vsa naselja opremi z javnim vodovodom in da se nanj
priključi vse objekte. Ob upoštevanju značilne razpršene poselitve je
možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih
sistemov, ob pogoju vključitve v sistem javne oskrbe. |
|
(3) Zasnova sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode
zajema obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi
čistilnimi napravami, ki so navedeni v nadaljevanju. |
|
1. Območje – navezava na ČN Ribnica:
|
|
Obstoječa ČN Ribnica se poveča na 6.000 PE, na ČN pa se
priključijo aglomeracije Ribnica skupno 4.597 PE, aglomeracija Grič
(1041 PE) in aglomeracija Breže (183 PE). |
|
2. Območje – Navezava na ČN Dolenja vas
|
|
Zgradi se ČN Dolenja vas za 3500 PE, na ČN pa se
priključijo aglomeracije Goriča vas 961 PE, Nemška vas 394 PE, Blate in
Rakitnica 412 PE, Prigorica ter Dolenja vas 1.619 PE. |
|
3. Območje – navezava na ČN Žlebič
|
|
Zgradi se ČN Žlebič za 750 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Žlebič, Sušje in Zapotok s skupno kapaciteto 652 PE.
|
|
4. Območje – navezava na ČN Sajevec
|
|
Zgradi se ČN Sajevec za 650 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Kot, Jurjevica in Sajevec s skupno kapaciteto 610 PE.
|
|
5. Območje – navezava na ČN Bukovica
|
|
Zgradi se ČN Bukovica za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 127 PE. |
|
6. Območje – navezava na ČN Otavice
|
|
Zgradi se ČN Otavice za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 117 PE. |
|
7. Območje – navezava na ČN Lipovec
|
|
Zgradi se ČN Lipovec za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 174 PE. |
|
8. Območje – navezava na ČN Dane
|
|
Zgradi se ČN Dane za 75 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracija s kapaciteto 74 PE. |
|
9. Območje – navezava na ČN Ortnek
|
|
Zgradi se ČN Ortnek za 150 PE, na ČN pa se priključijo
aglomeracije Ortnek, Velike Poljane s skupno kapaciteto 129 PE.
|
|
10. Obstoječa čistilna naprava Hrastje za 100 PE.
|
|
Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja ločeno od sistema
odvajanja odpadnih voda tako, da je zagotovljeno čiščenje voda iz javnih
tlakovanih prometnih površin preko lovilcev olj in izpust v površinske
vode ali izliv s ponikanjem. |
|
(4) Sistem ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki v
Občini Ribnica razvija javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o.
tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v
občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem
zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter
delovanju zbirnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica.
Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na
javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi
na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije.
|
|
(5) Pri celotnem konceptu ravnanja z odpadki pa je
bistvenega pomena vzpostavitev komunikacijskega sistema za zgodnje
preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru, saj bo le tako možno
učinkovito zmanjšati količine odpadkov ter vzpostaviti vse naslednje
nivoje ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako,
da bo za končno odlaganje ostala le minimalna količina že sortiranih in
predhodno obdelanih komunalnih odpadkov. Sistem ravnanja z odpadki je
zasnovan tako, da je odvoz zagotovljen v vseh naseljih v občini.
|
|
(6) V občini je urejenih 58 ekoloških otokov od katerih je
2/3 lociranih v osrednjem poselitvenem prostoru od Žlebiča do Dolenje
vasi. Uveden pa je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
|
18. člen |
|
(pokopališka dejavnost) |
|
(1) V Občini Ribnica so pokopališča v Hrovači, Prigorici,
Sv. Gregorju, Jurjevici, Velikih Poljanah, Grčaricah in Lipovcu. Vsa
pokopališča imajo zgrajene mrliške vežice in urejeno komunalno opremo.
|
|
(2) Prostorske kapacitete so praviloma zadovoljive. Za
dolgoročne potrebe in primere večjih naravnih nesreč je predvidena
zadovoljiva prostorska rezerva za širitev pokopališč. Za lokalne potrebe
je predvidena širitev pokopališča v Hrovači in Lipovcu. |
|
19. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih
(razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo
opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne
razsvetljave je Občina Ribnica, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer
je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih
svetil, ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). |
|
II. 5 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene
poselitve |
|
II. 5. 1 Okvirna območja naselij, razpršene poselitve in
razpršene gradnje |
|
20. člen |
|
(okvirna območja naselij) |
|
V Občini Ribnica se določijo območja naslednjih naselij:
Ribnica, Dolenja vas s Prigorico, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas,
Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Dolenji Lazi, Nemška vas, Otavice,
Lipovec, Blate, Rakitnica, Grčarice, Zadolje, Bukovica, Dane, Sajevec,
Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje, Slatnik, Žlebič, Gorenji Lazi,
Sv. Gregor, Marolče, Maršiči in Velike Poljane. |
|
II. 6. 4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
41. člen |
|
(usmeritve za
določitev prostorsko izvedbenih pogojev) |
|
(1) V poselitvenih
območjih prevladuje stanovanjska dejavnost. |
|
(2) V poselitvenih
območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše
gostote, in sicer kot enostanovanjska gradnja z opredeljeno minimalnim
zemljiščem namenjenim za gradnjo. |
|
(3) Kjer je mogoče se
opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu,
za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V
ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo
(vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
III. 1 Splošne
določbe |
|
42. člen |
|
(vsebina izvedbenega
dela) |
|
(1) Izvedbeni del po
posameznih enotah urejanja prostora določa: |
|
– območja namenske
rabe prostora, |
|
– prostorske
izvedbene pogoje, |
|
– območja, za katera
se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu:
podrobnejši načrt). |
|
(2) Izvedbeni del je
potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov
in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
(3) Poleg določb tega
izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki
določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. |
|
43. člen |
|
(stopnja natančnosti
mej) |
|
(1) Meje enot
urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na
podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov
različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000.
Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje
uporabljen topografski podatek. |
|
(2) Položajna
natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega
katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje
enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost
meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo
topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim
načrtom na območju obravnavane meje. |
|
(3) Drugi grafični
prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o
prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in
katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega
stanja v naravi. |
|
(4) V primerih, ko
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti
postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim
se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in stanjem v prostoru. |
|
(5) V primerih, ko je
za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se
lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. |
|
44. člen |
|
(enote urejanja
prostora) |
|
(1) Območje
prostorskega načrta se deli na enote urejanja. |
|
(2) Enota urejanja se
označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in
zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka
podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(3) Primer zapisa
oznake enote urejanja: |
|
Ri_1 Ri – oznaka
funkcionalne enote, |
|
1 – zaporedna
številka enote znotraj funkcionalne enote. |
|
45. člen |
|
(funkcionalne enote) |
|
Enote urejanja se za
potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. |
|
Preglednica 1:
Funkcionalne enote |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
| OZNAKA |
IME FUNKCIONALNE | NASELJA PO REGISTRU | |
|
|FUNKCIONALNE| ENOTE | PROSTORSKIH ENOT | |
|
| ENOTE
| | | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|OR
|Občina Ribnica |Odprti prostor, glavne | |
|
|
| |ceste in železnica | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ri
|Ribnica |Ribnica | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Br
|Breg |Breg | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Gi
|Grič |Grič | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Dl
|Dolenji Lazi |Dolenji Lazi | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Za
|Zapuže |Zapuže | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Hr
|Hrovača |Hrovača | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Go
|Goriča vas |Goriča vas | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ot
|Otavice |Otavice, Makoše | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ne
|Nemška vas |Nemška vas | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Pr
|Prigorica |Prigorica, Zadolje | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Li
|Lipovec |Lipovec | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Do
|Dolenja vas |Dolenja vas | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Bl
|Blate |Blate, Kot pri Rakitnici | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ra
|Rakitnica |Rakitnica | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Gr
|Grčarice |Grčarice, Jelendol, | |
|
|
| |Grčarske ravne, Jelenov | |
|
|
| |žleb | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Da
|Dane |Dane | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ko
|Kot pri Ribnici |Kot pri Ribnici | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Sa
|Sajevec |Sajevec | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Ju
|Jurjevica |Jurjevica | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Bž
|Breže |Breže | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Su
|Sušje |Sušje | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Sl
|Slatnik |Slatnik | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Žl
|Žlebič |Žlebič | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|La
|Gorenji Lazi |Gorenji Lazi | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Sm
|Slemena |Sv. Gregor, Krnče, Andol, | |
|
|
| |Levstiki, Marolče, Junčje, | |
|
|
| |Grebenje, Črni Potok pri | |
|
|
| |Velikih Laščah, Vintarji, | |
|
|
| |Pugled pri Karlovici, | |
|
|
| |Perovo, Zadniki, Črnec – | |
|
|
| |del | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|So
|Sodražica |Črnec – del, Brinovščica, | |
|
|
| |Hojče, Greben, Hudi Konec, | |
|
|
| |Ortnek – del | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Pp
|Podpoljane |Dolenje Podpoljane, | |
|
|
| |Praproče, Maršiči, Pusti | |
|
|
| |Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri| |
|
|
| |Ortneku, Zlati Rep, Gorenje| |
|
| |
|Podpoljane, Finkovo, | |
|
|
| |Bukovec pri Poljanah | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
|Po
|Velike Poljane |Velike Poljane, Škrajnek, | |
|
|
| |Vrh pri Poljanah, Žukovo, | |
|
|
| |Ortnek, Dule | |
|
+------------+----------------------+---------------------------+ |
|
Imena funkcionalnih
enot, razen enote OR – Odprti prostor so identična z imeni naselij
oziroma z imeni katastrskih občin. |
|
46. člen |
|
(prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
(1) Za vsako enoto
urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje.
Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
|
– splošne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju, |
|
– posebne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in |
|
– podrobne prostorske
izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
|
|
– podrobne prostorske
izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
določene v Prilogi 1. |
|
(2) Splošni
prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen
če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
določeno drugače. |
|
(3) Posebni
prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V
primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih,
veljajo posebni pogoji. |
|
(4) Za posamezno
enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo
podrobni pogoji. |
|
(5) Za enote
urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo
usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju. |
|
III. 2 Namenska raba
prostora |
|
47. člen |
|
(splošna določila o
namenski rabi prostora) |
|
(1) Vsaka enota
urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
|
|
(2) V posameznih
območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni
dejavnosti, obsegati polovico (več kot 50 %)
vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te
omejitve. |
|
(3) Namenska raba
prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(4) Območje občine se
glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
|
– območja stavbnih
zemljišč, |
|
– območja kmetijskih
zemljišč, |
|
– območja gozdnih
zemljišč, |
|
– območja vodnih
zemljišč, |
|
– območja drugih
zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj
naselij za potrebe obrambe. |
|
(5) Vsa območja
osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za
območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo,
storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo)
je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo
gradnje. |
|
(6) Prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih
kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so
podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski
izvedbeni pogoji. |
|
(7) Javne površine
oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne
vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC, PŽ in
PO), trgi, parki, pokopališča (ZP, ZK), športni parki in igrišča (oznaka
ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD). |
|
Preglednica 2: Prikaz
kategorij namenske rabe prostora |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
|OBMOČJA
OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobneje prikazana | |
|
|NAMENSKE
RABE |NAMENSKE RABE |podrobnejša namenska | |
|
| | |raba glede na | |
|
|
| |tipologijo gradnje | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
STAVBNIH |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
|
|ZEMLJIŠČ | | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| |SS – stanovanjske |SSs – urbana | |
|
| |površine |prostostoječa | |
|
| | |stanovanjska pozidava| |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |SSv – urbana | |
|
| | |večstanovanjska | |
|
| | |pozidava | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| |SB – stanovanjske |SBv – večstanovanjske| |
|
| |površine za posebne |površine za posebne | |
|
| |namene |namene | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| |SK – površine |SKs – površine | |
|
| |podeželskega naselja |podeželskega naselja,| |
|
| | |mešano kmetije in | |
|
| | |stanovanjske hiše | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |SKg – površine | |
|
|
| |podeželskega naselja | |
|
| | |za gradnjo kmetijskih| |
|
| | |objektov | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| |SP – površine |SP – površine | |
|
| |počitniških hiš |počitniških hiš | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| |CU – osrednja območja |CU – osrednja območja| |
|
| |centralnih dejavnosti |centralnih dejavnosti| |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| |CD – druga območja |CDi – dejavnosti | |
|
| |centralnih dejavnosti |izobraževanja, vzgoje| |
|
| | |in športa | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |CDk – kulturna | |
|
| | |dejavnost, javna | |
|
| | |uprava, gasilski dom | |
|
|
| +---------------------+ |
|
| | |CDv – verski objekti | |
|
| | |s pripadajočimi | |
|
| | |ureditvami | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |CDo – trgovske, | |
|
| | |oskrbne, poslovno – | |
|
| | |storitvene, gostinske| |
|
| | |dejavnosti, manjša | |
|
| | |obrt | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |IP – površine za | |
|
| | |industrijo | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |IG – gospodarske cone| |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |BT – površine za | |
|
| | |turizem | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |BC – športni centri | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |ZS – površine za | |
|
| | |oddih, rekreacijo in | |
|
| | |šport | |
|
|
| +---------------------+ |
|
| | |ZP – parki | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |ZD – druge urejene | |
|
| | |zelene površine | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |ZK – pokopališča | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |PC – površine cest | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |PŽ – površine | |
|
| | |železnic | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |PO – ostale prometne | |
|
| | |površine | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| | |T – območja | |
|
| | |komunikacijske | |
|
| | |infrastrukture | |
|
|
+---------------------------------------------+ |
|
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |E – območja | |
|
| | |energetske | |
|
| | |infrastrukture | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |O – območja okoljske | |
|
| | |infrastrukture | |
|
| +---------------------------------------------+ |
|
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |A – površine | |
|
| | |razpršene poselitve | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |Ao – razpršena | |
|
| | |poselitev z omejeno | |
|
|
| |rabo | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |
|
|KMETIJSKIH | | |
|
|ZEMLJIŠČ | | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| | |K1 – najboljša | |
|
| | |kmetijska zemljišča | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |K2 – ostala kmetijska| |
|
| | |zemljišča | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
GOZDNIH |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | |
|
|ZEMLJIŠČ | | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| | |G – gozdna zemljišča | |
|
| | +---------------------+ |
|
| | |Gv – varovalni | |
|
| | |gozdovi | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
VODA |V – OBMOČJA VODA | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| | |VC – celinske vode | |
|
|
| +---------------------+ |
|
| | |VI – vodna | |
|
| | |infrastruktura | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
DRUGIH |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
|
|ZEMLJIŠČ | | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
| | |LN – površine | |
|
| | |nadzemnega | |
|
| | |pridobivalnega | |
|
| | |prostora | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | |
|
| +-----------------------+---------------------+ |
|
| | |f – območja za | |
|
| | |potrebe obrambe zunaj| |
|
| | |naselij | |
|
+-----------------+-----------------------+---------------------+ |
|
III. 3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji |
|
III. 3.1 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
48. člen |
|
(vrste dopustnih
gradenj) |
|
(1) Če ta odlok ali
drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v
zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste
gradenj: |
|
– gradnja novega
objekta, |
|
– dozidava ali
nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, |
|
– rekonstrukcija,
|
|
– vzdrževanje
objekta, |
|
– odstranitev
objekta. |
|
(2) Gradnje novih
stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj
minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega
odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje
objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito
zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote
urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in
sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote
urejanja prostora. |
|
(3) Dozidave in
nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 %
osnovnega objekta. |
|
(4) Dotrajani
objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost
prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi
pridobljenega ustreznega dovoljenja. |
|
(5) Gradbeni odpadki
se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se
ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali
za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza
in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega
materiala. |
|
49. člen |
|
(vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja
vrsto objektov glede na namen. |
|
50. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov) |
|
(1) Spremembe
namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova
namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma
skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost
ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja
namembnosti celotnega območja. |
|
(2) Za vsako namensko
rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče
dejavnosti. |
|
(3) Spremljajoče
dejavnosti lahko dosegajo do 50 %
BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v
posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega
naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %
objekta. |
|
(4) Izključujoče
dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske
rabe ne sme umeščati. |
|
III. 3.2 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
51. člen |
|
(odmiki objektov od
sosednjih zemljišč in objektov) |
|
(1) Gradnja novih
zahtevnih, manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje
sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi linijami
ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je
dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem
pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če
so zagotovljeni požarno varstveni predpisi. |
|
(2) Gradnja novih
nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti od
meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi
linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače.
Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni
meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji
objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi. |
|
(3) Gradnja novih
gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel
oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
|
|
(4) Če so odmiki
stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo
dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih
objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
|
|
(5) V primeru
odstranitve obstoječe stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej
odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni
stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.
|
|
(6) Če lastnika
sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških
parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta,
mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,25 m. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2
m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
|
(7) Med javno
površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino
in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih)
mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko
vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. |
|
(8) Gradnja stavbe ob
meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če: |
|
– je način gradnje ob
meji zemljišča parcele značilen za naselje, |
|
– je taka gradnja
določena z regulacijskimi linijami, ali če |
|
– gre za koncept
tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje
bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, |
|
– je tako določeno v
podrobnejšem načrtu. |
|
(9) Na obrtnih,
proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje
sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m
široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik
od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega
za varstvo pred požarom. |
|
(10) Gradnja objektov
ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v
oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi
požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves
v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe. |
|
III. 3.3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
|
52. člen |
|
(določanje velikosti
objektov) |
|
(1) Merila za
določanje velikosti objektov opredeljujejo: |
|
FZ – Faktor
zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja
podrobnejših namenskih rab |
|
FI – Faktor izrabe
zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših
namenskih rab |
|
FP – Faktor gradbene
prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo |
|
DZP – Delež odprtih
zelenih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo |
|
V – pomeni določitev
višine stavb. |
|
(2) V skladu z
okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj
se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno
dejavnost. |
|
(3) Kadar za gradnjo
višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je
dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena
najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča
namenjenega za gradnjo novogradnje. |
|
(4) Velikost
rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi
meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje. |
|
(5) Kadar je
obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI)
večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo,
določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne
le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov
in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne
zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih
objektov pod nivojem terena. |
|
(6) Kadar je s tem
prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o
obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DZP. Kadar pa s
tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena
kot dopustna višina, se FI, FZ, DZP in FP uporabljajo v skladu s
podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja. |
|
53. člen |
|
(dopustna izraba
prostora) |
|
(1) Zahtevana
absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni
rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo
kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 %
bruto celotne površine enote urejanja prostora. |
|
Preglednica 3: Faktor
izrabe, faktor zazidanosti in delež zelenih površin |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|Podrobnejša
namenska raba |Faktor |Faktor |Delež | |
|
| |izrabe (FI) |zazidanosti |zelenih | |
|
| | |(FZ ) |površin | |
|
| | | |(DZP) | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SSs –
prostostoječa |0,5 |0,3 |10 | |
|
|stanovanjska
pozidava | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SSv –
urbana |1 |0,45 |20 | |
|
|večstanovanjska
pozidava | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SKs –
površine |0,6 |0,4 |15 | |
|
|podeželskega
naselja | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SKg –
površine |0,6 |0,2 |/ | |
|
|gospodarskih
objektov | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SP – površine
počitniških |0,15 |0,15 |/ | |
|
|objetov | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|SB–
stanovanjske površine |1,1 |0,5 |20 | |
|
|za posebne
namene | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|A – površine
razpršene |0,8 |0,3 |10 | |
|
|poselitve | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|Ao – površine
razpršene |/ |0,3 |10 | |
|
|poselitve z
omejeno rabo | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|IP – površine
za |0,8 |0,65 |10 | |
|
|industrijo | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|IG –
gospodarske cone |0,8 |0,65 |10 | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|CU – osrednja
območja |1,5 |0,8 |5 | |
|
|centralnih
dejavnosti | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|CDv – verski
objekti s |0,9 |/ |/ | |
|
|pripadajočimi
ureditvami | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|CDi –
dejavnosti |0,8 |0,4 |20 | |
|
|izobraževanja,
vzgoje in | | | | |
|
|športa | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|CDk – kulturna
dejavnost, |0,8 |/ |5 | |
|
|javna uprava,
gasilski | | | | |
|
|dom,
mlin | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|CDo – trgovske,
oskrbne, |/ |0,4 |10 | |
|
|poslovno –
storitvene, | | | | |
|
|gostinske
dejavnosti, | | | | |
|
|manjša
obrt | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|BC – športni
centri |/ |0,3 |20 | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|BT – površine
za turizem |/ |0,3 |20 | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|ZK –
pokopališča |/ |0,2 |20 | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|E – območja
energetske |/ |0,9 |/ | |
|
|infrastrukture | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|O – območja
okoljske |/ |0,9 |/ | |
|
|infrastrukture | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
|f – območja za
potrebe |/ |0,9 |/ | |
|
|obrambe zunaj
naselij | | | | |
|
+--------------------------+------------+------------+----------+ |
|
(2) Odstopanja od
faktorjev FI in FZ določenih v prejšnjem odstavku, so dopustna, če gre
za rekonstrukcijo objekta. |
|
III. 3.4 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
54. člen |
|
(tipologija objektov) |
|
Preglednica 4:
Objekti glede na tip zazidave |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|Označba|Tip
objekta |Opis tipa |Fasade |Strehe | |
|
|tipa
|oziroma |objekta oziroma | | | |
|
|objekta|zazidave |zazidave |
| | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|AE |nizki
prosto |• prosto stoječa|– elementi na |naklon | |
|
|
|stoječ |stavba, ki se z |fasadah so osno|strehe je | |
|
|
|objekti |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | |
|
|
| |v medsebojnem |razporejeni; |dovoljene | |
|
|
| |razmaku vsaj 4 m|oblikovanje in |so | |
|
| |
|ne stika s |horizontalna |dvokapnice, | |
|
|
| |sosednjimi |ter vertikalna |30 % strehe | |
|
|
| |stavbami, |členitev fasad,|je lahko | |
|
|
| |višinski gabarit|strukturiranje |drugačnega | |
|
|
| |do 3 etaže |in postavitev |naklona in | |
|
|
| |(P+1+M) |fasadnih |oblike. Na | |
|
|
| |razmerje1:1,4 |odprtin in |strehah je | |
|
|
| |• eno- oziroma |oblikovanje |dovoljena | |
|
|
| |dvostanovanjska |drugih fasadnih|uporaba | |
|
|
| |stavba |elementov naj |frčad, | |
|
|
| |(prostostoječa |bo usklajeno s |strešnih
| |
|
|
| |stavba, ki se z |tradicionalnimi|oken in | |
|
|
| |nobeno stranico |objekti; |zatrepov v | |
|
|
| |v medsebojnem |– s prizidki je|skupni v | |
|
|
| |razmaku vsaj 4 m|treba |velikosti | |
|
|
| |ne stika s |zagotoviti |največ 20 % | |
|
|
| |sosednjimi |skladnost |celotne | |
|
|
| |stavbami, |celotne podobe |strehe. Več | |
|
|
| |višinski gabarit|objekta; |kapne | |
|
|
| |do 3 etaže |– fasade so |(štirikapne) | |
|
|
| |(P+1+M) |lahko |strehe so | |
|
|
| |razmerje1:1,4 |horizontalno in|dovoljene v | |
|
|
| | |vertikalno |primeru, | |
|
| |
| |členjene, |kadar je | |
|
|
| | |odprtine naj |smiselno | |
|
|
| | |bodo praviloma |optično | |
|
|
| | |pokončne |zmanjšanje | |
|
|
| | |oblike; |volumna | |
|
|
| | |– fasade so |stavbe in | |
|
|
| | |lahko tudi |kadar to | |
|
|
| | |lesene in |zahteva | |
|
|
| | |obložene s |lokacija | |
|
|
| | |kamnom; pri |(npr. | |
|
|
| | |lesenih fasadah|vogalna | |
|
|
| | |naj se uporabi |stavba | |
|
|
| | |rezan les; |ipd.); | |
|
|
| | |– detajli na |– dovoljeni | |
|
|
| | |objektih naj |so čopi in | |
|
|
| | |bodo v območjih|frčade ki | |
|
|
| | |ohranjenih |morajo biti | |
|
|
| | |tradicionalnih |usklajeni z | |
|
|
| | |objektov |naklonom | |
|
|
| | |tradicionalni. |osnovne | |
|
|
| | | |strehe; | |
|
| |
| | |– kritina | |
|
|
| | | |ne sme biti | |
|
|
| | | |trajno | |
|
|
| | | |bleščeča; | |
|
|
| | | |– za | |
|
|
| | | |objekte, ki | |
|
|
| | | |niso | |
|
|
| | | |namenjeni | |
|
|
| | | |bivanju so | |
|
|
| | | |na celotnem | |
|
|
| | | |območju | |
|
|
| | | |občine | |
|
|
| | | |dovoljene | |
|
|
| | | |tudi ravne | |
|
|
| | | |strehe; | |
|
|
| | | |– strehe so | |
|
|
| | | |lahko tudi | |
|
|
| | | |drugačnih | |
|
|
| | | |oblik če se | |
|
|
| | | |skladajo s | |
|
|
| | | |tipologijo | |
|
|
| | | |sosednjih | |
|
|
| | | |legalno | |
|
|
| | | |zgrajenih | |
|
|
| | | |objektov; | |
|
|
| | | |– dovoljena | |
|
|
| | | |je | |
|
|
| | | |namestitev | |
|
|
| | | |sončnih | |
|
|
| | | |kolektorjev | |
|
| |
| | |in sončnih | |
|
|
| | | |celic. | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|AV
|visoki |Prosto stoječ |– elementi na |– naklon | |
|
|
|prosto |objekt, ki se z |fasadah so osno|strehe je | |
|
|
|stoječi |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | |
|
|
|objekti |ne stika s |razporejeni; |dovoljene | |
|
|
| |sosednjimi |oblikovanje in |so | |
|
|
| |objekti, |horizontalna |dvokapnice, | |
|
|
| |višinski |ter vertikalna |ter ravne | |
|
|
| |gabarit , |členitev fasad,|strehe, 30 | |
|
|
| |višinski gabarit|strukturiranje |% strehe je | |
|
|
| |do 6 etaž (P+4);|in postavitev |lahko | |
|
|
| |(stolpiči, vila |fasadnih |drugačnega | |
|
|
| |bloki, poslovni |odprtin in |naklona in | |
|
|
| |objekti) |oblikovanje |oblike. Na | |
|
|
| | |drugih fasadnih|strehah je | |
|
|
| | |elementov naj |dovoljena | |
|
|
| | |bo usklajeno s |uporaba | |
|
|
| | |tradicionalnimi|frčad, | |
|
|
| | |objekti; |strešnih | |
|
|
| | |– s prizidki je|oken in | |
|
|
| | |treba |zatrepov v | |
|
|
| | |zagotoviti |skupni v | |
|
|
| | |skladnost |velikosti | |
|
|
| | |celotne podobe |največ 20 % | |
|
|
| | |objekta; |celotne | |
|
|
| | |– fasade so |strehe. Več | |
|
|
| | |lahko |kapne | |
|
|
| | |horizontalno in|(štirikapne) | |
|
|
| | |vertikalno |strehe so | |
|
|
| | |členjene, |dovoljene v | |
|
|
| | |odprtine naj |primeru, | |
|
|
| | |bodo praviloma |kadar je | |
|
|
| | |pokončne |smiselno | |
|
|
| | |oblike; |optično | |
|
|
| | |– fasade so |zmanjšanje | |
|
|
| | |lahko delno |volumna | |
|
| |
| |tudi lesene in |stavbe in | |
|
|
| | |obložene s |kadar to | |
|
|
| | |kamnom; pri |zahteva | |
|
|
| | |lesenih fasadah|lokacija | |
|
|
| | |naj se uporabi |(npr. | |
|
|
| | |rezan les; |vogalna | |
|
|
| | |– detajli na |stavba | |
|
|
| | |objektih naj |ipd.); | |
|
|
| | |bodo v območjih|– dovoljeni | |
|
|
| | |ohranjenih |so čopi in | |
|
|
| | |tradicionalnih |frčade, ki | |
|
|
| | |objektov |morajo biti | |
|
|
| | |tradicionalni. |usklajeni z | |
|
|
| | | |naklonom | |
|
|
| | | |osnovne | |
|
|
| | | |strehe; | |
|
|
| | | |– kritina | |
|
|
| | | |ne sme biti | |
|
|
| | | |trajno | |
|
|
| | | |bleščeča; | |
|
|
| | | |– za | |
|
| |
| | |objekte, ki | |
|
|
| | | |niso | |
|
|
| | | |namenjeni | |
|
|
| | | |bivanju so | |
|
|
| | | |na celotnem | |
|
|
| | | |območju | |
|
|
| | | |občine | |
|
|
| | | |dovoljene | |
|
|
| | | |tudi ravne | |
|
|
| | | |strehe. | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|BV
|visoki |podolgovati |– elementi na |naklon | |
|
| |podolgovatiobjekti|objekt,
višinski|fasadah so osno|strehe je | |
|
|
| |gabarit do 6 |simetrično |30–45°; | |
|
|
| |etaž (P+4); |razporejeni; |dovoljene | |
|
|
| |(bloki, poslovne|oblikovanje in |so | |
|
|
| |palače) |horizontalna |dvokapnice, | |
|
|
| | |ter vertikalna |ter ravne | |
|
|
| | |členitev fasad,|strehe, 30 | |
|
|
| | |strukturiranje |% strehe je | |
|
|
| | |in postavitev |lahko | |
|
|
| | |fasadnih |drugačnega | |
|
|
| | |odprtin in |naklona in | |
|
|
| | |oblikovanje |oblike. Na | |
|
|
| | |drugih fasadnih|strehah je | |
|
|
| | |elementov naj |dovoljena | |
|
| |
| |bo usklajeno s |uporaba | |
|
|
| | |tradicionalnimi|frčad, | |
|
|
| | |objekti; |strešnih | |
|
|
| | |– s prizidki je|oken in | |
|
|
| | |treba |zatrepov v | |
|
|
| | |zagotoviti |skupni v | |
|
|
| | |skladnost |velikosti | |
|
|
| | |celotne podobe |največ 20 % | |
|
|
| | |objekta; |celotne | |
|
|
| | |– fasade so |strehe. Več | |
|
|
| | |lahko |kapne | |
|
|
| | |horizontalno in|(štirikapne) | |
|
|
| | |vertikalno |strehe so | |
|
|
| | |členjene, |dovoljene v | |
|
| |
| |odprtine naj |primeru, | |
|
|
| | |bodo praviloma |kadar je | |
|
|
| | |pokončne |smiselno | |
|
|
| | |oblike; |optično | |
|
|
| | |– fasade so |zmanjšanje | |
|
|
| | |lahko delno |volumna | |
|
|
| | |tudi lesene in |stavbe in | |
|
|
| | |obložene s |kadar to | |
|
|
| | |kamnom; pri |zahteva | |
|
|
| | |lesenih fasadah|lokacija | |
|
|
| | |naj se uporabi |(npr. | |
|
|
| | |rezan les; |vogalna | |
|
|
| | |– detajli na |stavba | |
|
|
| | |objektih naj |ipd.); | |
|
|
| | |bodo v območjih|– dovoljeni | |
|
|
| | |ohranjenih |so čopi in | |
|
|
| | |tradicionalnih |frčade; | |
|
|
| | |objektov |– kritina | |
|
|
| | |tradicionalni. |ne sme biti | |
|
|
| | | |trajno | |
|
|
| | | |bleščeča; | |
|
|
| | | |– za | |
|
|
| | | |objekte, ki | |
|
|
| | | |niso | |
|
|
| | | |namenjeni | |
|
|
| | | |bivanju so | |
|
|
| | | |na celotnem | |
|
| |
| | |območju | |
|
|
| | | |občine | |
|
|
| | | |dovoljene | |
|
|
| | | |tudi ravne | |
|
|
| | | |strehe. | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|C
|kmetijsko- |objekti za | |dvokapna | |
|
|
|gospodarski |shranjevanje | |streha z | |
|
|
|objekti |kmetijske | |naklonom od | |
|
|
| |mehanizacije in | |33–45 | |
|
| |
|kmetijskih | |stopinj, – | |
|
|
| |pridelkov ter | |dovoljena | |
|
|
| |objekti za rejo | |je | |
|
|
| |živali (hlevi, | |namestitev | |
|
|
| |svinjaki, | |sončnih | |
|
|
| |seniki, skednji,| |kolektorjev | |
|
|
| |kozolci, kašče, | |in sončnih | |
|
|
| |hrami in drugi | |celic. | |
|
|
| |podobni objekti)| | | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|D
|nizki |• prosto stoječa|– elementi na |– dvokapna | |
|
|
|podolgovati |stavba |fasadah so osno|streha z | |
|
| |objekti
z |podolgovatega |simetrično |naklonom od | |
|
|
|dvokapno |tlorisa – |razporejeni; |33–45 | |
|
|
|streho |razmerja1:1,7 in|oblikovanje in |stopinj, – | |
|
|
| |stavbnega |horizontalna |dovoljeni | |
|
|
| |volumna, |ter vertikalna |so čopi in | |
|
|
| |• eno-oziroma |členitev fasad,|frčade | |
|
|
| |dvostanovanjska |strukturiranje |– kritina | |
|
|
| |stavba (prosto |in postavitev |ne sme biti | |
|
|
| |stoječa stavba |fasadnih |trajno | |
|
|
| |podolgovatega |odprtin in |bleščeča; | |
|
|
| |tlorisa – |oblikovanje |– dovoljena | |
|
|
| |razmerja1:1,7 in|drugih fasadnih|je | |
|
|
| |stavbnega |elementov naj |namestitev | |
|
|
| |volumna |bo usklajeno s |sončnih | |
|
|
| | |tradicionalnimi|kolektorjev | |
|
|
| | |objekti; |in sončnih | |
|
|
| | |– s prizidki je|celic. | |
|
|
| | |treba | | |
|
|
| | |zagotoviti | | |
|
|
| | |skladnost | | |
|
|
| | |celotne podobe | | |
|
|
| | |objekta; | | |
|
|
| | |– fasade so | | |
|
|
| | |lahko | | |
|
|
| | |horizontalno in| | |
|
|
| | |vertikalno | | |
|
|
| | |členjene, | | |
|
|
| | |odprtine naj | | |
|
|
| | |bodo praviloma | | |
|
|
| | |pokončne | | |
|
|
| | |oblike; | | |
|
|
| | |– fasade so | | |
|
|
| | |lahko tudi | | |
|
|
| | |lesene in | | |
|
|
| | |obložene s | | |
|
|
| | |kamnom; pri | | |
|
|
| | |lesenih fasadah| | |
|
|
| | |naj se uporabi | | |
|
|
| | |rezan les; | | |
|
|
| | |– detajli na | | |
|
|
| | |objektih naj | | |
|
|
| | |bodo v območjih| | |
|
|
| | |ohranjenih | | |
|
|
| | |tradicionalnih | | |
|
|
| | |objektov | | |
|
|
| | |tradicionalni. | | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|E
|objekti |pritlični ali |oblikovanje in |– za | |
|
|
|velikega |nadstropni |horizontalna |objekte, ki
| |
|
|
|merila |objekti velikih |ter vertikalna |mejijo na | |
|
|
| |razponov, |členitev fasad |mestni | |
|
|
| |namenjene |ter |javni | |
|
|
| |proizvodnim |strukturiranje |prostor, se | |
|
|
| |dejavnostim, |fasadnih |dovolijo | |
|
|
| |športu in |odprtin in |strehe, | |
|
|
| |posebnim |drugih fasadnih|usklajene s | |
|
|
| |dejavnostim, kot|elementov naj |kakovostnimi | |
|
|
| |so nakupovalna |bodo enostavni |obstoječimi | |
|
|
| |središča, |in poenoteni po|objekti ob | |
|
|
| |sejmišča in |celi fasadi, |tem javnem | |
|
|
| |zabaviščni parki|nizu, kareju |mestnem | |
|
| |
| |oziroma |prostoru. | |
|
|
| | |območju; |Dovolijo se | |
|
|
| | |– zagotovi se |odstopanja | |
|
|
| | |sodobno |in novosti, | |
|
|
| | |oblikovanje |če se s tem | |
|
|
| | |fasad |doseže novo | |
|
|
| | |(enostavnejše |urbanistično | |
|
|
| | |členitve fasad,|- | |
|
|
| | |uporaba lesa, |arhitekturno | |
|
|
| | |kovine, stekla |kakovost; | |
|
|
| | |in drugih |– za | |
|
|
| | |sodobnih |objekte | |
|
|
| | |materialov, |znotraj | |
|
|
| | |uporaba |industrijskega| |
|
|
| | |izrazitejših |kompleksa | |
|
|
| | |fasadnih barv |se dovolijo | |
|
|
| | |kot poudarkov);|vse vrste | |
|
|
| | |– fasade stavb,|streh, | |
|
|
| | |ki mejijo na |vendar naj | |
|
|
| | |javni prostor, |bodo po | |
|
|
| | |naj bodo |enem | |
|
|
| | |oblikovane kot |kompleksu | |
|
|
| | |glavne in |poenotene; | |
|
| |
| |mestotvorne |– za | |
|
|
| | |fasade, z |objekte | |
|
|
| | |njihovim |večjih | |
|
|
| | |oblikovanjem |dimenzij se | |
|
|
| | |naj se |priporočajo | |
|
|
| | |zagotavljajo |ravne lahko | |
|
|
| | |kakovostni |pa tudi | |
|
|
| | |ambienti. |enokapne | |
|
|
| | | |strehe | |
|
|
| | | |majhnega | |
|
|
| | | |naklona; | |
|
|
| | | |– dovoljena | |
|
|
| | | |je | |
|
|
| | | |namestitev | |
|
|
| | | |sončnih | |
|
|
| | | |kolektorjev | |
|
|
| | | |in sončnih | |
|
|
| | | |celic; | |
|
|
| | | |– dovoljena | |
|
|
| | | |je kritina | |
|
|
| | | |v črni, | |
|
|
| | | |sivi, temni | |
|
|
| | | |sivi, | |
|
|
| | | |opečni ali | |
|
|
| | | |temno rjavi | |
|
|
| | | |barvi. | |
|
|
| | | |Kritina ne | |
|
|
| | | |sme biti | |
|
|
| | | |trajno | |
|
|
| | | |bleščeča. | |
|
|
| | | |Dovoljeno | |
|
|
| | | |je | |
|
|
| | | |odstopanje | |
|
|
| | | |od teh barv | |
|
|
| | | |v primeru | |
|
|
| | | |ravnih | |
|
|
| | | |streh. | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|F
|tehnološki |proizvodni |– oblikovanje |– dovoljene | |
|
|
|objekti |objekti, silosi,|in horizontalna|so ravne | |
|
|
| |cisterne, |ter vertikalna |strehe | |
|
|
| |infrastrukturni |členitev fasad |– za | |
|
|
| |objekti s |ter |objekte, | |
|
|
| |svojstvenim |strukturiranje |znotraj | |
|
|
| |oblikovanjem: |fasadnih |industrijskega| |
|
|
| |elektrarna, |odprtin in |kompleksa | |
|
| |
|čistilna |drugih fasadnih|se dovolijo | |
|
|
| |naprava, |elementov naj |vse vrste | |
|
|
| |transformatorska|bodo enostavni |streh, | |
|
|
| |postaja, vodna |in poenoteni po|vendar | |
|
|
| |črpalka, |celi fasadi, |morajo biti | |
|
|
| |separacija, |nizu, kareju |poenotene; | |
|
|
| |betonarna in |oziroma |– dovoljena | |
|
|
| |drugi podobni |območju; |je | |
|
|
| |objekti |– zagotovi se |namestitev | |
|
|
| | |sodobno |sončnih | |
|
|
| | |oblikovanje |kolektorjev | |
|
|
| | |fasad |in sončnih | |
|
|
| | |(enostavnejše |celic; | |
|
|
| | |členitve fasad,|– dovoljena | |
|
|
| | |uporaba lesa, |je kritina | |
|
|
| | |kovine, stekla |v črni, | |
|
|
| | |in drugih |sivi, temni | |
|
|
| | |sodobnih |sivi, | |
|
|
| | |materialov, |opečni ali | |
|
|
| | |uporaba |temno rjavi | |
|
|
| | |izrazitejših |barvi. | |
|
|
| | |fasadnih barv |Kritina ne | |
|
|
| | |kot poudarkov);|sme biti | |
|
|
| | |– fasade stavb,|trajno | |
|
|
| | |ki mejijo na |bleščeča. | |
|
|
| | |javni prostor, |Dovoljeno | |
|
|
| | |naj bodo |je | |
|
|
| | |oblikovane kot |odstopanje | |
|
|
| | |glavne in |od teh barv | |
|
|
| | |mestotvorne |v primeru | |
|
|
| | |fasade, z |ravnih | |
|
|
| | |njihovim |streh. | |
|
|
| | |oblikovanjem | | |
|
|
| | |naj se | | |
|
|
| | |zagotavljajo | | |
|
|
| | |kakovostni | | |
|
|
| | |ambienti. | | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
|G
|svojstveni |posamezni objekt| |– na | |
|
|
|objekt |ali skupina | |posamičnih | |
|
|
| |objektov s | |dominantnih | |
|
|
| |svojevrstno | |objektih | |
|
|
| |oblikovno in | |ali | |
|
|
| |zazidalno | |zaključenih | |
|
|
| |zasnovo (cerkve,| |celotah | |
|
|
| |šole, vrtci, | |objektov | |
|
|
| |poslovni objekti| |(primer: | |
|
|
| |in objekti, ki | |cerkev, | |
|
|
| |jih ne moremo | |samostan, | |
|
|
| |umestiti med | |proštija, | |
|
|
| |druge objekte iz| |sodišče) je | |
|
|
| |tega člena) | |dovoljen | |
|
|
| | | |drugačen | |
|
|
| | | |naklon | |
|
|
| | | |strešine in | |
|
|
| | | |kritine z | |
|
|
| | | |bakreno ali | |
|
|
| | | |drugo | |
|
|
| | | |pločevino | |
|
|
| | | |ustrezne | |
|
|
| | | |barve; | |
|
|
| | | |– dovoljena | |
|
|
| | | |je | |
|
|
| | | |namestitev | |
|
|
| | | |sončnih | |
|
|
| | | |kolektorjev | |
|
|
| | | |in sončnih | |
|
|
| | | |celic. | |
|
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |
|
55. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Pri dozidavi in
nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba
usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.
|
|
(2) Pri arhitekturnem
oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne
značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo
ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:
|
|
– zasnovi izrabe
zemljišča, |
|
– odmiku od sosednjih
objektov, |
|
– sestavi osnovnih
stavbnih mas, |
|
– višini in gradbeni
črti, |
|
– naklonu streh in
barvi kritine, |
|
– smeri slemen,
|
|
– razmerju fasad in
orientaciji dostopov. |
|
(3) Pri vzdrževalnih
delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa AV in BV je potrebno
upoštevati naslednja pravila: |
|
– dopustna je
zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo
določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za
celoten objekt; |
|
– na fasadi objekta
niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); |
|
– na podlagi enotnega
projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov,
postavitve senčil in klimatskih naprav. |
|
(4) Zasnova in
postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi
gradbeni črti ali ulici. |
|
(5) Tloris je lahko
lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v
proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri
določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja,
tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe
sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba
prilagoditi splošni podobi naselja. |
|
(6) Cerkve, kapelice,
znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture
ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja. |
|
(7) Strehe morajo
biti krite s kritino opečnih barv poljubne obdelave. 30 %
strehe je lahko ravne. Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na
strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi
sestavni del strehe. |
|
(8) Fasade v območjih
stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v
zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi
neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba
naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega
kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter
zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. |
|
56. člen |
|
(velikost, urejanje
in oblikovanje zelenih površin) |
|
(1) Območja zelenih
površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin,
naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene
površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in
oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni
minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za
postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
|
|
(2) Faktor odprtih
zelenih površin vključuje najmanj 50 %
zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 %
tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko
tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in
večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.
|
|
(3) V stanovanjskih
objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo
najmanj 8 m² zelenih površin. |
|
(4) Površine za igro
mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro
večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva
velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2.
Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in
mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od
prometnic. |
|
(5) Zasaditev površin
je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin
mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
|
|
(6) Če zaradi
dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem
prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče
število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi
pristojna občinska služba. |
|
(7) Kadar je zaradi
novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba
odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča
namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo
prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje. |
|
(8) Ob izvajanju
gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem
gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih
dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih
in ostale vegetacije dreves: |
|
– v primeru
tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
|
|
– odmik podzemnih
komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m. |
|
(9) Ozelenitev
parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega
gradnji. |
|
(10) Število dreves,
ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša
pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
|
|
(11) Obrežne drevnine
ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
|
57. člen |
|
(urejanje okolice
objektov) |
|
Višinske razlike na
zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se
višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m.
Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja
nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid
mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna. |
|
58. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest
in garaž) |
|
(1) Na vseh
zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest,
določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti
zagotoviti še najmanj 20 %
dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne
manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi
vplivi. |
|
(2) Pri objektih z
dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so
gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte,
kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na
funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem
zemljišču za več objektov skupaj. |
|
(3) Parkirišča pri
objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za
njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m. |
|
(4) V enotah
urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se
pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju
v najbolj obremenjenem delu dneva. |
|
(5) Parkirna mesta in
garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse
ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso
dopustna. |
|
(6) Pri urejanju
parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
|
|
(7) Parkirnih površin
in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo,
dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih
uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
|
(8) Parkirna mesta v
mestnem jedru Ribnica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob
soglasju upravljavca javnih površin. |
|
Preglednica 5:
Parkirni normativi |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|DEJAVNOST
OZIROMA NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stanovanja in
bivanje | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Enostanovanjske
stavbe in |3 parkirna mesta | |
|
|dvostanovanjske
stavbe (AE, D) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Večstanovanjske
stavbe |2 parkirna mesta na | |
|
| |stanovanje | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 parkirno mesto na 3 | |
|
|namene (domovi
za ostarele, |postelje | |
|
|vzgojni
zavodi) | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Poslovno
trgovske dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe javne
uprave |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
| |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe bank,
pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|
|(pisarniški in
upravni prostori |uporabne površine | |
|
|ter druge
storitve) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Druge upravne
in pisarniške |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
|stavbe(mešani
poslovni programi) |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Trgovske stavbe
(trgovina lokalna |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
|pod 500
m2) |uporabne površine, vendar ne| |
|
+----------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest | |
|
|Trgovske stavbe
(trgovina z | | |
|
|neprehrambenimi
izdelki) | | |
|
+----------------------------------+ | |
|
|Trgovske stavbe
(nakupovalni | | |
|
|center do 2500
m2) | | |
|
+----------------------------------+ | |
|
|Trgovske stavbe
(nakupovalni | | |
|
|center nad 2500
m2) | | |
|
+----------------------------------+ | |
|
|Trgovske stavbe
(odprte in | | |
|
|pokrite
tržnice) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za druge
storitvene |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|
|dejavnosti
(obrtno servisne |uporabne površine, vendar ne| |
|
|dejavnosti –
frizer, urar, |manj kot 3 parkirna mesta | |
|
|čistilnica,
fizioterapija, | | |
|
|avtopralnice,
lekarne …) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Trgovske stavbe
(večnamenski |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|
|trgovsko
zabaviščni, poslovni |uporabne površine | |
|
|centri) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Bencinski
servisi |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
| |prodajnih površin, vendar ne| |
|
| |manj kot 4 parkirna mesta | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Družbene
dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 | |
|
|(gledališča,
koncertne hiše, |sedežev | |
|
|večnamenske
dvorane, kino, | | |
|
|galerija) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Muzeji in
knjižnice |1 parkirno mesto na 80 m2 | |
|
| |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
opravljanje verskih |2 parkirni mesti na 30 m2 | |
|
|obredov |uporabne površine | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Športne
dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Športna igrišča
(stadion in pd.) |1 parkirno mesto na 100 m2 | |
|
| |površine igrišč, poleg tega | |
|
| |20 % parkirnih mest za | |
|
| |avtobuse, a ne manj kot 2 | |
|
|
|parkirni mesti za avtobuse | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Športne dvorane
s prostori za |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
|gledalce |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Športne dvorane
(večnamenske |1 parkirno mesto na 15 m2 | |
|
|dvorane,
pretežno namenjene |uporabne površine | |
|
|razvedrilu) (wellness,
| | |
|
|fizioterapija,
fitnes in pd.) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Športna igrišča
(javna kopališča) |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
|
| |uporabne površine | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Posebne
dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Hotelske in
podobne stavbe za |1 parkirno mesto na 1 sobo | |
|
|kratkotrajno
nastanitev (hotel, | | |
|
|prenočišča,
penzioni) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Gostilne,
restavracije, |1 parkirno mesto na 6 | |
|
|točilnice,
bari |sedežev in 1 parkirno mesto | |
|
| |na tekoči meter točilnega | |
|
| |pulta, a ne manj kot 4 | |
|
| |parkirna mesta | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Druge gostinske
stavbe za |1 parkirno mesto na 10 | |
|
|kratkotrajno
nastanitev |postelj | |
|
|(mladinska
prenočišča) | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Družbene
dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
zdravstvo (bolnišnice) |1 parkirno mesto na 5 | |
|
| |postelj | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
zdravstvo (zdravstveni |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
|dom, ambulante,
veterinarske |uporabne površine, a ne manj| |
|
|ambulante) |kot 4 parkirna mesta | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
zdravstvo (zavetišče za |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
|
|živali) |uporabne površine, a ne manj| |
|
| |kot 4 parkirna mesta | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
izobraževanje (osnovne |2,5 parkirnih mest na | |
|
|šole) |učilnico | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
izobraževanje (srednje |2,5 parkirnih mest na | |
|
|šole) |učilnico | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stavbe za
izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na | |
|
| |oddelek, | |
|
| |od tega 20 % za kratkotrajno| |
|
| |parkiranje | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Proizvodne
dejavnosti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Obrt in
servisi |1 parkirno mesto na učilnico| |
|
| |na 20 m2 neto površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Industrijske
stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 30 m2 | |
|
| |uporabne površine, a ne manj| |
|
| |kot 2 parkirni mesti | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Industrijske
stavbe (nad 200 m2) |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
|
| |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 150 m2 | |
|
|(skladišča s
strankami) |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |ne manj kot 3 parkirna mesta| |
|
|(skladišča brez
strank) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 80 m2 | |
|
|(razstavni in
prodajni prostori) |uporabne površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Industrijske
stavbe (delavnice za |6 parkirnih mest na | |
|
|servis motornih
vozil) |popravljalno mesto | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Drugo | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Pokopališča |1 parkirno mesto na 600 m2 | |
|
| |uporabne površine, a ne manj| |
|
| |kot 10 parkirnih mest | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Drugi gradbeni
inženirski objekti |1 parkirno mesto na 600 m2 | |
|
|za šport,
rekreacijo in prosti |uporabne površine | |
|
|čas
(park) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Druge
nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
|
|niso uvrščene
drugje (prevzgojni |uporabne površine | |
|
|domovi, zapori,
vojašnice, stavbe | | |
|
|za nastanitev
policistov, | | |
|
|gasilcev) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Postaje,
terminali, stavbe za |1 parkirno mesto na 50 m2 | |
|
|izvajanje
elektronskih |uporabne površine * | |
|
|komunikacij ter
z njimi povezane | | |
|
|stavbe (stavbe
in terminali na |*število parkirnih mest | |
|
|železniških in
avtobusnih |upošteva tudi značaj objekta| |
|
|postajah ter z
njimi povezane |in dostop do javnega prometa| |
|
|stavbe) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
59. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih,
enostavnih in drugih objektov) |
|
(1) Oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
– pomožni objekti
morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo,
|
|
– nad vhodi v lokale
in pri izložbenih oknih objektov tipa AV in BV morajo biti markize pri
posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in
materialu, |
|
– urbana oprema na
območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno. |
|
(2) Drvarnice, ute in
enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo
biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 1,8 m. Materiali za gradnjo
ograj so lahko le: betonski podstavek do višine 0,5 m od kote raščenega
terena, nad betonskim podstavkom so lahko vertikalni oporni elementi iz
lesa ali kovine, polnila pa so lahko le žičnata ali lesena.
|
|
Protihrupne ograje ob
cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,5 m
so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja
terena. |
|
(3) Kadar se v enoti
urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali
dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede
na namensko rabo in tip objekta. |
|
(4) Gradnja kioskov
za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce
in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z
javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge
prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev.
Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih
površinah. |
|
(5) Začasne objekte
sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki
so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na
objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na
obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni
pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na
javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri
soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba
objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v
kakšnem času. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se
lahko taki objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja
določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas
postavljati tudi v območja kulturne dediščine. |
|
(6) Spominski in
sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni
tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in
preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine
je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko
presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
|
|
(7) Klimatskih naprav
ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih
naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore,
v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih
naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte
kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na
podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
Po predhodni strokovni presoji se jih lahko namesti na podstrešje ali na
primeren prostor v notranjosti. |
|
(8) Elektro omarice,
omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih
napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma
niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno
telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in
območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na
njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če
pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi
imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo
pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne
postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve
in gradovi, ni sprejemljivo. |
|
(9) Zunanji rezervoar
za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne
potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti
za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni
plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih
objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne
manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim
predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje
lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino
objektov kulturne dediščine. |
|
(10) Turistično in
drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih
površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v
soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna
območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za
oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila
uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt.
Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno,
izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu
oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske
dominante. |
|
(11) Gostinske vrtove
na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa
Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi
na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom,
morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in
priključeni na potrebne komunalne vode. |
|
(12) Gostinske vrtove
na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za
osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za
osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami
tega odloka. |
|
(13) Vsi elementi
opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru
intervencije lahko odstranijo. |
|
(14) Za zaščito pred
soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški,
izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo
biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz
nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne
dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali
odprtega prostora. |
|
60. člen |
|
(objekti in naprave
za oglaševanje) |
|
(1) Za območje Občine
Ribnica so opredeljeni objekti za oglaševanje v skladu z občinskim
predpisom o oglaševanju. |
|
(2) Objektov za
oglaševanje ni dopustno postavljati: |
|
– v območjih
kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K2, G), |
|
– v območju
površinskih voda (oznaka VC), |
|
– v območjih površin
razpršene poselitve (oznaka A in Ao) ter |
|
– na zunanji strani
konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov. |
|
(3) Objektov za
oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
|
|
– v območjih
stanovanj (oznake SSs, SSv, SB, SK), |
|
– v osrednjih
območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU), |
|
– v drugih območjih
centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv), |
|
– v območju prometnih
površin (oznake PC), |
|
– v območjih zelenih
površin (oznake ZS, ZP, ZD, ZK), |
|
– v posebnih območjih
(oznaka BC, BT), |
|
– na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
(4) Plakatne stebre
iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih
površinah. |
|
(5) Objekti za
oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
|
|
– na gradbenih
ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
|
|
– na površinah, ki
niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev,
namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
|
|
(6) Oglaševanje za
lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na
parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in
površinah je dopustno oglaševati z: |
|
– napisom firme,
|
|
– znakom firme,
|
|
– nalepkami,
|
|
– zastavami in
|
|
– simboli firme,
izdelka, storitve in podobno. |
|
(7) Na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe
pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in
ohranjanje narave. |
|
(8) Objekte za
oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega
načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi
oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino
Ribnica. |
|
III. 3.5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
61. člen |
|
(velikost in oblika
zemljišča namenjenega za gradnjo) |
|
(1) Velikost
zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in
velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih
objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.
|
|
(2) Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina
zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični
širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju. |
|
(3) Zemljišče
namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote
urejanja, v kateri se gradi objekt. |
|
(4) Do vsake parcele
stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste. Za
druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob
upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta. |
|
(5) Pri določanju
zemljišča namenjenega za gradnjo objektov kmetije se upošteva tudi
medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in
potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
|
(6) Pred začetkom
gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %,
je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za
nekoherentna tla. |
|
(7) Parcelacija
zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja
stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati
obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter
njihove varovalne koridorje. |
|
(8) Minimalna
velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša
500 m². |
|
(9) Izjemoma je
gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo
velikosti od 300 m² do 500 m², če je velikost zemljišča določena na
nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše
od 500 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod
pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1.
1. 2006. |
|
(10) Zemljišče
namenjeno za gradnjo stavb, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje
je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno
zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za gradnjo kmetijskih stavb, ki
jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva in za gradnjo objektov
gospodarske javne infrastrukture. Sestavni del projektne dokumentacije
je tudi elaborat, ki prikazuje stanje novih parcel. |
|
(11) Če velikost
zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma
dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden
poseg v prostor ni dovoljen. |
|
(12) Določila o
minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše
parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že
predstavljajo parcele obstoječih objektov. |
|
(13) Ne glede na
zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje
javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
|
III. 3.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
62. člen |
|
(obveznost gradnje na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Stavbno zemljišče
v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: |
|
– če je v tej enoti
urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti
in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v
prostorskem aktu občine, ali |
|
– če je v prostorskem
aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge
gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih
programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
|
|
(2) Gradnja stavb je
dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih. |
|
(3) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb
zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. |
|
(4) V primeru iz
prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje
le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna
oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
|
|
(5) Opremljanje
stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom
opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva
gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske
javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba
zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo
podlage za odmero komunalnega prispevka. |
|
63. člen |
|
(predpisana obvezna
gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1) Obvezna
gospodarska javna infrastruktura so: |
|
– objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, |
|
– objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb
po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev
obvezna, |
|
– objekti grajenega
javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne
površine. |
|
(2) Stavbna zemljišča
za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna
infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo,
odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto,
zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. |
|
(3) Pri večjih
območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme
ogrevanja. |
|
64. člen |
|
(obveznost
priključevanja na komunalno opremo) |
|
(1) V posameznih
enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na
komunalno opremo sledeča: |
|
– obvezna
priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že
zgrajeno, |
|
– obvezna
priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje
zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
|
– obvezna
priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje
že zgrajeno, |
|
– obvezna
priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko
omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena. |
|
(2) Pri
priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila
sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 13.
člena tega odloka. |
|
65. člen |
|
(priključevanje
objektov na kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: |
|
– v javno
kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno
kanalizacijo, |
|
– neposredno v malo
komunalno čistilno napravo v območju, kjer priključitev na
kanalizacijsko omrežje ni mogoče oziroma na območjih, kjer odvajanje
odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano, |
|
– v nepretočne
troprekatne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne
kanalizacije in v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške
vežice, vikendi). |
|
(2) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
|
(3) Če je več stavb
na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev
zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna
odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima
statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi,
ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno
vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne troprekatne
greznice v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice,
vikendi). |
|
66. člen |
|
(priključevanje
objektov na vodovodno omežje) |
|
(1) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5
prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno
zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno
prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
|
|
(2) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5
prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več
vodovodi, ki jih upravljajo: |
|
– izvajalci javne
službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva
več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, |
|
– upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
|
(3) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je
vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z
manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan,
pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno
vodo. |
|
67. člen |
|
(priključevanje
objektov na javne ceste) |
|
(1) Vsi zahtevni in
manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste.
Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega
organa, pristojnega za promet. |
|
(2) Vsaka novogradnja
mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za
gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do
skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet,
znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki
se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za
promet. |
|
(3) Urgentni in
intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali
posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
|
68. člen |
|
(varovalni pasovi
objektov gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) V varovalnih
pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov
in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na
podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega
omrežja. |
|
(2) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi
pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
|
(3) Če so varovalni
pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih
predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva
določila drugih predpisov. |
|
(4) Širina varovalnih
pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi
posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici
6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. |
|
Preglednica 6:
Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|INFRASTRUKTURNO
OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
|
| |PASU | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Vodovod |3 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Kanalizacija |3 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Telekomunikacijski vodi s kabelskim |3 m | |
|
|razdelilnim
sistemom | | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Drugi vodi, ki
služijo namenu gospodarske|3 m | |
|
|javne
službe | | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:| | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |400 kV, 220
kV – nadzemni potek |40 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |400 kV –
podzemni potek |10 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |110 kV, 35
kV – nadzemni potek |15 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |110 kV in 35
kV – podzemni potek |3 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |10 ali 20 kV
– nadzemni potek |10 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |10 ali 20 kV
– podzemni potek |1 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Razdelilne
transformatorske postaje | | |
|
|nazivne
napetosti: | | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |400 kV in
220 kV |40 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |0,4
kV |2 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Plinovod z
obratovalnim tlakom: | | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |16 bar in
več |100 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |večji od 1
bar in manjši od 16 bar |30 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
| |manjši od 1
bar |5 m | |
|
+--+--------------------------------------+---------------------+ |
|
69. člen |
|
(varovalni koridorji
in varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) V 2,5 m pasu na
vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je
prepovedano: |
|
– saditi rastline,
katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
|
– obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom
cevi; |
|
– postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
(2) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih
oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano
varstvo pred sevanjem, in sicer: |
|
– bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, |
|
– stanovanjskih
objektov, |
|
– objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, |
|
– objektov, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
|
|
– otroških igrišč in
javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene
za zadrževanje večjega števila ljudi. |
|
(3) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na
obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih
objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
|
|
(4) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki
so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba
pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne
vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s
predpisi. |
|
(5) V varovalnih
koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja
objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja
v skladu s predpisi. |
|
(6) Širina varovalnih
koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno
levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno
v Preglednici 7: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
|
|
Preglednica 7:
Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|INFRASTRUKTURNO
OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
|
| |KORIDORJA | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Vodovodno
omrežje dimenzije 700 mm in |5 m | |
|
|več | | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Kanalizacijsko
omrežje dimenzije 1400 mm |5 m | |
|
|in
več | | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Plinovodno
omrežje 10 barov in več |5 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
70. člen |
|
(varovalni pasovi
prometnih omrežij) |
|
(1) V varovalnih
pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v
skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi
pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni
pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja prometnega omrežja. |
|
(2) Če so varovalni
pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so
navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih
predpisov. |
|
(3) Širina varovalnih
pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna,
kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni pasovi prometne
infrastrukture. |
|
(4) Za vsako
nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno
predhodno v skladu z predpisom o varnosti v železniškem prometu in
predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev
drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem
pasu ob industrijskem tiru in predpisa o nivojskih prehodih ceste preko
železniške proge pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
|
|
Preglednica 8:
Varovalni pasovi prometne infrastrukture |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|VRSTA PROMETNE
INFRASTRUKTURE |ŠIRINA VAROVALNEGA | |
|
| |PASU | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Glavna
cesta |25 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Regionalna
cesta |15 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Lokalna
cesta |4 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Javna
pot |2 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Železniška
proga |100 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
|Industrijski
tir |80 m | |
|
+-----------------------------------------+---------------------+ |
|
71. člen |
|
(gradnja omrežij in
naprav gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Trase omrežij
komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne
koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih
porabnikov. |
|
(2) Gradnja omrežij
komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi
posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali
izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih
služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo
obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali
urbanističnih zahtev. |
|
(3) Pri parcelaciji
in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne
in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni
so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere
ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
|
|
(4) Novozgrajena
javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih
zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in
vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in
elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za
arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih
naselij, gozda, cest. |
|
(5) V območjih
stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja
komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni
izvedbi. |
|
(6) Omrežja in jaške
komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
|
|
(7) Na celotnem
poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne
opreme. |
|
(8) Globina podzemnih
komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati
normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je
treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
(9) Prečkanja
komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(10) Nadzemne
komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je
treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih
naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer
je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh
objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne. |
|
72. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin) |
|
(1) Javne površine so
zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta
dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
|
(2) Javne površine so
predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki,
zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
|
|
(3) Pri urejanju
javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih
dreves izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma
značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je
obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in
pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni
ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno
pridobljenem naravovarstvenem ali kuturnovarstvenem soglasju pristojne
službe. |
|
73. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih
stavb) |
|
(1) Parkirne površine
in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova
uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in
počitka v okoliških objektih in okolici. |
|
(2) Kadar podzemne
garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal,
ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno
urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško
igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd. |
|
(3) Parkirne površine
na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti.
Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti
po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
|
(4) Parkirne površine
in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti.
Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na
neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti
zagotovljeno možnost prezračevanja. |
|
(5) Pri urejanju
parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
|
|
(6) Parkirne površine
in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo,
dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih
uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
|
74. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest ter gradnjo v varovalnih
pasovih cest) |
|
(1) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za
pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
|
(2) Zagotoviti je
treba služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene
ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki
zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih
primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t
osne obremenitve. |
|
(3) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je
omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi
pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali
upravljavca ceste. |
|
(4) Urgentni in
intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni
neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih
dvorišč. |
|
(5) Na koncu ulic,
kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za
obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno
izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
|
|
(6) V primeru ulic
brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje
snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za
morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti. |
|
(7) Za glavne
prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je
širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba
cestišča. V varovalnem pasu je dovoljena gradnja ograj ali nameščanje
drugih ovir (živih mej ipd.), vendar le s soglasjem upravljavcem
prometnice. |
|
(8) Pločniki za pešce
se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij
proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam,
pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih
prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in
kolesarje. |
|
(9) Kolesarske steze
se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti
koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo
le-teh. |
|
75. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Vodovodno omrežje
mora poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost
objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo
biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih
razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma
umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
|
(2) Vodohran mora
imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše
vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani. |
|
(3) Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja
porabljene vode. |
|
76. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z
javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z
ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno
vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za
komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeni v
vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter
nepretočne troprekatne greznice. |
|
(2) Odvajanje in
čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih
utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se
izvaja v skladu s predpisi. |
|
(3) Zadrževalni
bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih
izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z
zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena
mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je
dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. |
|
(4) Lokalne čistilne
naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem
robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste.
Čistilna naprava mora biti zavarovana. |
|
(5) Male čistilne
naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. V primeru
gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno
čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih
območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen
odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja. Ustrezno
tehnično rešitev odvajanja očiščene vode v tla izven vodovarstvenega
območja je potrebno izdelati v postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja za gradnjo, predhodne projektne pogoje ter soglasje k rešitvi
pa poda pristojni organ. V primeru odvajanja očiščene vode v tla mora
biti možnost ponikanja izkazana s hidrogeološkim poročilom. Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode. Male čistilne naprave morajo biti izvedene
podzemno v skladu s predpisi, razen če lokacija postavitve posega na
območje registrirane arheološke dediščine. Vsi individualni sistemi za
odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in
evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
vode. Na območjih kulturne dediščine je območje postavitve potrebno
ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho,
umaknjen na neizpostavljeno mesto. |
|
(6) Pri gradnji
objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode
s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na
zemljišču, namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim
poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno,
se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega
organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se
čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje
začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah
zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila
stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje
padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda
meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do
izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih
odpadnih voda ni dovoljena. |
|
(7) Padavinske vode
iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na
javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
|
|
(8) Za objekte na
območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so
na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja
v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi,
ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne
vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. |
|
(9) V javno
kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE. |
|
(10) Pri gradnji
kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko
odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter
nepretočnih troprekatnih greznic je potrebno upoštevati določila predpis
o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica. |
|
77. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni
izvedbi, razen v primeru, da gre za območje registrirane arheološke
dediščine. |
|
(2) Dopustne so
gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnove omrežja, postavitev
prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za
utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v
predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. |
|
(3) Za poseganja v
nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje
in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. Lokacija
postavitve naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to
ni možno pa naj bo čim manj opazna, umaknjena na rob in umaknjena iz
smeri vedut na prostorske dominante. |
|
(4) Predvidena je
gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za zemeljski plin na
območju Občine Ribnica, povsod kjer bo gradnja ekonomsko upravičena in v
skladu z akti, ki urejajo področje javne službe distribucije zemeljskega
plina. Predvidena je navezava na prenosni plinovod iz Občine Ribnica. |
|
78. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Na območju Občine
Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za
razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
|
|
(2) Obstoječe
transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo
potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne
zmogljivosti. |
|
(3) Lokacije
transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno
dostopne. |
|
(4) Za zagotavljanje
novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne
elektroenergetske infrastrukture. |
|
(5) Izven urbanih
naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter
kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V
urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi izključno v kabelski
izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji. |
|
(6) Preostali razvoj
distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine
Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti
od nadaljnjega razvoja občine. |
|
(7) Transformatorske
postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih
naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu.
Na območju Občine Ribnica je predvidena izgradnja dvaindvajsetih TP
20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem
omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj
ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno
soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet. |
|
(8) Dopustna je
rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV
in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v
napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV,
če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
|
|
(9) Pri novogradnjah
ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti
ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove,
ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol
(viseči) oiroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali
posledičnega pogina ptic. |
|
(10) Za vsako
graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za
novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov,
namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki
posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to
določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
(11) Pri
projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za
graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne
razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu. |
|
79. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih
vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora
biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski
kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane
arheološke dediščine. |
|
(2) Mesto za
postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen
dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko
čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na
ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev,
bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso
presežene. |
|
(3) Pred izdajo
uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir
sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s
katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in
življenjskega okolja. |
|
(4) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s
področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter
naslednje usmeritve in pogoje: |
|
v enotah urejanja
prostora s podrobnejšo namensko rabo CDk, IG, K1, K2, G je dopustna
gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih
antenskih stolpov, |
|
objekte in naprave
mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
|
|
(5) Objekte in
naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v
prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V
območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene
na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na
prostorske dominante. |
|
(6) Oblikovanje
objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora. Okolico teh objektov je potrebno ozeleniti. |
|
(7) Namestitev
objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena.
Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na
podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. |
|
80. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke
je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati.
Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih
novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču namenjenemu za
gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti
odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti. |
|
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno v skladu s
predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno
mesto za komunalne odpadke pri blokovnih naseljih mora biti zakrito in
nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih
funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro
prometno dostopen ter zunaj prometnih površin. |
|
(3) Zbiralnice
odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine.
Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo
gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. V primeru, da ni
alternativne rešitve, naj bodo zakriti in nevpadljivi. Priporočamo
uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in
krajini. |
|
(4) Zbirni center za
odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja Ribnica.
Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je
lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
|
(5) Posebni odpadki
se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na
odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in
obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih
skladiščih. |
|
(6) Odjemna mesta za
odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako,
da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in
enoten način odvoza odpadkov. |
|
(7) Odlaganaje
odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda. |
|
III. 3.
7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
III. 3.
7. 1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine |
|
81. člen |
|
(dovoljeni posegi) |
|
Posegi, ki bi
razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino,
niso dovoljeni. |
|
82. člen |
|
(naravni spomeniki,
naravne vrednote in varovana območja narave) |
|
(1) Območja naravnih
vrednot, ekološko pomembnih območij, varstvenih območij (SCI) so
prikazana v Prikazu stanja. |
|
(2) Pri načrtovanju
gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih
varstvenih območij, varstvenih območi (SCI) in zavarovanih območij,
navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se
hranijo na sedežu Občine Ribnica. |
|
(3) Če se izdeluje
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s
tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem
območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000) je treba
skladno s 105. in 105.a členom Zakona o ohranjanju narave pred začetkom
izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim
rešitvam naravovarstveno soglasje. |
|
(4) Gradnja objektov
na območju SPA Kočevsko - Kolpa naj se izvaja izven gnezditvene sezone
ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija. |
|
(5) Za preprečitev
konflikotov z velikimi zvermi (človek-medved) naj bodo stanovanjski
objekti odmakneni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 metrov in
več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez
grmičevja. |
|
(6) Na območju
naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske
raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih
(SCI) naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. Kolikor je
osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
|
(7) Na varovanih
območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina izvajanje
agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna. |
|
(8) Z OPN Občine
Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri
izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje),
naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča
in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega
prostora (brlog, mrhovišča). |
|
83. člen |
|
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Na območjih,
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. |
|
(2) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
|
(3) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
|
(4) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki
je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih
izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
|
(5) Za poseg v
registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
|
|
(6) Za poseg v objekt
ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane
vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih
delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine). |
|
(7) Novogradnja
objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora
poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za
odstranitev dediščine. |
|
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. |
|
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
|
(10) Za registrirano
kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste
registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
(11) Pri posegih na
registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni
materiali) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
|
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
|
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine). |
|
(12) Pri posegih v
registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
|
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
|
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
|
|
(13) Pri posegih na
memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– avtentičnost
lokacije, |
|
– aterialna substanca
in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
|
– vsebinski in
prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute. |
|
(14) Pri posegih v
registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
|
|
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
|
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
|
|
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
|
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
|
(15) Pri posegih v
vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot
so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost
dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti
negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture
dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
|
(16) Na območja
registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi
lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana
arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča
posege, je treba: |
|
– v fazi priprave
projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in
rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi
projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških
raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba, |
|
– v okviru postopka
priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne
določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo
pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN). |
|
(17) Območja varovanj
in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz
prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ki se ga stalno
posodablja. |
|
III. 3. 7. 2 Varstvo
okolja in naravnih dobrin |
|
84. člen |
|
(varovanje in
izboljšanje okolja) |
|
(1) Vire
onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati. |
|
(2) Na celotnem
območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z
veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne
presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje. |
|
(3) Gradnja objektov,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v
obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj
v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
|
(4) Pred začetkom
izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu
s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje. |
|
(5) Za vsako
proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje
vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka
I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
|
|
(6) V proizvodnih
objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki
postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter
ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
|
|
(7) Uporabniki
prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo
nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi
dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni
recipient. |
|
(8) Uporabniki
prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma
skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo
le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene
tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti
prestrežejo. |
|
(9) Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. |
|
(10) Pri vseh novih
gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve
bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
(11) V času izvajanja
OPN mora občina v skladu z okoljskim poročilom s stališča varovanja
človekovega zdravja spremljati naslednje kazalce okolja: |
|
– število
gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje, |
|
– količina zajete
pitne vode, |
|
– površina
stanovanjskih površin izpostavljenih prekomernemu hrupu, |
|
– število
prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda. |
|
85. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri gradnji
objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja
varstva zraka. |
|
(2) Za varstvo zraka
pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja,
pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri
gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo
prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
|
(3) Pri posameznih
obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma
upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi.
Monitoring onesnaženosti in izvedba ustrezne zaščite oziroma sanacije
mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s
predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine
Ribnica. |
|
(4) Dejavnosti, ki
pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko
umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih
dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture. |
|
(5) Objekte je
potrebno priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, kjer je to
mogoče. |
|
(6) Usmeritve za
uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem
konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis. |
|
86. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Posegi na vodna
in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37.
členu Zakona o vodah. |
|
(2) Vsi vodotoki in
stoječe vode imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega
zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in
naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani
posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s
podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje
obvodne vegetacije. |
|
(3) Priobalno
zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke,
ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
|
|
(4) Kadar vodotok ni
vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko,
se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način
določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s
pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
|
(5) Dopustne posege v
priobalno in vodno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču
vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo
naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne
predvsem z uporabo naravnih materialov. |
|
(6) Vsaka gradnja ali
ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni
režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja
ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti
vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki
lahko nastane: |
|
– z rabo in
izkoriščanjem vode, |
|
– z izpuščanjem
onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo, |
|
– z gradnjo,
rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
|
|
– z drugimi posegi v
vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost,
prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere
na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
|
(7) Uporaba gnojil,
strupov in insekticidov mora biti nadzirana. |
|
(8) Potrebno je
ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega
retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno
s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi
celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta
vodni režim in stanje voda. |
|
(9) Prepovedano je
povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
|
(10) Premostitve voda
in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je
zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega
režima in stanja voda. |
|
(11) Pri načrtovanju
poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
|
(12) Prečkanja vodov
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
|
(13) Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
|
(14) Pri načrtovanju
aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih
zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od
meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v
primerih, ki jih določa Zakon o vodah. |
|
(15) Vsak poseg v
ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji
možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst.
Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju.
Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in
raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča
prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in
brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih
rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v
času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib. |
|
87. člen |
|
(varstvo vodnih
virov) |
|
(1) Vse obstoječe
vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
|
(2) Za gradnjo in
druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
|
|
(3) Za posege na
vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru
neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za
vode, upoštevati pogoje slednjega. |
|
(4) Za posege v
prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode. |
|
(5) Na vodovarstvenih
območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na
vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo. |
|
(6) Na kmetijskih
zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla. |
|
(7) Na vodovarstvenih
območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z naslednjimi
predpisi: |
|
– Odlok o varstvu
virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 20/00);
|
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Ribnica (Uradni list RS, št. 102/00). |
|
88. člen |
|
(varstvo tal in
reliefa) |
|
(1) Pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s
področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne
oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z
vegetacijo. |
|
(2) Pri gradnji
objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma
nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v
vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
|
(3) Pri gradnji
objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati
ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje
ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
89. člen |
|
(1) V gozdovih niso
dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali
labilnost terena. |
|
(2) Posegi v gozd
oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z
namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti.
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim
uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da
gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma
onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in
manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti. Posegi v
varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljeno le na podlagi
veljavnih predpisih. |
|
(3) V večjih
sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma
niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna
območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na
območja zaraščajočih površin. |
|
(4) Za vse posege v
gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba
pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne
gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj
gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali
posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in
funkcije gozda. |
|
(5) V skladu s
predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske
namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju:
Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v
skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju
kmetijskih zemljišč). |
|
(6) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev
gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v
območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma
gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5
ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd
ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda bistveno
ogrozila funkcije gozda. |
|
III. 3. 7. 3 Obramba
in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
90. člen |
|
(obramba) |
|
(1) V območjih
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko
zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske
ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih
objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale
ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na
zahtevnost. |
|
(2) Na območjih možne
izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe
obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in
drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da
je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih
takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za
potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za
obrambo. |
|
(3) Za vsako
novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v
ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa
pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od
navedenih območij. |
|
(4) Za vsako
novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v
širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti
pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje
oddaljenost 2000 m od navedenih območij. |
|
(5) Določba prejšnje
točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah. |
|
91. člen |
|
(erozijska in
plazovita območja) |
|
(1) Erozijska in
plazovita območja so prikazana v Prikazu stanja. |
|
(2) Na plazovitem
območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega
sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
|
|
(3) Prepovedano je:
|
|
– zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
|
– vsi posegi, ki bi
lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
|
|
– izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
|
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
|
(4) Za vse posege v
plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s
področja geomehanike. |
|
(5) Pri urejanju
kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne
smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja
na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in
hudournikov. |
|
92. člen |
|
(območja potresne
ogroženosti) |
|
Način gradnje je
treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Ribnica znaša
0,15 g. |
|
93. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Območja poplavne
nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja, in sicer v opozorilni karti
poplavne nevarnosti. |
|
(2) Vsakdo, ki živi
na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti
za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci
naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z
izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja,
kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil
ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja,
obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki
v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči
potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje
razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave
(napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi). |
|
(3) Vse ureditve za
zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim
načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
|
|
(4) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
94. člen |
|
(varstvo pred
požarom) |
|
(1) Za varstvo pred
požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
treba: |
|
– zagotoviti potrebne
odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov,
pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob
požaru, |
|
– zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni
radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),
|
|
– zagotoviti
takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena
vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10
t), |
|
– zagotoviti zadostne
količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega
omrežja, |
|
– zagotoviti ob
objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov, |
|
– upoštevati
razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
(2) Na območjih brez
hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki
zagotavljajo požarno varnost. |
|
(3) Za objekte, ki so
določeni v predpisu o študiju požarne varnosti, je treba v sklopu
izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred
vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti
požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in
reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana,
mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata
»zasnove požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za
zaščito in reševanje ni potrebno. |
|
III. 3.
8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
95. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
Pri izvajanju gradenj
se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in
komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo
biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst
objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah. |
|
96. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ta prostorski
načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje
varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja
s hrupom za posamezne površine. |
|
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
|
– na območju
stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs,
SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
|
III. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
|
|
– na območju
stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
|
|
– na območju površin
razpršene poselitve (A, Ao), |
|
– na drugih območjih
centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi),
kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s
pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
|
– na območju
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
|
|
– na območju zelenih
površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
parki (ZP) in druge zelene površine (ZD); |
|
IV. stopnja varstva
pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše
namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa: |
|
– na posebnih
območjih: športni centri (BC in BT), |
|
– na območjih
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo
(IP), |
|
– na območjih
prometnih površin (P): vse površine, |
|
– na območjih
telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
|
– na območjih
energetske infrastrukture (E): vse površine, |
|
– na območjih
okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
|
– na območjih vodnih
zemljišč (V): vse površine, |
|
– na območjih
mineralnih surovin (L): vse površine, |
|
– na območju
kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
|
– na območju gozdov
(G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse
površine gozda kot zemljišča. |
|
(2) V IV. stopnji
varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati
ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
|
|
(3) Na meji med I. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo
varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva
pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
|
|
(4) Pri novogradnjah
objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih
javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred
hrupom, kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti pa s pasivnimi
protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z
namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov). |
|
(5) Stopnje varstva
pred hrupom so lahko v času javne prireditve, javnega shoda ali drugega
dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave,
spremenjene, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo mejne
vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca. |
|
(6) Če je vir hrupa
cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora
upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na
stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
|
|
(7) Mejne in kritične
vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti
kazalcev hrupa v okolju. |
|
97. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Ta prostorski
načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, določa stopnje
varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega
območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
|
|
I. stopnja varstva
pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske
rabe prostora: |
|
– na območju
stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs,
SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB), |
|
– na območju
stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
|
|
– na območju površin
razpršene poselitve (A, Ao), |
|
– na drugih območjih
centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi),
kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s
pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
|
– na območju
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
|
|
– na območju zelenih
površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
parki (ZP) in druge zelene površine (ZD), |
|
– na posebnih
območjih: športni centri (BC in BT); |
|
II. stopnja varstva
pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske
rabe prostora: |
|
– na območjih
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo
(IP), |
|
– na območjih
prometnih površin (P): vse površine, |
|
– na območjih
telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
|
– na območjih
energetske infrastrukture (E): vse površine, |
|
– na območjih
okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
|
– na območjih vodnih
zemljišč (V): vse površine, |
|
– na območjih
mineralnih surovin (L): vse površine, |
|
– na območju
kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
|
– na območju gozdov
(G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse
površine gozda kot zemljišča. |
|
(2) Za gradnjo
objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno
vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(3) Novogradenj,
nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v
vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
|
|
– za daljnovode 110
kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda), |
|
– za daljnovod 220 kV
30 m na vsako stran, |
|
– za daljnovod 400 kV
pa 45 m na vsako stran. |
|
98. člen |
|
(varovanje pred
svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju
objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja
okolja. |
|
(2) Prepovedana je
trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih
ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko
odbijale proti nebu. |
|
(3) Pri ureditvi
zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se
uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne
oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti
vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop. |
|
(4) Potrebno je vsa
svetila, ki se uporabljajo na prostem in porabo električne energije
namenjeno razsvetljavi na prostem uskladiti z veljavnimi predpisi. |
|
99. člen |
|
(zagotavljanje
ustreznega osončenja) |
|
Pri gradnji
stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu z Raymondovom
diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega
solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri
ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur. |
|
III. 3.9
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
101. člen |
|
(stavbišča objektov
razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) |
|
Na legalno zgrajenih
objektih razpršene gradnje so dopustni: |
|
– rekonstrukcija
objektov, |
|
– dozidave in
nadzidave do 20 %
BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije kot
enkratni poseg, |
|
– odstranitev
objektov, |
|
– komunalna in
oblikovna sanacija objektov. |
|
III. 4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
102. člen |
|
(klasifikacija
objektov in rab glede na namen) |
|
(1) V tem poglavju so
za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 47. člena tega
prostorskega načrta, določeni: |
|
– prevladujoča
namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše
namenske rabe, |
|
– dopustni objekti
ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih
pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti), |
|
– dopustne gradnje in
druga dela, |
|
– dopustni nezahtevni
in enostavni objekti, |
|
– prostorski
izvedbeni pogoFji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti
ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in
rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe. |
|
103. člen |
|
(dopustne dejavnosti) |
|
(1) Terminologija in
hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih dejavnosti je
usklajena s predpisi o klasifikaciji dejavnosti. |
|
(2) Dopustne
dejavnosti so opredeljene v skladu s standardno klasifikacijo
dejavnosti. |
|
– Dejavnosti »A –
KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO« se lahko izvajajo na območjih
podrobnejše namenske rabe SK, SKj in IK ter na območjih nestavbnih
zemljišč K, G,V in OO, skladno z izvajano dejavnostjo. |
|
– Dejavnosti »B –
RUDARSTVO« se lahko izvajajo na v območjih namenske rabe z oznako L.
|
|
– Dejavnosti »C –
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI« se lahko izvajajo na območjih podrobnejše
namenske rabe IP. Dopustne so tudi na območjih podrobnejše namenske rabe
IG in IK, kolikor ne gre za objekte, za katere je obvezna presoja
vplivov na okolje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. |
|
– Dejavnosti »D –
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO« se lahko izvajajo na
območjih namenske rabe E. |
|
– Dejavnosti »E –
OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA« se
lahko izvajajo v območjih namenske rabe O. |
|
– Dejavnosti »F –
GRADBENIŠTVO« se lahko izvajajo v območjih vseh namenskih rab za potrebe
gradnje objektov v skladu z določili tega odloka. |
|
– Dejavnosti »H –
PROMET IN SKLADIŠČENJE« se lahko izvajajo v območjih namenskih rab I in
P. |
|
– Dejavnosti »R93 –
ŠPORTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI ZA PROSTI ČAS« se lahko izvajajo tudi v
območjih podrobnejših namenskih rab Z. |
|
(3) Ostale dejavnosti
po standardni klasifikaciji dejavnosti se lahko izvajajo v skladu z
naslednjo tabelo: |
|
|
|
104. člen |
|
(dopustni objekti) |
|
Terminologija in
hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je
usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
|
– so vrste objektov
označene s šifro v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in
objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za
razvrščanje objektov, |
|
– če so po navedbi
vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so
od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
|
|
– če je po navedbi
vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen
poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so
dopustni le-ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz
oklepaja. |
|
105. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska
pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
|
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
|
|
|dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
|
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 11100 enostanovanjska stavba, | |
|
|zahtevnih |– 11210 dvostanovanjska stavba, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe, | |
|
| |– 24110 športna igrišča, | |
|
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |vsi objekti za lastne potrebe, | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
|
|škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
| |baznih postaj, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |objekti za lastne potrebe, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
|
| |sprehajalna pot, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
|
| |oglaševanje. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
|
|so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
|
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |– Če so v območju tipa AE, D | |
|
| |dvostanovanjski in večstanovanjski | |
|
| |objekti tipa BV in AV, ali drugi ne | |
|
| |stanovanjski objekti, so na teh objektih | |
|
| |dopustne samo rekonstrukcije, | |
|
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
|
| |objektov. | |
|
| |– Tip AE: največ P+1+M ali v celoti | |
|
| |vkopana klet (K+P+1+M ali K+P+2 ali | |
|
| |P+1+T), kota pritličja pri vhodu ne sme | |
|
|
|biti višja od 30 cm nad terenom, | |
|
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 | |
|
| |cm. | |
|
| |– Tip D: do P kota slemena je do 8,50 m. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
|
| |urejanja prostora. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+---------+--------+------------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+---------+--------+------------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|AE, D |največ |najmanj |največ 0,5 | |
|
|za
gradnjo | |0,3 |10 % | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+---------+--------+------------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip AE, | | | | |
|
|
|D | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2; | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30– | |
|
| |45°;dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Več kapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe in kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |tudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
|
|– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |Zasaditev dreves: | |
|
|urejanje
zelenih |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo | |
|
|površin |stavbe tipa AE, D je treba zasaditi vsaj | |
|
| |2 drevesi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
|
|hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|
|zemljišča
namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, | |
|
|za
gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od
800–1200
| |
|
| |m2. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska pozidava«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
|
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
|
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
|
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
|
|gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
| |a) Druge dopustne gradnje in posegi: | |
|
| |– izravnava višin zakonito zgrajenih | |
|
| |objektov v nizih (BV) kadar razlika v | |
|
| |višinah objektov ni bila določena z | |
|
| |enotno rešitvijo gradnje, | |
|
| |– dozidave objektov, | |
|
| |– dozidave za skupne potrebe stanovalcev | |
|
| |(vetrolovi, prostor za smeti, | |
|
| |kolesarnice ipd.), | |
|
| |– preureditev podstrešij v stanovanja, | |
|
| |– postavitev ograj atrijskih stanovanj, | |
|
| |pod pogojem da so enotno oblikovane za | |
|
| |celoten niz atrijskih stanovanj v | |
|
| |posamezni stavbi kot je bilo določeno v | |
|
| |gradbenem dovoljenju za stavbo, če v | |
|
| |osnovnem dokumentu h gradbenem | |
|
| |dovoljenju ni bilo ustreznih določb, so | |
|
|
|ograje lahko lesene ali žičnate in | |
|
| |ozelenjene, višina do 180 cm, | |
|
| |– ob vzdrževalnih delih na | |
|
| |večstanovanjskih objektih, ki zajemajo | |
|
|
|fasade objektov morajo biti ta izvedena | |
|
| |enotno za posamezen objekt; pri | |
|
| |preurejanju balkonov, zamenjavi oken | |
|
| |morajo biti uporabljeni enaki materiali | |
|
| |v enakih barvah; posamezne objekte je | |
|
| |potrebno reševati celovito in ne po | |
|
| |delih. | |
|
| |b) Gradbeni posegi določeni v točkah a) | |
|
| |so dopustni, če intenzivnost izrabe | |
|
| |zemljišča namenjenega za gradnjo ne | |
|
| |presega vrednosti iz točke 2.2. tega | |
|
| |člena, in če so zagotovljena dodatna | |
|
| |parkirna mesta in zelene površine v | |
|
| |skladu z določbami tega odloka. | |
|
| |c) V stanovanjskih stavbah ob lokalnih | |
|
| |zbirnih cestah in drugih javnih | |
|
| |površinah je treba praviloma zagotoviti | |
|
| |javna pritličja. | |
|
| |d) Če so v območju, ki je namenjeno | |
|
|
|večstanovanjskim objektom, obstoječi eno | |
|
| |in dvostanovanjski objekti tipa AE, BE | |
|
| |in D, ali drugi nestanovanjski objekti, | |
|
| |ki niso skladni z namembnostjo območja, | |
|
| |so na teh objektih dopustne | |
|
| |rekonstrukcije (brez povečanja bruto | |
|
| |etažne površine objekta), vzdrževalna | |
|
| |dela in odstranitev objektov. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 11221 tri in več stanovanjske stavbe, | |
|
|zahtevnih |– 12420 garažne stavbe, | |
|
| |– 24110 športna igrišča, | |
|
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|
|pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
| |baznih postaj, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
|
|Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
|
| |sprehajalna pot, | |
|
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
|
| |oglaševanje. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
|
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
|
|lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |Maksimalno 14 m. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
|
| |enoti urejanja prostora. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|BV, AV |največ |najmanj |največ 1 | |
|
|za
gradnjo | |0,45 |10 % | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip AV, | | | | |
|
| |BV | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; | |
|
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
|
|– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
|
|Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se | |
|
|urejanje
zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 | |
|
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne | |
|
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh | |
|
| |normativov, ki zagotavlja večjo | |
|
| |kvadraturo zelenih površin. | |
|
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli | |
|
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi | |
|
| |vsaj 25 dreves na hektar. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
|
|aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Velikost |Za stanovanjska območja SSv se zemljišče | |
|
|zemljišča
namenjenega|namenjeno za gradnjo določi glede na | |
|
|za
gradnjo |dopustno izrabo zemljišča in glede na | |
|
| |ostale pogoje tega odloka. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
106. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne
namene) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za posebne
namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju za posebne namene | |
|
| |in sicer za bivanje v domu starostnikov, | |
|
| |oskrbovanih stanovanjih. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene | |
|
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, | |
|
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
| |Delež stanovanjskih bruto tlorisnih | |
|
| |površin in bruto tlorisnih površin | |
|
| |ostalih dejavnosti je v objektih za | |
|
| |posebne namene je najmanj 70 % za | |
|
| |stanovanja za posebne namene in največ | |
|
|
|30 % za ostale dejavnosti. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne | |
|
|zahtevnih |namene, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe, | |
|
| |– 24110 športna igrišča, | |
|
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas, | |
|
| |– 126 stavbe splošnega družbenega pomena | |
|
| |od tega 12640, pri čemer niso dovoljene | |
|
| |bolnišnice v vzgojnih domovih, zaporih | |
|
| |in vojaške bolnišnice. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
| |baznih postaj, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
|
|pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
|
| |sprehajalna pot, | |
|
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
|
| |oglaševanje. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
|
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |Maksimalno 14 m. | |
|
|
|Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
|
| |enoti urejanja prostora. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+-----------+----------+--------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|BV, AV |največ 0, |najmanj |največ | |
|
|za
gradnjo | |5 |20 % |1,1 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |AV, BV, | | | | |
|
|
|G | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– ip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; | |
|
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
|
|so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
|
|razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
|
|osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se | |
|
|urejanje
zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 | |
|
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne | |
|
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh | |
|
| |normativov, ki zagotavlja večjo | |
|
| |kvadraturo zelenih površin. | |
|
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli | |
|
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi | |
|
| |vsaj 25 dreves na hektar. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Velikost |/ | |
|
|zemljišča
namenjenega| | |
|
|za
gradnjo | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
107. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano
kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
|
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo | |
|
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na | |
|
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do | |
|
| |150 m2 skupne uporabne površine za | |
|
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|
|– 11100 enostanovanjska stavba, | |
|
| |– 11210 dvostanovanjska stavba, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe, | |
|
| |– 12740 le gasilski domovi, | |
|
| |– 24110 športna igrišča, | |
|
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, | |
|
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske | |
|
| |stavbe, | |
|
| |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |vsi objekti za lastne potrebe, | |
|
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
|
| |začasni objekti, namenjeni sezonski | |
|
| |turistični ponudbi ali prireditvam, | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
|
|baznih postaj, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
|
|objekti za lastne potrebe, | |
|
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
|
| |sprehajalna pot, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |urbana oprema z izjemo objektov za | |
|
| |oglaševanje. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
|
|postaviti največ tri enostavne ali | |
|
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost |Stanovanjske stavbe višina slemena do | |
|
|objektov |10,00 m od kote pritličja. Za | |
|
| |nestanovanjske stavbe znaša višina 13,00 | |
|
| |m od kote pritličja. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+---------+-----------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|AE, D, C |največ |najmanj 10 |največ | |
|
|za
gradnjo | |0,4 |% |0,6 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |AE, D, C | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip AE, D, C: naklon strehe je 30–45°; | |
|
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |/ | |
|
|urejanje
zelenih | | |
|
|površin | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
|
|biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
|
|zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|
|zemljišča
namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, | |
|
|za
gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od
800–1200
| |
|
|
|m2. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi | |
|
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti kot so gostinstvo | |
|
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na | |
|
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do | |
|
| |150 m2 skupne uporabne površine za | |
|
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem, ter okrba z električno | |
|
| |energijo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, trgovina na | |
|
|dejavnosti |debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga dela
|namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
|
|infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
| |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, | |
|
| |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, | |
|
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, | |
|
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske | |
|
| |stavbe. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
|
| |začasni objekti, namenjeni sezonski | |
|
| |turistični ponudbi ali prireditvam | |
|
| |ograje, nižje od 1,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
|
|pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
| |postaviti največ tri enostavne ali | |
|
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo | |
|
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |stavbe višina slemena do 10,00 m od kote | |
|
| |pritličja. Za nestanovanjske stavbe | |
|
| |znaša višina 13,00 m od kote pritličja. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
|
|razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+----------+-----------+--------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|C |največ 0,4|najmanj 15 |največ | |
|
|za
gradnjo | | |% |0,6 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |C | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:2. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip C: naklon strehe je 30–45°; | |
|
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
|
|– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
|
|biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
108. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin počitniških hiš) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Občasno bivanje za počitek. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Niso dovoljene. | |
|
|dejavnosti | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, odstranitev | |
|
|druga
dela |objekta, rekonstrukcija objektov. | |
|
| |Dovoljena je tudi gradnja gospodarske | |
|
| |javne infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 11100 enostanovanjska stavba | |
|
|zahtevnih |(počitniške hiše), | |
|
| |– 24110 športna igrišča (na prostem). | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |lopa | |
|
| |ograje, nižje od 1,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|
|pomožni infrastrukturni objekti z izjemo | |
|
| |baznih postaj. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |objekti za lastne potrebe - | |
|
| |nadstrešnica; | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, | |
|
| |sprehajalna pot, | |
|
| |spominska obeležja. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno | |
|
| |postaviti največ en enostavni ali | |
|
| |nezahtevni objekt. Ograje so lahko samo | |
|
| |lesene, žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |– Tip AE: največ P+M ali v celoti | |
|
| |vkopana klet K+P+M, kota pritličja pri | |
|
| |vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad | |
|
| |terenom, kolenčni zid ne sme biti višji | |
|
| |od 150 cm. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
|
| |urejanja prostora. | |
|
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|AE, D |največ |najmanj 10|največ | |
|
|za
gradnjo | |0,15 |% |0,15 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+---------+----------+----------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip AE, | | | | |
|
|
|D | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.6. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30–45°; | |
|
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
|
|so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |tudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
| |tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
|
|Enostavni in nezahtevni objekti morajo | |
|
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega | |
|
| |objekta ali skupine pripadajočih | |
|
|
|pomožnih objektov ne sme presegati 30 % | |
|
| |površine osnovnega objekta. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |/ | |
|
|urejanje
zelenih | | |
|
|površin | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
|
|hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5 Velikost in
oblika zemljišča namenjenega za gradnjo | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Velikost |Tip AE, D: | |
|
|zemljišča
namenjenega|– od 450–600 m2 | |
|
|za
gradnjo | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
109. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in | |
|
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni, | |
|
| |upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni | |
|
| |izobraževalni, kulturni, verski in | |
|
| |podobnim ter bivanju. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 11221 Večstanovanjske stavbe, | |
|
|zahtevnih |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne | |
|
| |namene, | |
|
| |– 11222 Stanovanjske stavbe z | |
|
| |oskrbovanimi stanovanji, | |
|
| |– 12112 Gostilne, restavracije in | |
|
| |točilnice, | |
|
| |– 12111 Hotelske in podobne gostinske | |
|
| |stavbe, | |
|
| |– 12120 Druge gostinske stavbe za | |
|
| |kratkotrajno nastanitev, | |
|
| |– 12201 Stavbe javne uprave, | |
|
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, | |
|
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške | |
|
| |stavbe, | |
|
| |– 12301 Trgovske stavbe, | |
|
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene | |
|
|
|dejavnosti, | |
|
| |– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
|
| |– 12620 Muzeji in knjižnice, | |
|
| |– 12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|
| |znanstvenoraziskovalno delo, | |
|
| |– 12640 Stavbe za zdravstvo, | |
|
| |– 12650 Športne dvorane (kot sestavni | |
|
| |del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), | |
|
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe ki | |
|
| |niso uvrščene drugje (stavbe za | |
|
| |nastanitev policistov, gasilcev), | |
|
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih | |
|
| |obredov, | |
|
| |– 24110 Športna igrišča: igrišča za | |
|
| |športe na prostem – večnamenska igrišča | |
|
| |v normativno predpisani velikosti za | |
|
| |določeno igro z žogo, garderobe, | |
|
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
|
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
|
| |čas: le otroška in druga javna igrišča | |
|
| |ter parki, zelenice in druge urejene | |
|
| |zelene površine, | |
|
| |– 12420 Garažne stavbe. | |
|
|
|Vrtec, otroška igrišča, druga odprta | |
|
| |igrišča. | |
|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
|
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
|
| |lokalnem interesu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |– Tip G, BV, AV: največ K+P+1N+M ali | |
|
| |K+P+2N, kota pritličja pri vhodu ne sme | |
|
| |biti višja od 30 cm nad terenom, | |
|
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 | |
|
| |cm. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti | |
|
| |urejanja prostora. | |
|
|
|– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske | |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
|
|podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +-----------+----------+--------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|G, BV, AV |največ 0,8|/ |največ | |
|
|za
gradnjo | | | |1,5 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip G, BV, | | | | |
|
| |AV | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Tip G, BV, AV: naklon strehe je 30– | |
|
| |45°; dvokapnice, 30 % strehe je lahko | |
|
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah | |
|
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih | |
|
|
|oken in zatrepov v skupni v velikosti | |
|
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne | |
|
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v | |
|
| |primeru, kadar je smiselno optično | |
|
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to | |
|
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba | |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine dovoljene | |
|
| |tudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– elementi na fasadah so osno simetrično | |
|
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna | |
|
| |ter vertikalna členitev; | |
|
| |fasad, strukturiranje in postavitev | |
|
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | |
|
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | |
|
|
|tradicionalnimi objekti; | |
|
| |– s prizidki je treba zagotoviti | |
|
| |skladnost celotne podobe objekta; | |
|
| |– fasade so lahko horizontalno in | |
|
|
|vertikalno členjene, odprtine naj bodo | |
|
| |praviloma pokončne oblike; | |
|
| |– fasade so lahko tudi lesene in | |
|
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah | |
|
| |naj se uporabi rezan les; | |
|
| |– detajli na objektih naj bodo v | |
|
| |območjih ohranjenih tradicionalnih | |
|
| |objektov tradicionalni. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
|
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
|
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
|
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
|
| |natečaja v skladu z določili tega | |
|
| |odloka; | |
|
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
110. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in | |
|
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|
|dejavnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 12112 Gostilne, restavracije in | |
|
|zahtevnih |točilnice, | |
|
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,| |
|
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške | |
|
| |stavbe, | |
|
| |– 12301 Trgovske stavbe, | |
|
| |– 12303 Bencinski servisi, | |
|
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene | |
|
| |dejavnosti, | |
|
| |– 12410 Postaje, terminali, stavbe za | |
|
| |izvajanje elektronskih komunikacij ter z| |
|
| |njimi povezane stavbe: stavbe in | |
|
| |terminali na železniških in avtobusnih | |
|
| |postajah ter z njimi povezane stavbe, | |
|
| |javne telefonske govorilnice, | |
|
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
|
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
|
| |čas: otroška in druga javna igrišča, | |
|
| |– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, | |
|
| |– 12420 Garažne stavbe. | |
|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
|
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
|
| |lokalnem interesu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |– Višina stavbe max. 10 m. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
|
| |enoti urejanja prostora. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske| |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita| |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+----------------------+----------+----------+---------+--------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti | | | | | |
|
|zemljišča
namenjenega +----------+----------+---------+--------+ |
|
|za
gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4|10 % |/ | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+----------+----------+---------+--------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
|
| |Višina stavbe max. 10 m. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
|
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
|
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
|
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
|
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
|
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
|
|– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine – | |
|
| |dovoljene tudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |Niso predpisane. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
|
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
|
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
|
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
|
| |natečaja v skladu z določili tega | |
|
| |odloka; | |
|
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
|
|hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
|
|toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za
izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in | |
|
| |športa. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|
|dejavnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 1263 stavbe za izobraževanje, | |
|
|zahtevnih |– 11301 Stanovanjske stavbe z | |
|
| |oskrbovanimi stanovanji, | |
|
| |– 1262 muzeji in knjižnice, vrtec, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe, | |
|
|
|– 241 objekti za šport, rekreacijo in | |
|
| |drugi objekti za prosti čas. | |
|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
|
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
|
| |lokalnem interesu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |– Višina stavbe max. 10 m. | |
|
| |Višina slemena za vse tipe ne sme | |
|
| |presegati višin slemen sosednjih | |
|
| |objektov enake namembnosti v | |
|
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v | |
|
| |enoti urejanja prostora. | |
|
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v | |
|
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v | |
|
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske| |
|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita| |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti | | | | | |
|
|zemljišča
namenjenega +----------+-----------+---------+-------+ |
|
|za
gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4 |10 % |0,8 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
|
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
|
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
|
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
|
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
|
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
|
|
|ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine – | |
|
| |dovoljene sotudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |Niso predpisane. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
|
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
|
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
|
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
|
| |natečaja v skladu z določili tega | |
|
| |odloka; | |
|
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
|
|obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(3) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za
kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Kulturna dejavnost. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|
|dejavnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
|
|zahtevnih |– 1262 muzeji in knjižnice, | |
|
| |– 12740 garažne stavbe: le gasilski | |
|
| |domovi. | |
|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
|
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
|
| |lokalnem interesu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |Višina ni predpisana. | |
|
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti | | | | | |
|
|zemljišča
namenjenega +-----------+---------+--------+---------+ |
|
|za
gradnjo |G |/ |10 % |0,9 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
|
|
|30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
|
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
|
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
|
|
|strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
|
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
|
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine - | |
|
| |dovoljene sotudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |Niso predpisane. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
|
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
|
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
|
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
|
| |natečaja v skladu z določili tega | |
|
| |odloka; | |
|
|
|– za preseganje teh določb je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(4) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za
opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Verska dejavnost. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. | |
|
|dejavnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
|
|obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 1272 Stavbe za opravljanje verskih | |
|
|zahtevnih |obredov, pokopališke stavbe. | |
|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih | |
|
| |objektov in naprav, ki so v javnem | |
|
| |lokalnem interesu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |Višina ni predpisana. | |
|
+----------------------+----------+---------+---------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti | | | | | |
|
|zemljišča
namenjenega +----------+---------+---------+---------+ |
|
|za
gradnjo |G |/ |10 % |0,9 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+----------+---------+---------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |Vsi tipi | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, | |
|
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona | |
|
| |in oblike. Na strehah je dovoljena | |
|
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov| |
|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne| |
|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so | |
|
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno | |
|
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar| |
|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba| |
|
| |ipd.); | |
|
| |– dovoljeni so čopi in frčade; | |
|
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; | |
|
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju | |
|
| |so na celotnem območju občine - | |
|
|
|dovoljene sotudi ravne strehe. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |Niso predpisane. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.3
Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih | |
|
| |od 800 m2 je potrebna izdelava | |
|
| |variantnih rešitev oziroma izvedba | |
|
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega | |
|
| |natečaja v skladu z določili tega | |
|
| |odloka; | |
|
| |– za preseganje teh določb je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
|
|aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
111. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Trgovske in storitvene, poslovne, | |
|
| |obrtne, proizvodne, promet in | |
|
| |skladiščenje. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Gostinstvo in turizem, javna uprava, | |
|
|dejavnosti |kulturne, razvedrilne, rekreacijske in | |
|
| |športne dejavnosti. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti | |
|
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in Gozdarstva. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 123 trgovske in druge stavbe za | |
|
|zahtevnih |storitvene dejavnosti, | |
|
| |– 124 postaje, terminali, stavbe za | |
|
| |izvajanje elektronskih komunikacij, | |
|
|
|– 125 industrijske stavbe, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
|
| |cone). | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
| |spominska obeležja; | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |urbana oprema. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
|
|imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, | |
|
|
|žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
|
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah | |
|
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem | |
|
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, | |
|
| |potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|E, F |največ |najmanj |največ | |
|
|za
gradnjo | |0,65 |10 % |0,8 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip E, F | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, | |
|
| |administrativne, prodajne ipd. | |
|
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem | |
|
| |ob javnem mestnem prostoru, druge | |
|
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti | |
|
| |kompleksov; | |
|
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, | |
|
| |kareje; | |
|
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh | |
|
| |stavb v prostor je treba upoštevati | |
|
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa | |
|
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da | |
|
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz | |
|
| |silhuete območja v katerem se gradi (da | |
|
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne | |
|
| |velja za stavbe, ki so zaradi | |
|
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje | |
|
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); | |
|
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; | |
|
| |– objekti v ozadju kompleksa morajo biti | |
|
|
|nižji od glavnih stavb (ob javnem | |
|
| |mestnem prostoru). | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– na celotnem območju občine so za | |
|
| |območja I – območja proizvodnih | |
|
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
|
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
|
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s | |
|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
|
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja | |
|
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
|
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
|
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
|
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
|
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
|
| |poenotene; | |
|
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
|
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne | |
|
| |strehe majhnega naklona; | |
|
|
|– priporočljiva je namestitev sončnih | |
|
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
|
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
|
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
|
|
|barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
|
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh | |
|
| |barv v primeru ravnih streh. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
|
| |vertikalna členitev fasad ter | |
|
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
|
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
|
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
|
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
|
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
|
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
|
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
|
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
|
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
|
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
|
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
|
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem | |
|
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
|
|
|prepoznavni ambienti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5
Posebnosti | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1 Preseganje
|– za preseganje teh določbe je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Industrijske dejavnost. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Promet in skladiščenje, poslovne, | |
|
|dejavnosti |obrtne, trgovske in storitvene, | |
|
| |dejavnost gostinstva, če služi tem | |
|
| |območjem. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti | |
|
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
|
|infrastrukture. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 124 postaje, terminali, stavbe za | |
|
|zahtevnih |izvajanje elektronskih komunikacij, | |
|
| |– 125 industrijske stavbe, | |
|
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
|
| |cone). | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |urbana oprema. | |
|
|
|Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo | |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa | |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, | |
|
| |žičnate ali kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
|
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah | |
|
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem | |
|
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, | |
|
| |potek komunalnih vodov, zaščita | |
|
| |podtalnice in stabilnost objektov. | |
|
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega|E, F |največ 0,65|najmanj |največ | |
|
|za
gradnjo | | |10 % |0,8 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip E, F | | | | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, | |
|
| |administrativne, prodajne ipd. | |
|
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem | |
|
| |ob javnem mestnem prostoru, druge | |
|
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti | |
|
| |kompleksov; | |
|
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, | |
|
| |kareje; | |
|
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh | |
|
| |stavb v prostor je treba upoštevati | |
|
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa | |
|
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da | |
|
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz | |
|
| |silhuete območja v katerem se gradi (da | |
|
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne | |
|
|
|velja za stavbe, ki so zaradi | |
|
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje | |
|
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); | |
|
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; | |
|
|
|– objekti v ozadju kompleksa morajo biti | |
|
| |nižji od glavnih stavb (ob javnem | |
|
| |mestnem prostoru). | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– na celotnem območju občine so za | |
|
| |območja I – območja proizvodnih | |
|
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
|
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
|
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s | |
|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
|
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja | |
|
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
|
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
|
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
|
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
|
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
|
| |poenotene; | |
|
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
|
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne | |
|
|
|strehe majhnega naklona; | |
|
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
|
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
|
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
|
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
|
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
|
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh | |
|
| |barv v primeru ravnih streh. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
|
| |vertikalna členitev fasad ter | |
|
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
|
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
|
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
|
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
|
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
|
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
|
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
|
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
|
|
|fasadnih barv kot poudarkov); | |
|
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
|
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
|
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem | |
|
|
|naj se zagotavljajo kakovostni in | |
|
| |prepoznavni ambienti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek | |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5
Posebnosti | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|
112. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |šport, oddih | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, druge dejavnosti,| |
|
| |ki služijo tem območjem. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|
|dejavnosti |bivanje | |
|
| |poslovne dejavnosti | |
|
|
|proizvodne dejavnosti | |
|
| |promet in skladiščenje | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 24110 Športna igrišča: razen površin | |
|
|zahtevnih |za avtomobilske, motoristične, | |
|
| |kolesarske ali konjske dirke , | |
|
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski | |
|
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
|
| |čas: otroška in druga javna igrišča, | |
|
| |jahališča, smučarska skakalnica, | |
|
| |balinišče, površine za piknik, | |
|
| |– 12650 Športne dvorane, | |
|
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki | |
|
| |niso uvrščene drugje: sanitarni | |
|
| |prostori, | |
|
|
|– 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto | |
|
| |tlorisne površine); bifeji, točilnice, | |
|
| |bari (do 50 m2 bruto tlorisne površine).| |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti | |
|
| |urbana oprema. | |
|
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
|
| |kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
|
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+--------+ |
|
|zemljišča
namenjenega |E |največ 0,3 |najmanj |/ | |
|
|za
gradnjo | | |20 % | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip E | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz | |
|
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. | |
|
| |Strehe: | |
|
| |– na celotnem območju občine so za | |
|
| |območja I – območja proizvodnih | |
|
|
|dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
|
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
|
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s| |
|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
|
|
|mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja| |
|
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
|
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
|
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
|
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
|
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
|
| |poenotene; | |
|
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
|
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne| |
|
| |strehe majhnega naklona; | |
|
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
|
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
|
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
|
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
|
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
|
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh| |
|
| |barv v primeru ravnih streh. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
|
|
|vertikalna členitev fasad ter | |
|
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
|
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
|
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
|
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
|
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
|
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
|
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
|
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
|
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
|
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
|
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
|
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem| |
|
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
|
| |prepoznavni ambienti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost
|25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
|
|lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5
Posebnosti | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Gostinstvo in turizem (turistična | |
|
| |ponudba in nastanitev). | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |družbene dejavnosti | |
|
|dejavnosti |poslovne dejavnosti | |
|
|
|trgovske in storitvene dejavnosti | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|
|dejavnosti |bivanje | |
|
| |poslovne dejavnosti | |
|
| |proizvodne dejavnosti | |
|
| |promet in skladiščenje | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 121 gostinske stavbe, | |
|
|zahtevnih
|– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, | |
|
| |– 12650 športne dvorane, | |
|
| |– 241 objekti za šport, rekreacijo in | |
|
| |prosti čas, | |
|
|
|– 12420 garažne stavbe (za potrebe | |
|
| |območja). | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |pomožni cestni objekti | |
|
| |pomožni energetski objekti | |
|
| |pomožni komunalni objekti | |
|
| |pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja. | |
|
| |vadbeni objekti | |
|
| |urbana oprema. | |
|
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
|
|
|kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost
objektov |do 13 m. | |
|
+----------------------+---------+---------+----------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega |E |največ |najmanj |/ | |
|
|za
gradnjo | |0,3 |20 % | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+---------+---------+----------+---------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip E | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Gabariti: | |
|
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz | |
|
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. | |
|
|
|Strehe: | |
|
| |– na celotnem območju občine so za | |
|
| |območja I – območja proizvodnih | |
|
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; | |
|
|
|– za objekte, ki mejijo na mestni javni | |
|
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s| |
|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem | |
|
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja| |
|
| |in novosti, če se s tem doseže novo | |
|
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; | |
|
| |– za objekte znotraj industrijskega | |
|
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, | |
|
| |vendar naj bodo po enem kompleksu | |
|
| |poenotene; | |
|
| |– za objekte večjih dimenzij se | |
|
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne| |
|
| |strehe majhnega naklona; | |
|
| |– priporočljiva je namestitev sončnih | |
|
| |kolektorjev in sončnih celic; | |
|
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, | |
|
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi | |
|
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno | |
|
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh| |
|
|
|barv v primeru ravnih streh. | |
|
| |Fasade: | |
|
| |– oblikovanje in horizontalna ter | |
|
| |vertikalna členitev fasad ter | |
|
| |strukturiranje fasadnih odprtin in | |
|
| |drugih fasadnih elementov naj bodo | |
|
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, | |
|
| |nizu, kareju oziroma območju; | |
|
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | |
|
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba | |
|
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih | |
|
| |materialov, uporaba izrazitejših | |
|
| |fasadnih barv kot poudarkov); | |
|
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni | |
|
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne | |
|
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem| |
|
| |naj se zagotavljajo kakovostni in | |
|
| |prepoznavni ambienti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4 Raba
energije | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|4.1
Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj | |
|
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, | |
|
|
|hlajenje in toplo pitno vodo, z | |
|
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z | |
|
| |aktivno uporabo enega ali več virov v | |
|
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: | |
|
| |toplota okolja, sončno obsevanje, | |
|
| |biomasa, geotermalna energija in | |
|
| |energija vetra, ali predviden priključek| |
|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali | |
|
| |hlada iz obnovljivih virov energije | |
|
| |zunaj stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5
Posebnosti | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|5.1
Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna | |
|
| |izdelava OPPN. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
113. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|
|dejavnosti |bivanje | |
|
| |poslovne dejavnosti | |
|
| |proizvodne dejavnosti | |
|
| |promet in skladiščenje | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 24110 športna igrišča, | |
|
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
| |spominska obeležja, | |
|
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
|
| |kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |Višina objektov: | |
|
|zmogljivost |Pritličje – P | |
|
|objektov | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+---------+----------+----------+--------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |tip G | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska | |
|
|objektov |gradnja in transparentnost objekta | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, | |
|
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |trgovina na debelo | |
|
|dejavnosti |bivanje | |
|
| |poslovne dejavnosti | |
|
| |proizvodne dejavnosti | |
|
| |promet in skladiščenje | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 24110 športna igrišča, | |
|
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, | |
|
| |rekreacijo in prosti čas – le javni | |
|
| |vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni | |
|
| |deli javne ceste, zelenice in druge | |
|
| |urejene zelene površine. | |
|
| |Nezahtevni: | |
|
| |ograje, nižje od 2,2 metra, | |
|
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova | |
|
| |višina ne presega 1,5 m, | |
|
|
|spominska obeležja, | |
|
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali| |
|
| |kamnite. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in |/ | |
|
|zmogljivost
objektov | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+---------+---------+---------+----------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |/ | | | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska | |
|
|objektov |gradnja in transparentnost objekta | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(3)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene
površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |/ | |
|
|in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. | |
|
|in druga
dela |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
|
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
|
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
|
| |ali naravne ogroženosti. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(4) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |Dopustni objekti: | |
|
|in
dejavnosti |– 24204 Pokopališča, | |
|
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih | |
|
| |obredov, | |
|
| |– 12722 Pokopališke stavbe in | |
|
| |spremljajoči objekti. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
114. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti | |
|
| |gospodarskih služb s področja prometa. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |gostinstvo | |
|
|dejavnosti |trgovina | |
|
| |skladiščenje | |
|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
| |območjem | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe | |
|
|druga
dela |namembnosti, odstranitev objekta, | |
|
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave | |
|
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi | |
|
| |gradnja gospodarske javne | |
|
| |infrastrukture. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: | |
|
|zahtevnih in
manj |– 211 ceste, | |
|
|zahtevnih |– 214 mostovi, viadukti, predori, | |
|
| |pregrade, | |
|
| |– 124 stavbe za promet, | |
|
| |– 12303 bencinski servisi ter drugi | |
|
| |objekti, ki so namenjeni izvajanju | |
|
| |gospodarskih služb s področja prometa. | |
|
| |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo | |
|
| |1. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |Dopustni objekti: | |
|
|in
dejavnosti |– 12420 Garažne stavbe | |
|
| |– 21110, 21120 Parkirišča | |
|
| |– gradbeno inženirski objekti, če so | |
|
| |namenjene/-i dejavnostim v območju. | |
|
| |Drugi prometni infrastrukturni objekti: | |
|
| |– Parkirne površine za gospodarska in | |
|
| |tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton in | |
|
| |za priklopnike teh motornih vozil. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |Dopustne dejavnosti: | |
|
|objekti in
dejavnosti |– oddelek 49 Kopenski promet: le | |
|
| |podrazred 49.410 Cestni tovorni promet | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|
|in druga
dela | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4
Dopustni |I. NEZAHTEVNI: | |
|
|nezahtevni
in |1. ograje, nižje od 2,2 m, | |
|
|enostavni
objekti iz |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova| |
|
|seznama
predpisa, ki |višina ne presega 1,5 m. | |
|
|opredeljuje
vrste |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
|
|objektov glede
na |d) pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
|zahtevnost; |1. pomožni cestni objekti | |
|
| |2. pomožni energetski objekti | |
|
| |3. pomožni komunalni objekti | |
|
| |4. pomožni objekti za spremljanje stanja| |
|
| |okolja | |
|
|
|e) urbana oprema: le montažna sanitarna | |
|
| |enota. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo| |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte| |
|
|
|gospodarske javne infrastrukture, pač pa| |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
| |priključke. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Velikost in
zmogljivost objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1 Velikost
in | | |
|
|zmogljivost
objektov | | |
|
+----------------------+----------+--------+----------+---------+ |
|
|2.2
Stopnja |/ | | | | |
|
|izkoriščenosti +----------+--------+----------+---------+ |
|
|zemljišča
namenjenega |tip |FZ |DZP |FI | |
|
|za
gradnjo +----------+--------+----------+---------+ |
|
| | |0,9 |Najmanj 10| | |
|
| | | |% | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.1 Tip
zazidave |/ | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.2
Oblikovanje |/ | |
|
|objektov | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|3.3 Velikost
in |/ | |
|
|urejanje
zelenih | | |
|
|površin | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
120. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |Kmetijstvo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Spremljajoče |Druge dejavnosti, ki služijo tem | |
|
|dejavnosti |območjem. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in | |
|
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Dopustne dela
in druga|Brez spremembe namenske rabe se območju | |
|
|dejavnost |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo | |
|
| |agrarne operacije in vodni | |
|
| |zadrževalniki za potrebe namakanja | |
|
| |kmetijskih zemljišč, omrežja naslednje | |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, in | |
|
| |sicer: | |
|
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s | |
|
| |pripadajočimi objekti, | |
|
|
|– elektroenergetski vodi s | |
|
| |pripadajočimi objekti, | |
|
| |– komunikacijski vodi, | |
|
| |– naftovodi, | |
|
| |– plinovodi, | |
|
| |– vročevodi in priključki nanje, | |
|
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe | |
|
| |obrambe in varstva pred naravnimi in | |
|
| |drugimi nesrečami, | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– rekonstrukcije lokalnih cest, | |
|
| |– enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske | |
|
| |objekte in nezahtevne pomožne | |
|
| |kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v | |
|
| |predpisu o vrstah objektov glede na | |
|
| |zahtevnost | |
|
| |ter naslednje pomožne kmetijske | |
|
| |objekte: | |
|
| |– ograje in opore za trajne nasade | |
|
|
|– opore za mreže proti toči. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Drugi
pogoji |– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne | |
|
| |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti | |
|
| |oziroma niso v nasprotju z interesi | |
|
| |kmetijstva. | |
|
| |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, | |
|
| |da omogočajo lastnikom kmetijskih | |
|
| |zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. | |
|
| |Kolikor poseg prekine obstoječi dostop | |
|
| |do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno | |
|
| |nadomestiti. | |
|
| |– Dopustni objekti, gradnje in druga | |
|
| |dela ne smejo bistveno prizadeti | |
|
| |obdelovanja kmetijskih zemljišč. | |
|
| |Poškodbe je potrebno sanirati in | |
|
| |zemljišča rekultivirati. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3 Oblika
objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Oblikovanje
objektov |– Ureditve, objekti, naprave, ograje | |
|
| |morajo biti po celotnem kompleksu | |
|
| |kmetijskih zemljišč oblikovno poenoteni | |
|
|
|ter smiselno usklajeni z zunanjimi | |
|
| |ureditvami stičnih območij. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
121. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih drugih kmetijskih zemljišč) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |Brez spremembe namenske rabe se območju | |
|
|in
dejavnosti |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo | |
|
|
|agrarne operacije in vodni zadrževalniki| |
|
| |za potrebe namakanja kmetijskih | |
|
| |zemljišč, omrežja naslednje gospodarske | |
|
| |javne infrastrukture, in sicer: | |
|
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s | |
|
| |pripadajočimi objekti, | |
|
| |– elektroenergetski vodi s pripadajočimi| |
|
| |objekti, | |
|
| |– komunikacijski vodi, | |
|
| |– naftovodi, | |
|
| |– plinovodi, | |
|
| |– vročevodi in priključki nanje, | |
|
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe | |
|
| |obrambe in varstva pred naravnimi in | |
|
| |drugimi nesrečami, | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– rekonstrukcije lokalnih cest. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|
|in druga
dela | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4
Dopustni |I. NEZAHTEVNI: | |
|
|nezahtevni
in |Enostavni pomožni kmetijsko-gozdarske | |
|
|enostavni
objekti |objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-| |
|
| |gozdarske objekti, navedeni v predpisu o| |
|
| |vrstah objektov glede na zahtevnost | |
|
| |ter naslednje pomožne kmetijske objekte:| |
|
| |– ograje in opore za trajne nasade, | |
|
| |– opore za mreže proti toči, | |
|
| |– gozdne ceste, | |
|
| |– grajene gozdne vlake, | |
|
| |– spominska obeležja. | |
|
| |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
|
| |1. pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |– pomožni cestni objekti, | |
|
| |– pomožni energetski objekti, | |
|
| |– telekomunikacijske antene in | |
|
| |oddajniki, | |
|
| |– pomožni komunalni objekti, | |
|
|
|– pomožni objekti za spremljanje stanja | |
|
| |okolja; | |
|
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti | |
|
| |le: | |
|
|
|– čebelnjak, | |
|
| |– poljska pot, | |
|
| |– ribnik kot vodno zajetje, | |
|
| |– vrtina ali vodnjak za namakanje | |
|
| |kmetijskih zemljišč, | |
|
| |– krmišče, | |
|
| |– molzišče, | |
|
| |– hlevski izpust, | |
|
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m, | |
|
| |– rastlinjak, | |
|
| |– kašča, | |
|
| |– kozolec, | |
|
| |– senik, | |
|
| |– gozdne ceste, | |
|
| |– grajene gozdne vlake. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2 Lega
objektov | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|2.1. Lega
objektov |Rastlinjak je lahko oddaljen od meje | |
|
|
|naselja največ 30 m, ostali kmetijski | |
|
| |zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in | |
|
| |enostavni objekti se lahko postavijo v | |
|
| |oddaljenosti največ 150 m od meje s | |
|
| |stavbnim zemljiščem. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
122. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |a) Gradnja objektov gospodarske javne | |
|
|in
dejavnosti |infrastrukture: | |
|
| |– 12410 – postaje, terminali, stavbe za | |
|
| |izvajanje elektronskih | |
|
| |komunikacij ter z njimi povezane stavbe,| |
|
| |– 211 – ceste, | |
|
| |– 214 – mostovi, | |
|
|
|– 22122 – objekti za črpanje, | |
|
| |filtriranje in zajem vode, | |
|
| |– 2213 – prenosna komunikacijska | |
|
| |omrežja, | |
|
| |– 2221 – distribucijski plinovodi, | |
|
| |– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo| |
|
| |in pripadajoči objekti, | |
|
| |– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in | |
|
| |– 2224 – distribucijski | |
|
| |elektroenergetski vodi in distribucijska| |
|
| |komunikacijska omrežja. | |
|
| |b) Objekte za obrambo, zaščito in | |
|
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
|
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
|
| |ali naravne ogroženosti. | |
|
| |c) Dopustne so tudi: | |
|
| |– gozdarske prostorsko ureditvene | |
|
| |operacije, skladno z Zakonom o gozdovih,| |
|
| |– sanacije peskokopov, kamnolomov in | |
|
|
|gramoznic, brez možnosti nadaljnjega | |
|
| |izkoriščanja in nadaljnje širitve na | |
|
| |območja, ki so namenjena gozdnim | |
|
| |zemljiščem, | |
|
|
|– gradnja objektov in naprav mobilne | |
|
| |telefonije na podlagi soglasja pristojne| |
|
| |javne gozdarske službe in pristojne | |
|
| |službe za varovanje narave, | |
|
| |– vzdrževanje objektov, | |
|
| |– odstranitev objektov. | |
|
| |d) Za vse posege v gozd in gozdni | |
|
| |prostor je treba pridobiti soglasje | |
|
| |pristojnega organa oziroma javne | |
|
| |gozdarske službe. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|
|in druga
dela | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4
Dopustni |NEZAHTEVNI: | |
|
|nezahtevni
in |1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj | |
|
|enostavni
objekti iz |za pašo živine, nižjih od 1,5 m. | |
|
|seznama
predpisa, ki |Dopustna je le postavitev ograj za | |
|
|opredeljuje
vrste |zaščito mladovja pred divjadjo ter za | |
|
|objektov glede
na |varovanje območja vodnih virov in ostale| |
|
|zahtevnost; |komunalne infrastrukture. Postavitev | |
|
| |zidanih ograj ni dovoljena; | |
|
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: | |
|
| |le | |
|
| |– poljska pot | |
|
| |– gozdna cesta | |
|
| |– grajena gozdna vlaka | |
|
| |3. spominska obeležja; | |
|
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: | |
|
| |a) pomožni infrastrukturni objekti: | |
|
| |1. pomožni cestni objekti | |
|
| |2. telekomunikacijske antene in | |
|
| |oddajniki | |
|
| |3. pomožni objekti za spremljanje stanja| |
|
| |okolja | |
|
|
|b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: | |
|
| |– premični (mobilni) čebelnjak | |
|
| |(postavitev je dovoljena pod pogojem, da| |
|
| |je pridobljena registrska številka | |
|
|
|stojišča čebelnjaka) | |
|
| |– gozdna učna pot | |
|
| |– grajena gozdna vlaka | |
|
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m | |
|
| |(postavitev dovoljena le v primeru, da | |
|
| |je paša opredeljena v gozdnogojitvenem | |
|
| |načrtu) | |
|
| |– gozdna cesta | |
|
| |c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti, | |
|
| |namenjeni športu in rekreaciji na | |
|
| |prostem, kadar ni pričakovati bistveno | |
|
| |negativnih vplivov na funkcije gozdov | |
|
| |d) spominska obeležja | |
|
| |e) urbana oprema: le nadkrita čakalnica | |
|
| |na avtobusnem postajališču. | |
|
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo| |
|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte| |
|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa| |
|
| |so lahko priključeni le na obstoječe | |
|
|
|priključke. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |Gradnja objektov za potrebe javne | |
|
|in
dejavnosti |gozdarske službe | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |/ | |
|
|in druga
dela | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4
Dopustni |Gradnja objektov za potrebe javne | |
|
|nezahtevni
in |gozdarske službe | |
|
|enostavni
objekti iz | | |
|
|seznama
predpisa, ki | | |
|
|opredeljuje
vrste | | |
|
|objektov glede
na | | |
|
|zahtevnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
123. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) |
|
(1) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za rabo | |
|
|in
dejavnosti |voda in zagotovitev varstva pred | |
|
| |utopitvami, | |
|
| |– Gradnja objektov, namenjenih varstvu | |
|
| |voda pred onesnaženjem, | |
|
| |– Gradnja objektov, namenjenih obrambi | |
|
| |države, zaščiti in reševanju ljudi, | |
|
| |živali in premoženja ter izvajanju | |
|
| |nalog policije, | |
|
| |– Gradnja objektov grajenega javnega | |
|
| |dobra po predpisu o vodah ali drugih | |
|
| |predpisih, | |
|
| |– Gradnja objektov javne | |
|
| |infrastrukture, komunalne in druge | |
|
| |infrastrukture ter komunalnih | |
|
| |priključkov na javno infrastrukturo, | |
|
|
|– Gradnja objektov potrebnih za rabo | |
|
| |voda, ki jih je za izvajanje vodne | |
|
| |pravice nujno zgraditi na vodnem ali | |
|
| |priobalnem zemljišču, zagotoviti | |
|
|
|varnost plovbe in zagotovitev varstva | |
|
| |pred utopitvami v naravnih kopališčih, | |
|
| |– Gradnja brvi in mostov, | |
|
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje | |
|
| |hidromorfoloških in bioloških lastnosti | |
|
| |površinskih voda, | |
|
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje | |
|
| |narave, | |
|
| |– Vstopno izstopna mesta, dostopi do | |
|
| |vode in pristani. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |– 23020 Energetski objekti (v sklopu | |
|
|objekti in
dejavnosti |objektov iz točke 1.1. tega člena je | |
|
| |dopustna tudi gradnja malih | |
|
| |hidroelektrarn do 10 MW). | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. | |
|
|in druga
dela |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
|
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
|
|
|je dopustno graditi le v primeru vojne | |
|
| |ali naravne ogroženosti. | |
|
| |– Premostitve voda in gradnja na vodnem | |
|
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da | |
|
| |je zagotovljena poplavna varnost in da | |
|
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni | |
|
| |režim. | |
|
| |– Za vse posege v vodotoke in v | |
|
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba | |
|
| |pridobiti pogoje pristojnega organa | |
|
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in | |
|
| |za varovanje narave. | |
|
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki | |
|
| |niso skladni z namembnostjo enote | |
|
| |urejanja prostora so dopustna samo | |
|
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
|
| |objekta. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4 Druga
določila |a) V območju podrobne namenske rabe z | |
|
| |oznako VC, veljajo naslednja določila: | |
|
| |– za izvedbo brvi in mostov je treba | |
|
| |pridobiti najmanj tri tehnično in | |
|
| |oblikovno ustrezne variantne rešitve, | |
|
|
|– dostopi do vode se lahko urejajo le z | |
|
| |javnih površin, | |
|
| |– dopustna je postavitev začasne urbane | |
|
| |opreme, urejanje brežin, | |
|
| |– spreminjanje širine struge | |
|
| |(zamuljenje, zasipavanje bregov) ni | |
|
| |dopustno, | |
|
| |– neutrjene brežine se ohranja tako, da | |
|
| |so vzpostavljeni pogoji za obstoj | |
|
| |avtohtonih vrst favne in flore. | |
|
| |b) Za posege v območje podrobne | |
|
| |namenske rabe z oznako VC, je treba | |
|
| |pridobiti pogoje in soglasja pristojne | |
|
| |službe za urejanje voda in za varstvo | |
|
| |naravne in kulturne dediščine. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za | |
|
|in
dejavnosti |preprečitev poplavne nevarnosti, kot | |
|
|
|so: | |
|
| |objekti na rekah in kanalih ali ob njih | |
|
| |(zapornice, mostni kanali in kanalski | |
|
| |predori), obale; jezovi in podobni | |
|
| |objekti za akumulacijo vode za vse | |
|
| |namene: hidroenergetika, namakanje, | |
|
| |urejanje vodotokov in podobno objekti | |
|
| |za zaščito rečnih in morskih bregov in | |
|
| |ureditev strug nasipi in podobni | |
|
| |objekti za zaščito pred poplavami | |
|
| |hudourniške pregrade. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni | | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |– Objekte za obrambo, zaščito in | |
|
|in druga
dela |reševanje v naravnih in drugih nesrečah | |
|
| |je dopustno graditi le v primeru vojne | |
|
| |ali naravne ogroženosti. | |
|
|
|– Premostitve voda in gradnja na vodnem | |
|
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da | |
|
| |je zagotovljena poplavna varnost in da | |
|
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni | |
|
|
|režim. | |
|
| |– Za vse posege v vodotoke in v | |
|
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba | |
|
| |pridobiti pogoje pristojnega organa | |
|
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in | |
|
| |za varovanje narave. | |
|
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki | |
|
| |niso skladni z namembnostjo enote | |
|
| |urejanja prostora so dopustna samo | |
|
| |vzdrževalna dela in odstranitev | |
|
| |objekta. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4 Druga
določila | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
124. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin« veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Osnovna
dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti s | |
|
| |področja izkoriščanja in raziskovanja | |
|
| |mineralnih surovin, in sicer za površine| |
|
| |nadzemnega pridobivalnega prostora. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Drugi
pogoji |– Vsa območja mineralnih surovin se | |
|
| |urejajo z OPPN. | |
|
| |– Na robovih območij površinskih kopov | |
|
| |mineralnih surovin naj se ohranja ali | |
|
| |vzpostavi pas vegetacije, zelena | |
|
| |bariera, ki zmanjšuje vidno | |
|
| |izpostavljenost teh območij. V primeru | |
|
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike | |
|
| |avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati| |
|
|
|tudi primerne za posamezen tip zemljišča| |
|
| |in reliefa. | |
|
| |– Zagotoviti je potrebno protiprašne | |
|
| |ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem| |
|
| |in vetrovnem vremenu, škropljenje v | |
|
| |sušnih obdobjih in zajemanje prahu na | |
|
| |mestu nastajanja pri strojnih napravah | |
|
| |separacije. Vplive na okolje je treba | |
|
| |spremljati in jih glede na rezultate | |
|
| |spremljanja zmanjševati ali odpravljati.| |
|
| |– Za vse površinske kope je upravljavec | |
|
| |ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in| |
|
| |končno sanacijo. | |
|
| |– Obstoječe nelegalne kope, ki niso | |
|
| |predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se| |
|
| |sanira (brez izkoriščanja mineralnih | |
|
| |surovin) in s tem izboljša krajinsko | |
|
| |sliko. Pri sanaciji je potrebno | |
|
| |zagotoviti stabilnost brežin, z | |
|
| |ustreznim naklonom in urejenim | |
|
| |odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja| |
|
| |z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in | |
|
| |grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je| |
|
|
|možno v celoti vrniti prejšnji rabi | |
|
| |gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je | |
|
| |možno nameniti tudi drugi rabi. | |
|
| |– Na območjih sanacij opuščenih | |
|
| |nelegalnih kopov je dovoljena sanacija | |
|
| |(brez izkoriščanja mineralnih surovin) | |
|
| |in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa | |
|
| |vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer| |
|
| |se ne smejo poslabšati prostorske | |
|
| |razmere in kakovost okolja. | |
|
| |– Vplive na okolje je treba spremljati | |
|
| |in jih glede na rezultate spremljanja | |
|
| |zmanjševati ali odpravljati. | |
|
| |– Z namestitvijo ograj je treba | |
|
| |zagotoviti varnost pred padcem v globino| |
|
| |in pred porušitvami terena. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vrsta
objektov, |2301 rudarski objekti | |
|
|zahtevnih in
manj |– Dopustne so gradnje in ureditve, | |
|
|zahtevnih
|skladne s predpisi s področja | |
|
| |pridobivanja mineralnih surovin. | |
|
| |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in | |
|
| |gramoznic. | |
|
| |– Raziskave mineralnih surovin in | |
|
| |geotermičnega energetskega vira. | |
|
| |– Vzdrževanje objektov in odstranitev | |
|
| |objektov. | |
|
| |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso| |
|
| |skladni z namembnostjo so dopustna samo | |
|
| |vzdrževalna dela in odstranitev objekta.| |
|
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo| |
|
| |1. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
125. člen |
|
(posebni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe zunaj
naselja) |
|
Na območjih
podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja«
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1 Vrste posegov
v prostor in njihova namembnost | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.1 Dopustni
objekti |Vsi objekti za potrebe delovanje | |
|
|in
dejavnosti |obrambne dejavnosti. | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.2 Pogojno
dopustni |/ | |
|
|objekti in
dejavnosti | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.3 Dopustne
gradnje |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti | |
|
|in druga
dela |zaščite in reševanja | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|1.4
Dopustni |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti | |
|
|nezahtevni
in |zaščite in reševanja | |
|
|enostavni
objekti iz | | |
|
|seznama
predpisa, ki | | |
|
|opredeljuje
vrste | | |
|
|objektov glede
na | | |
|
|zahtevnost | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
III
IZVEDBENI DEL |
|
III. 1
Splošne določbe |
|
|
|
42. člen |
|
(vsebina
izvedbenega dela) |
|
(1) Izvedbeni
del po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe
prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: podrobnejši načrt). |
|
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za
gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov
ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi
predpisi. |
|
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov,
pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih
posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in
druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi
katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba izpolniti
pogoje in pridobiti soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, če to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. |
|
|
|
43. člen |
|
(stopnja
natančnosti mej) |
|
(1) Meje
enot urejanja prostora (v nadaljevanju: enota urejanja) so določene na
podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov
različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000.
Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje
uporabljen topografski podatek. |
|
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni
natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno
mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna
natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno
natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim
katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
|
(3) Drugi grafični prikazi iz 43. člena tega odloka so pripravljeni na
podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna
natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih
razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) Če
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek
ureditve meje, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane
gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
|
(5) Če
je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija
se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. |
|
|
|
44. člen |
|
(enote
urejanja prostora) |
|
(1) Območje
prostorskega načrta se deli na enote urejanja. |
|
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote
urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora.
Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja: Ri_1, pri čemer je »Ri« oznaka
enote urejanja prostora, »1« pa zaporedna številka enote znotraj enote
urejanja prostora. |
|
45. člen |
|
(oznake
enot) |
|
Enote
urejanja se za potrebe označevanja združujejo v enote urejanja prostora
z določeno podrobno namensko rabo. |
|
Preglednica 1: Naselja za enote urejanja prostora (EUP) |
|
OZNAKA EUP |
IME EUP |
NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT |
OR |
Občina Ribnica |
Odprti prostor, glavne ceste in železnica |
Bl |
Blate |
Blate, Kot pri Rakitnici |
Br |
Breg |
Breg |
Bu |
Bukovica |
Bukovica |
Bž |
Breže |
Breže |
Da |
Dane |
Dane |
Dl |
Dolenji Lazi |
Dolenji Lazi |
Do |
Dolenja vas |
Dolenja vas |
Gi |
Grič |
Grič |
Go |
Goriča vas |
Goriča vas |
Gr |
Grčarice |
Grčarice, Jelendol, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb |
Hr |
Hrovača |
Hrovača |
Ju |
Jurjevica |
Jurjevica |
Ko |
Kot pri Ribnici |
Kot pri Ribnici |
La |
Gorenji Lazi |
Gorenji Lazi |
Li |
Lipovec |
Lipovec |
Ne |
Nemška vas |
Nemška vas |
Ot |
Otavice |
Otavice, Makoše |
Po |
Velike Poljane |
Velike Poljane, Škrajnek, Vrh pri Poljanah, Žukovo, Ortnek, Dule
|
Pp |
Podpoljane |
Dolenje Podpoljane, Praproče, Maršiči, Pusti Hrib, Gašpinovo,
Rigelj pri Ortneku, Zlati Rep, Gorenje Podpoljane, Finkovo,
Bukovec pri Poljanah |
Pr |
Prigorica |
Prigorica, Zadolje |
Ra |
Rakitnica |
Rakitnica |
Ri |
Ribnica |
Ribnica |
Sa |
Sajevec |
Sajevec |
Sl |
Slatnik |
Slatnik |
Sm |
Slemena |
Sv. Gregor, Krnče, Andol, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje,
Črni Potok pri Velikih Laščah, Vintarji, Pugled pri Karlovici,
Perovo, Zadniki, Črnec – del |
So |
Sodražica |
Črnec – del, Brinovščica, Hojče, Greben, Hudi Konec, Ortnek –
del |
Su |
Sušje |
Sušje |
Za |
Zapuže |
Zapuže |
Žl |
Žlebič |
Žlebič |
Imena
enot urejanja prostora, razen enote OR – odprti prostor, so identična
imenom naselij oziroma katastrskih občin. |
|
|
|
46. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
(1) Za
vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene
pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
|
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3, III. 4, III. 5
in III. 6 poglavju, |
|
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 7 poglavju, |
|
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja,
določene v Prilogi 1, |
|
– prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1. |
|
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah
urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
|
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo
posebni pogoji. |
|
(4) Za
posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni
pogoji. |
|
(5) Za
enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta,
veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so v Prilogi 1. |
|
|
|
III. 2
Namenska raba |
|
|
|
47. člen |
|
(splošna
določila o namenski rabi prostora) |
|
(1) Vsaka
enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske
rabe. |
|
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(3) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
|
– območja stavbnih zemljišč, |
|
– območja kmetijskih zemljišč, |
|
– območja gozdnih zemljišč, |
|
– območja vodnih zemljišč, |
|
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in
območja zunaj naselij za potrebe obrambe. |
|
(4) Vsa
območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske
rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina,
gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura,
uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
glede na tipologijo gradnje. |
|
(5) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh
opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v
preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v III. 7 poglavju:
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora |
|
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na
tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
|
SS – stanovanjske površine |
SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
SBv – večstanovanjske površine za posebne namene |
SK – površine podeželskega naselja |
SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in
stanovanjske hiše |
|
SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih
objektov |
SP – površine počitniških hiš |
SP – površine počitniških hiš |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom |
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami |
CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske
dejavnosti, manjša obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IP – površine za industrijo |
|
IG – gospodarske cone |
B – POSEBNA OBMOČJA |
|
BT – površine za turizem |
|
BC – športni centri |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
PC – površine cest |
PŽ – površine železnic |
PO – ostale prometne površine |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
T – območja komunikacijske infrastrukture |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
E – območja energetske infrastrukture |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
A – površine razpršene poselitve |
Ao – razpršena poselitev z omejeno rabo |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
G – gozdna zemljišča |
Gv – varovalni gozdovi |
OBMOČJA VODA |
V – OBMOČJA VODA |
|
|
VC – celinske vode |
VI – vodna infrastruktura |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
|
|
III. 3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
III. 3.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste
posegov v prostor |
|
|
|
48. člen |
|
(vrste
dopustnih gradenj) |
|
(1) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju
Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne
naslednje vrste gradnje: |
|
– gradnja novega objekta, |
|
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, |
|
– rekonstrukcija, |
|
– vzdrževanje objekta, |
|
– odstranitev objekta. |
|
(2) Gradnja novih stavb, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov
je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo
zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem
odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava,
nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene
objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni
z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z
namensko rabo enote urejanja prostora. |
|
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja
izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji. |
|
|
|
49. člen |
|
(dopustne vrste objektov) |
|
Vrste
zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so
določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po
posameznih namenskih rabah. |
|
|
|
50. člen |
|
(spremembe namembnosti objektov) |
|
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobni
namenski rabi dovoljeni taki objekti. |
|
|
|
51. člen |
|
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč in objektov) |
|
(1) Zahtevni
in manj zahtevni objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od
najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel
najmanj 4,0 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo
določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi
bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih
parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni
predpisi. |
|
(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 4,0 m
od meje sosednjih parcel, za rekonstrukcijo ter rušitev ne potrebujejo
soglasja sosedov. Nova gradnja na isti lokaciji ohranja odmike v
naseljih, kjer to zahteva pristojni zavod za kulturno dediščino. |
|
(3) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so določeni v PIP-u, morajo
biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje
sosednjih parcel najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z
gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in
pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki
sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni
požarnovarstveni predpisi. |
|
(4) Inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni
najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša lahko tudi manj. |
|
(5) Ograje je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem
mejaša. Ograje je mogoče postaviti v oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje
brez soglasja. |
|
(6) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje
sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov skladno s predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. |
|
(7) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se
lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. |
|
|
|
52. člen |
|
(določanje velikosti objektov) |
|
(1) Merila
za določanje velikosti objektov so opredeljena: |
|
– s
faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji objekta (FI), |
|
– s
faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji objekta (FZ), |
|
– s
faktorjem gradbene prostornine (FP), |
|
– s
faktorjem zelenih površin (DZP) na parceli, namenjeni gradnji objekta, |
|
– z
višino objektov (V), |
|
– s
površino parcele, namenjene gradnji (GP); velikost parcele, namenjene
gradnji, se povzame iz podatkov uradnega katastra. |
|
(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele, namenjene gradnji
objekta, večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s
tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez
povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev
objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih
parkirnih mest. |
|
(3) Pri
odstranitvi obstoječega legalno zgrajenega objekta in gradnji novega v
istih gabaritih je možno preseči določila 1. točke. |
|
(4) Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
|
(5) V
delež zazidane površine (po SIST ISO 9836) pri izračunu faktorjev se
šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte na
parceli, namenjeni gradnji. |
|
(6) Parcela za gradnjo objekta mora biti v celoti vključena v območje
stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah
urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli
določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele
objekta. |
|
|
|
III. 3.2
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
|
|
53. člen |
|
(tipi
objektov) |
|
(1) Ta
odlok določa naslednje tipe objektov: |
|
Preglednica 3: Tipi objektov |
|
Oznaka tipa objekta |
Tip objekta |
Opis tipa objektov |
Oblikovanje objektov: strehe |
|
|
|
|
NP |
Nizka prostostoječa stavba |
Stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami
|
Dovoljene strehe so:
– dvokapnica,
– sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice z naklonom
30°–45° ter ravnimi deli (terase),
– zelene strehe, terase ali nepohodne ravne strehe z naklonom do
15°. |
NN |
Stavba v nizu |
Stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo z eno stranico ali z
njenim delom: vrstna hiša, verižna hiša, dvojčki, sestavljeni
objekti z vmesnimi atriji |
VP |
Visoka prostostoječa stavba |
Stolpnice, stolpiči, bloki, stavbe v terasah |
|
|
|
|
NK |
Objekt podeželskega tipa |
Prostostoječa stavba podolgovatega tlorisa z dvokapno streho
|
Dovoljene strehe so:
dvokapnica z naklonom 30°–45°.
Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju
stranic minimalno 1:1,2.
Lahko je lomljena v obliki črke L. |
KG |
Kmetijsko-gospodarski objekti |
Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije, kmetijskih
pridelkov in objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki,
skednji, kašče, hrami in drugi podobni objekti) |
|
|
|
|
VV |
Objekt velikega merila |
Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so
proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča
(dvorane, hale) |
Dovoljene strehe so:
– dvokapnica,
– enokapnice,
– zelena streha,
– terasa ali ravna streha,
– sestavljena streha iz teh oblik. |
U |
Svojstvena stavba |
Stavba s svojevrstno oblikovno zasnovo (cerkev, stavbe za
izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, vile)
|
T |
Tehnološki objekt |
Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni in podobni
objekti |
(2) Na
strehah so dovoljeni čopi in frčade. |
|
(3) Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
|
(4) Dovljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih
celic in svetlobnikov. Na enotah kulturne dediščine svetlobniki niso
dovoljeni. |
|
|
|
54. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1) Zasnova
in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi
gradbeni črti ali ulici. |
|
(2) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. |
|
(3) Strehe morajo biti krite s kritino opečne, temnejše rjave, sive do
antracitne barve poljubne obdelave. |
|
(4) Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v
beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne
so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je
uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz
umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih
snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. |
|
|
|
55. člen |
|
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) |
|
(1) Na
vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. |
|
(2) V
naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za
te objekte določena gradbena linija, ki je obvezna pri vseh ureditvah in
posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so
odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni
status) dopustne po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali
kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe. |
|
(3) Izbor rastlin za zasaditev na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je
priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol. |
|
Minimalni pogoji so: |
|
– na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna
uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih,
lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske
bolezni ali škodljivce, |
|
– na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija, |
|
– uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer
na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena. |
|
(4) Na
območjih kmetijskih zemljišč je treba ohranjati obstoječa drevesa in
živice. Na območju naselja se drevesna vegetacija ohranja v čim večji
meri. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju
vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa
zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih
prostorskih ureditev. |
|
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti. |
|
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa
drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju površine
parcele, namenjene gradnji (GP). |
|
(7) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne
objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
Pogoji
za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves: v
primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je
ø 2,0 m, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je minimalno
3,0 m. |
|
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
zemljišča, namenjenega gradnji. |
|
|
|
56. člen |
|
(splošni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Na
vseh zemljiščih, namenjenih gradnji, je treba zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest, določenih v preglednici 4. |
|
Preglednica 4: Parkirni normativi |
|
NAMEMBNOST OBJEKTOV |
ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
|
Stanovanjske stavbe |
1110 Enostanovanjske stavbe |
1,0 PM/stanovanje |
1121 Dvostanovanjske stavbe |
1122 Neprofitna stanovanja |
1,0 PM/stanovanje |
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1,0 PM/stanovanje dodatno 10 % vseh parkirnih mest za
obiskovalce |
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
1,0 PM/stanovanje ali 1 PM/6 postelj |
Gostinske stavbe |
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe |
|
– hoteli |
1 PM/2 postelji |
– restavracije |
1 PM/4 sedeži |
– lokali |
1 PM/tm pulta |
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
|
1 PM/4 postelje |
Poslovne in upravne stavbe |
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni
prostori ter druge storitve) |
1 PM/30 m2 |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
|
1 PM/30 m2 |
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/40 m2 |
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
|
|
– Živilske trgovine |
1 PM/30 m2 (za trgovine, lokale pod 500 m2) |
– Neživilske trgovine |
1 PM/60 m2 |
– Storitvene dejavnosti |
1 PM/40 m 2, ne manj kot 2 PM na lokal |
– Nakupovalni center do 2500 m2 |
1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest,
namenjenih strankam) |
12303 Bencinski servisi |
1 PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 2 PM |
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
1 PM/50 m2 |
Industrijske stavbe in skladišča |
1251 Industrijske stavbe |
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma v edini izmeni,
vendar najmanj 5 PM |
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča |
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni,
vendar najmanj 3 PM |
12510 Delavnice za servis motornih vozil |
5 PM/popravljalno mesto |
Stavbe splošnega družbenega pomena |
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
– dvorane, večje od 1000 m2 |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/5 sedežev dodatno 1 PM za
avtobuse |
1262 Muzeji in knjižnice |
1 PM/40 m2 |
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
|
1 PM/40 m2 |
– šole |
1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje
staršev |
– vrtci |
1,25 PM/igralnico + 0,5 PM/igralnico za kratkotrajno parkiranje
staršev |
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo |
1 PM/30 m2, ne manj kot 3 PM |
1265 Stavbe za šport |
1 PM/40 m2 |
– dvorane, večje od 1000 m2 |
1 PM/60 m2 + 2 PM za avtobuse |
– stavbe, namenjene velnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd. |
1 PM/25 m2 |
Druge nestanovanjske stavbe |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM/80 m2 |
1272 Obredne stavbe |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/10 sedežev |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/zaposlenega |
Industrijski gradbeni kompleksi |
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti |
1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM) |
Drugi gradbeni inženirski objekti |
2411 Športna igrišča:
– igrišča do 1000 m2 |
|
1 PM/50 m2 površine igrišč |
– večja igrišča, stadioni |
1 PM/150 m2 |
– igrišča za tenis |
3 PM/igrišče |
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
1 PM/500 m2 |
24204 Pokopališča |
1 PM/600 m2, ne manj kot 10 PM |
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte splošnega
družbenega pomena, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba
zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga
enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
|
(3) Pri
določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti
vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
|
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za
avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih
(SSs, SSv, SBv in SP) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in
avtobuse je za potrebe dejavnosti v prostorski enoti dovoljeno graditi v
prostorskih enotah z namensko rabo I, P, CDo in O. Pogojno so dovoljena
v enotah SKs, kjer sta dovoljeni samo 2 PM za ta vozila v sklopu
domačije. |
|
(5) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upošteva največje potrebe po hkratnem parkiranju. |
|
(6) Za
parkirna mesta v mestnem jedru naselja Ribnica se uporabljajo parkirišča
na javnih površinah. |
|
(7) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebne za parkiranje obstoječih
motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
|
(8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po
parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
|
(9) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti
dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine.
Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto
športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg
ipd. |
|
|
|
57. člen |
|
(postavitev in oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov) |
|
(1) Nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti grajeni skladno s predpisom, ki ureja
vrsto objektov glede na namen. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namensko rabo so opredeljene v PIP-u. Kadar se v enoti urejanja
prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti
dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki
je določena v PIP-u glede na namensko rabo in tip objekta. Nezahtevni in
enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte
gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na
obstoječe priključke. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
na enotah kulturne dediščine veljajo določila 82. člena (celostno
ohranjanje kulturne dediščine). |
|
(2) Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati te
prostorske izvedbene pogoje: strehe so ravne ali v priporočenem
minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni
streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP,
fasade nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti prilagojene
osnovnemu objektu, nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti
so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG. |
|
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 1,5 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah). |
|
(4) Oporni in podporni zidovi so dovoljeni do višine 1,5 m. Gradnja
opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost
rušenja terena. Izjemoma so lahko višji, če ni mogoče drugače preprečiti
polzenja terena ali so podaljšek osnovne kletne etaže objekta. |
|
(5) Gradnja kioskov za prodajo časopisov do 20 m2 je dopustna
na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD,
ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je
dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo
sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah. |
|
(6) Začasni objekti sezonskega turističnega značaja ne smejo imeti novih
priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se
priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se
smejo v času trajanja prireditve postavljati tudi v območja kulturne
dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so
dovoljeni začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja
varstva kmetijskih zemljišč: |
|
– kiosk
oziroma tipski zabojnik, |
|
– odprt
sezonski gostinski vrt (posebno urejeno zemljišče kot del gostinskega
obrata), |
|
– pokrit
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, |
|
– oder z
nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
|
–
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
|
–
začasna tribuna za gledalce na prostem, |
|
–
objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
|
Po
odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem so bili postavljeni. |
|
(7) Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti
postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti
objekta ter preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih
kulturne dediščine je treba pred postavitvijo spominskih obeležij
izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo
kulturno dediščino. |
|
(8) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak,
odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade
kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno
nameščati le s soglasjem ZVKDS. |
|
(9) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in
drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne. |
|
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati
na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih
površinah v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote,
vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje
objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS. |
|
(11) Gostinske vrtove je dopustno postaviti na javnih površinah na
podlagi soglasja organa Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih
površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z
obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in
dostop za strežbo. |
|
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na
podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so
zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete
gostinskega vrta skladno z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme
gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije
lahko odstranijo. |
|
(13) Za
zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi
nadstreški, izvedeni v naklonu do 10 stopinj. Pri posameznem objektu
morajo biti oblikovno usklajeni z drugimi dodatki, npr. markizami. Z
nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne
dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali
odprtega prostora. |
|
(14) Enostavne objekte, ki so proizvodi, dani na trg skladno s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju, je
dovoljeno postavljati na vsa ureditvena območja, razen na območja z
določeno namensko rabo G, K in V. |
|
|
|
58. člen |
|
(objekti
in naprave za oglaševanje) |
|
(1) Objekti
za oglaševanje se postavljajo skladno z občinskim predpisom, ki ureja
oglaševanje. |
|
(2) Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje
iz 6. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah skladno s PIP-om in s
soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča. |
|
(3) Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na
javnih površinah. |
|
(4) Začasni objekti za oglaševanje so dopustni: |
|
na
gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, |
|
na
površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno
postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje. |
|
(5) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah
urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh
objektih in površinah je dopustno oglaševati z: |
|
napisom
firme, znakom firme, nalepkami, zastavami in simboli firme, izdelka,
storitve in podobno. |
|
(6) Na
zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za
lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo
kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
|
|
III. 3.3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
|
|
59. člen |
|
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo) |
|
(1) Površina parcele, namenjene gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz
ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu. |
|
(2) Parcela, namenjena gradnji, se uporablja pri prikazu dopustne izrabe
(FZ, FI in DZP). |
|
(3) V
projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je treba obvezno prikazati
parcelo, namenjeno gradnji, in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi
in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele
(FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI). |
|
(4) Na
parceli, namenjeni gradnji, lahko stojijo tudi nezahtevni in enostavni
objekti, skupaj do dovoljenega FZ. |
|
(5) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje
stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo
ter možnost ustreznega dovoza. |
|
(6) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, je 500 m2,
če ni določeno drugače. |
|
(7) Na
območjih strnjene pozidave je najmanjša velikost parcele, namenjene
gradnji, 300 m2. Enote urejanja prostora (EUP), ki imajo
strnjeno pozidavo opredeljeno kot tipičen vzorec poselitve, so določene
v posebnih PIP-ih (Priloga 1). |
|
(8) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, za območja z namensko
rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m2 za posamezni
objekt. |
|
(9) Na
območju razpršene gradnje je največja velikost parcele, namenjene
gradnji, 500 m2. Če obstoječi objekt presega 500 m2,
obsega parcela, namenjena gradnji, zazidalno površino objekta. |
|
(10) Za
obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim parcela, namenjena gradnji
objekta, ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča
oblikovanja zemljišča k objektu skladno z merili in pogoji, ki veljajo
za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih
zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. |
|
(11) Določila o minimalni velikosti parcele, namenjene gradnji objekta,
ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, namenjene gradnji objekta, v
tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele
obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih
izrabe oziroma faktorjih zazidanosti. |
|
(12) Parcelacija zemljišča, na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, če
bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša,
kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi
faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt. |
|
|
|
60. člen |
|
(velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka) |
|
Za
obračun komunalnega prispevka se upošteva celotna parcela iz evidence
zemljiškega katastra v območju poselitve. |
|
|
|
III. 4
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
|
|
61. člen |
|
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Zemljišče,
namenjeno gradnji, v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: |
|
– če je
v tej enoti urejanja zgrajena komunalna oprema ter objekti in omrežja
druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem
aktu občine, ali |
|
– če je
v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in
omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski
načrt razvojnih programov, namenjene v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednje leto. |
|
(2) Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, na
namenskih rabah K1, K2 in G, ki so dovoljeni v PIP-u, je dovoljena na
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
|
(3) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb
zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V tem primeru
zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila
zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter
objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. |
|
(4) Vsi
objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku
še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo
zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja skladno z določili tega
odloka. |
|
(5) Kjer
stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko
zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga
prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki
sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje. |
|
(6) Če
nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
|
(7) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa
opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s
prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov
in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določijo
komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roki za gradnjo po posameznih
enotah urejanja ter podlage za odmero komunalnega prispevka. |
|
(8) Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na
način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za
samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela
alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike. |
|
|
|
62. člen |
|
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1) Obvezna
gospodarska javna infrastruktura so: |
|
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo
varstvo okolja, |
|
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih
gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na
območjih, kjer je priključitev obvezna, |
|
– objekti grajenega javnega dobrega, in sicer občinske ceste, javna
parkirišča in druge javne površine. Pri objektih grajenega javnega
dobrega se upošteva vidik trajnostne mobilnosti. |
|
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je
komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in
energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na
javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. V posameznih
stavbah specifične namenske rabe se minimalna komunalna oskrba določi
glede na njihov namen. |
|
|
|
63. člen |
|
(obveznost priključevanja na komunalno opremo) |
|
(1) V
posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih
objektov na komunalno opremo naslednja: |
|
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje
že zgrajeno, |
|
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno
omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
|
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko
omrežje že zgrajeno, |
|
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo
kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena. |
|
(2) Pri
priključevanju na komunalno opremo je treba upoštevati določila
sprejetega občinskega programa opremljanja iz 7. točke 61. člena tega
odloka. |
|
|
|
64. člen |
|
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: |
|
– v
javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno
kanalizacijo, |
|
– neposredno v malo komunalno čistilno napravo na območju, kjer
priključitev na kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma na območjih,
kjer odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano, |
|
– v
nepretočne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne
kanalizacije, in če gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice,
vikendi). |
|
(2) Če
je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čistiti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb. Objekti na območju razpršene
gradnje in objekti za občasno uporabo morajo odvajati komunalno odpadno
vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne greznice. |
|
|
|
65. člen |
|
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje) |
|
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve, večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom. |
|
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve manjšo ali enako 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem
na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno
vodo ali samooskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
|
– da se
iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem, |
|
– da je
letna povprečna zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m3
pitne vode na dan. |
|
(3) Priključevanje objektov na javno vodooskrbno omrežje se izvaja na
podlagi veljavnega občinskega odloka ter tehničnega pravilnika, ki
urejata področje oskrbe s pitno vodo v občini. |
|
|
|
66. člen |
|
(priključevanje objektov na javne ceste) |
|
(1) Vsi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do
javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni
tako, da ne ovirajo prometa. Dostopi za pešce in kolesarje do javnih
površin, namenjenih peščem in kolesarjem, se lahko odvijajo po površini
cestnega priključka individualnega objekta, v kolikor je zagotovljena
varnost vseh udeležencev v prometu. Izvedejo se na podlagi pogojev in
soglasja občinskega organa, pristojnega za promet. |
|
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do
zemljišča, namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do
individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Minimalna
skupna širina za pešce in kolesarje ob dovozu za skupino objektov znaša
1,2 m. |
|
(3) Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m,
širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi
samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet. |
|
(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s
ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
|
|
|
67. člen |
|
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav skladno z določili tega odloka in drugih
predpisov. V varovalnih koridorjih pogoje definira pristojni organ
oziroma upravljavec tega omrežja skladno s predpisi. |
|
(2) Če
so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v
drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se
upoštevajo določila drugih predpisov. |
|
(3) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij, merjeno
levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje, mora biti takšna, kot je
navedeno v preglednici 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. |
|
Preglednica 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja |
|
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod |
3 m |
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več |
5 m – varovalni koridor |
Kanalizacija |
3 m |
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več
|
5 m – varovalni koridor |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom
|
3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe
|
3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
|
400 kV, 220 kV – nadzemni potek |
40 m |
|
400 kV – podzemni potek |
10 m |
|
110 kV, 35 kV – nadzemni potek |
15 m |
|
110 kV in 35 kV – podzemni potek |
3 m |
|
10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10 m |
|
10 ali 20 kV – podzemni potek |
1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti:
|
|
400 kV in 220 kV |
40 m |
|
0,4 kV |
2 m |
Plinovod z obratovalnim tlakom: |
|
16 barov in več |
100 m |
|
večji od 1 bara in manjši od 16 barov |
30 m |
|
manjši od 1 bara |
5 m |
|
Plinovodno omrežje 10 barov in več |
5 m – varovalni koridor |
|
|
68. člen |
|
(pogoji
posegov v varovalne koridorje in varovalne pasove objektov gospodarske
javne infrastrukture) |
|
(1) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni
dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na
parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
|
(2) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter
komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
|
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, |
|
– stanovanjskih objektov, |
|
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
|
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, |
|
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi. |
|
(3) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV
in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu
objektu (garaže, parkirišča, lope). |
|
(4) V
območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij gradnja objektov,
namenjenih bivanju, ni dovoljena. Za druge objekte (novogradnje,
nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) ter za nezahtevne
in enostavne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne
koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja skladno s predpisi. |
|
(5) V
2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16
barov je prepovedano: |
|
– saditi
rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
|
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m
nad temenom cevi; |
|
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
(6) Na
vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati
materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo
delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je
možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi. |
|
(7) Pri
trajni spremembi mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi
oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
|
(8) Kdor
gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstruira ali opravlja druga dela v
varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu
pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje
načrtovanih del, v katerem so pogoji za posege na območju trase. |
|
|
|
69. člen |
|
(varovalni pasovi prometnih omrežij) |
|
(1) V
varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in
naprav skladno z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na
podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v
varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja
ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
|
(2) Če
so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od
tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila
drugih predpisov. |
|
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega
telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v preglednici 6: Varovalni
pasovi prometne infrastrukture. |
|
(4) Za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je treba
predhodno skladno s predpisom o varnosti v železniškem prometu in
predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev
drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem
pasu ob industrijskem tiru ter predpisom o nivojskih prehodih ceste čez
železniško progo pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture. |
|
Preglednica 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture |
|
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Glavna cesta |
25 m |
Regionalna cesta |
15 m |
Lokalna cesta |
4 m |
Javna pot |
2 m |
Železniška proga |
100 m |
Industrijski tir |
80 m |
|
|
70. člen |
|
(gradnja
omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Trase
omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v
skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev
posameznih porabnikov in z upoštevanjem predpisanih horizontalnih in
vertikalnih odmikov. |
|
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba
izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe,
posledic poškodb ali urbanističnih zahtev. |
|
(3) Pri
parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane
poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne
koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to
narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave
oziroma racionalnejša rešitev. |
|
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v na novo načrtovanih naseljih
mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih
kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni
izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi
potekajo ob robovih naselij, gozda ali cest. |
|
(5) V
območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v
podzemni izvedbi. |
|
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
|
(7) Na
celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov
komunalne opreme. |
|
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih
zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni
gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče povrniti v prvotno
stanje. |
|
(9) Prečkanje komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati
tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (transformatorske postaje,
vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne
na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob
obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika
zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in
kulturne dediščine niso dopustne. |
|
|
|
71. člen |
|
(gradnja
in urejanje javnih površin) |
|
(1) Javne
površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega
načrta dostopna vsem pod enakimi pogoji. |
|
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča,
pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim
namenom. |
|
|
|
72. člen |
|
(gradnja
in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest) |
|
(1) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za
pešce uskladiti z višino vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
|
(2) Zagotoviti je treba dostop na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo
izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne
poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in
drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene. |
|
(3) Na
koncu ulic, če se ne nadaljujejo, je treba zagotoviti prostor za
obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno
izvajanje dela javne gospodarske službe odvoza odpadkov in zimske
službe. |
|
(4) Ob
glavnih prometnih cestah je treba zagotoviti ustrezen dostop za pešce,
invalide in kolesarje. Najmanjša širina pločnika in enosmerne kolesarske
steze je 90 cm. Kolesarske steze je možno umeščati tudi ob drugih manj
prometnih cestah, kjer je najmanjša skupna površina za pešce in
kolesarje 1,60 m. |
|
|
|
73. člen |
|
(gradnja
in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Pri
načrtovanju, gradnji in upravljanju vodovodnega omrežja na območju
Občine Ribnica se mora upoštevati veljavne uredbe, odloke in pravilnike,
ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter navodila upravljavca vodovoda. |
|
(2) Če
obstoječe omrežje to dovoljuje, se mora poleg oskrbe s pitno vodo
zagotoviti tudi požarna varnost objektov s sistemom podzemnih in
nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Če to iz
utemeljenih razlogov ni mogoče, se vgradijo podzemni. Hidrante je treba
umeščati na ustrezni medsebojni razdalji in zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
|
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
|
|
|
74. člen |
|
(gradnja
in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, se praviloma odvaja v javno
kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. |
|
(2) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko
odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. V območju
vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno
odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v vodotesni izvedbi,
prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne greznice. |
|
(3) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega
naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana. |
|
(4) Male
čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno skladno s predpisi. Pri
gradnji male komunalne čistilne naprave je treba zagotoviti ustrezno
čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. |
|
(5) V
skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod na
območju Občine Ribnica, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega
omrežja in so objekti na geografsko zaokroženem območju, se komunalna
odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu
čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb. |
|
(6) V
javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE. |
|
(7) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja skladno s predpisi. |
|
(8) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti
v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m
nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do
zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad
zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene
površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. |
|
(9) Pri
gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega za gradnjo
stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). Če
se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno
javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter
da ni mogoče zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični
način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za
odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena. |
|
(10) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin, razen na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal
ni mogoče. V takih primerih se padavinska voda odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma
upravljavca kanalizacijskega omrežja. Pri tem je treba čim večji delež
padavinske vode pred odvodom v kanalizacijski sistem začasno zadržati na
lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega
za gradnjo stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim
pripadajo). |
|
(11) Če
se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno
javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih voda ter ni mogoče
zagotoviti odvoda meteorne vode na drug ustrezen tehničen način, gradnja
objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje
padavinskih voda ni dovoljena. |
|
(12) Pri
gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za
padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih
naprav ter nepretočnih greznic je treba upoštevati določila predpisa o
varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica. |
|
|
|
75. člen |
|
(gradnja
in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni
izvedbi, razen če gre za območje registrirane arheološke dediščine. |
|
(2) Dopustna je gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnova omrežja,
postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za
utekočinjen naftni plin, kar mora biti grajeno in locirano v predpisanih
odmikih od javnih površin in objektov. |
|
(3) Za
posege v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora
pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko
izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega
operaterja. Lokacija postavitve naj se izogiba objektom in območjem
kulturne dediščine, če to ni mogoče, pa naj bo čim manj opazna,
umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante. |
|
(4) Predvidena je gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za
zemeljski plin na območju Občine Ribnica, in sicer povsod, kjer bo
gradnja ekonomsko upravičena in skladna z akti, ki urejajo področje
javne službe distribucije zemeljskega plina. Predvidena je navezava na
prenosni plinovod iz Občine Ribnica. |
|
|
|
76. člen |
|
(gradnja
in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Na
območju Občine Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske
infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter
distribucijsko omrežje. |
|
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi
jih bilo treba odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne
zmogljivosti. |
|
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti
vedno dostopne. |
|
(4) Za
zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja
dodatne elektroenergetske infrastrukture. |
|
(5) Zunaj urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo predvsem v
nadzemni izvedbi ter s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po
potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo
izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski
kanalizaciji. |
|
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na
območju Občine Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri
potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine. |
|
(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi;
zunaj urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, izjemoma na
betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Ribnica je predvidena
izgradnja dvaindvajsetih TP 20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru
novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je
dovoljeno umestiti znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za
katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je
prizadet. |
|
(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov
napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati
35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v
napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o
elektromagnetnem sevanju. |
|
(9) Pri
novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je
treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic
(štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti
obrnjeni navzdol (viseči) oziroma oblikovani tako, da ne pride do
kratkega stika ali posledičnega pogina ptic. |
|
(10) Za
vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za
novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov,
namenjenih za stalno ali občasno bivanje, ter za nezahtevne in enostavne
objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma
predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega
sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in življenjskem okolju. |
|
(11) Pri
projektiranju je treba upoštevati določila o tehničnih normativih za
graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne
razdalje skladno z določili o varstvu pri delu. |
|
|
|
77. člen |
|
(gradnja
in urejanje za potrebe oskrbe z energijo) |
|
(1) Pri
gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporaba okolju
prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov
energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer
se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva
predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivna in
energetsko učinkovita gradnja. Stavbe se priključujejo na ekološko
čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav
za daljinsko ogrevanje. |
|
(2) Pri
gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna
površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem
oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se
izdela skladno z veljavnimi predpisi. Študija izvedljivosti je obvezna
sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s
predpisi o graditvi objektov. |
|
(3) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: |
|
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
|
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, |
|
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, |
|
– toplotne črpalke. |
|
(4) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov
na distribucijsko električno omrežje. Električna energija se lahko
zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni
vir. |
|
|
|
78. člen |
|
(gradnja
in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih
vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora
biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski
kanalizaciji, razen če gre za poseg na območju registrirane arheološke
dediščine. |
|
(2) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK-omrežja
in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitev tangiranih TK-kablov izvede
upravljavec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe,
izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Pri kakršnih koli posegih
v prostor je treba v postopke vključiti upravljavca. |
|
(3) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da
je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na
predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
lahko čezmerne. Poleg tega je treba antene baznih postaj graditi na
ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev,
bolnišnic itd. Z odmikom je treba zagotoviti, da mejne vrednosti niso
presežene. |
|
(4) Pred
izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki
je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene ustanove, s
čimer se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in
življenjskega okolja. |
|
(5) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
|
– v
enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CU, IG, K1, K2, G
je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije in tudi gradnja
prostostoječih antenskih stolpov, |
|
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor
tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. |
|
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih
legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora
čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne
postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz
smeri vedut na prostorske dominante. |
|
(7) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je treba ozeleniti. |
|
(7) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni
dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le, če se
na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to
sprejemljivo. |
|
|
|
79. člen |
|
(objekti
in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne
odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno
zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih
novogradnjah praviloma na zemljišču, namenjenem za gradnjo, h kateremu
pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob
javni kategorizirani cesti. |
|
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti
urejeno skladno s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj
prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri blokovnih
naseljih mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih
materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno
mesto mora biti dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke,
mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče je praviloma izvedeno v
obliki črke T z najmanjšim zunanjim polmerom 12,0 m ter najmanjšim
notranjim polmerom 6,0 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug
način, na primer krožno, če je dokazano, da bodo lahko vozila na njem
enako učinkovito obračala. |
|
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) so praviloma nadzemne in
umeščene na utrjene javne površine. Ekološki otoki so praviloma
razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300
prebivalcev. Če ni alternativne rešitve, naj bodo zakriti in
nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih
funkciji, strukturi naselja in krajini. |
|
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v
bližini naselja Ribnica. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in
ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
|
(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
|
(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v
sklopu pokopališča, tako da so za okolje čim manj vpadljiva. Zagotovljen
mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov. |
|
(7) Odlaganje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja
medveda. |
|
|
|
III. 5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja |
|
|
|
III. 5.1
Ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
80. člen |
|
(posegi
v varovana območja) |
|
Posegi,
ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno
dediščino, niso dovoljeni. |
|
|
|
81. člen |
|
(naravni
spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) |
|
(1) Območja
naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in varstvenih območij (SCI)
so prikazana v prikazu stanja. |
|
(2) Pri
načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih
varstvenih območij, varstvenih območij (SCI) in zavarovanih območij,
navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se
hranijo na sedežu Občine Ribnica. |
|
(3) Če
se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki
se ureja s tem odlokom in je gradnja predvidena na naravni vrednoti,
zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura
2000), je treba skladno z veljavno zakonodajo pred začetkom izdelave
projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam
naravovarstveno soglasje. |
|
(4) Gradnja objektov s težko gradbeno mehanizacijo na območju SPA
Kočevsko–Kolpa naj se izvaja zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od
sredine aprila do sredine junija. |
|
(5) Za
preprečitev konfliktov z velikimi zvermi (človek – medved) naj bodo
stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m. Med objektom
in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja. |
|
(6) Na
območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske
raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih
(SCI) naj se cest zunaj območij naselij ne osvetljuje. Če je
osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev skladna s
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(7) Na
varovanih območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina
izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna. |
|
(8) Z
OPN Občine Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja
občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo,
kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za
medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov
njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča). |
|
|
|
82. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju:
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine, nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialne substance,
ki so nosilke teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti ali obvozi, vanje
ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih
sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne
smejo se izkoriščati za deponije viška materiala ipd. |
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v Prilogi 1. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine in so
navedeni v tem členu. |
|
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
– sestavine in pritikline, |
|
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
|
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
|
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
|
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
|
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
|
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
|
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
|
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
|
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
|
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
|
– podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
|
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
|
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
|
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev
arheološkega najdišča. |
|
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
|
– če ni
mogoče najti drugih rešitev in |
|
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
|
Če se
območje ureja z OPPN-jem, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
– avtentičnost lokacije, |
|
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
– lokacija in prostorska pojavnost, |
|
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) Na
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
|
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je
treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s tega področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
Če se
upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s prepisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
(13) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
stanje dokumentira skladno z določili arheološke stroke. |
|
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. |
|
|
|
III. 5.2
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
|
83. člen |
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
(1) Vire
onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati. |
|
(2) Na
celotnem območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki
skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in
ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje. |
|
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če novi poseg
ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene s predpisi. |
|
(4) Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba
skladno s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje. |
|
(5) V
proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni
tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in
podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s čezmerno
hrupnostjo. |
|
(6) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice)
uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo
voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v
naravni recipient. |
|
(7) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo
oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja ali kemikalije, lahko to
opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti
urejene tako, da se nevarne snovi ob morebitnem razlitju lahko v celoti
prestrežejo. |
|
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. |
|
(9) Pri
vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne
osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov skladno z veljavnimi predpisi. |
|
(10) V
času izvajanja OPN-ja mora občina skladno z okoljskim poročilom s
stališča varovanja človekovega zdravja spremljati te kazalnike okolja: |
|
– število gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje, |
|
– količina zajete pitne vode, |
|
– površina stanovanjskih površin, izpostavljenih čezmernemu hrupu, |
|
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega
vodovoda. |
|
|
|
84. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
|
(2) Za
varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da
ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
|
(3) Pri
posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka mora lastnik
oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti skladno s
predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma
sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati
skladno s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ
Občine Ribnica. |
|
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga
onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora
– območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture. |
|
(5) Objekte je treba priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje,
kjer je to mogoče. |
|
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem
energetskem konceptu, ki se obnavlja glede na energetski predpis. |
|
|
|
85. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1) Na
območju Občine Ribnica ni vodotokov 1. reda. Pri posegih ob vodotokih je
treba upoštevati meje priobalnih zemljišč za vodotoke 2. reda v širini
5,0 m. Znotraj priobalnega pasu je dovoljena gradnja gospodarske javne
infrastrukture. Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni
izjemoma za posege, skladne z veljavno zakonodajo. |
|
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in
vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. |
|
(3) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek
prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa,
ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v
sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
|
(4) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali
začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na
podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o
vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako
spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: |
|
– z rabo
in izkoriščanjem vode, |
|
– z
izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo, |
|
– z
gradnjo, rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav, |
|
– z
drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja
količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
|
(5) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana. |
|
(6) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje
obsega retencijskih (poplavnih) površin ali vodnega režima je dopustno
le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav,
ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo,
da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
|
(7) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
|
(8) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda. |
|
(9) Pri
načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče.
Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
|
(10) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je
treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in
stabilnost pretočnega profila v v vplivnem območju. |
|
(11) Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih
površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja. |
|
(12) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na
način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove
vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se
biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v
čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranjajo obstoječa dinamika,
hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo
na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma
osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati
ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne
izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst
rib. |
|
|
|
86. člen |
|
(varstvo
vodnih virov) |
|
(1) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor skladno s predpisi o varovanju vodnih virov. |
|
(2) Za
gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba
upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
|
(3) Za
posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba
v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva,
pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega. |
|
(4) Za
posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje
organa, pristojnega za vode. |
|
(5) Na
vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov
priključiti na vodotesno kanalizacijo, triprekatno neprepustno greznico
ali malo čistilno napravo. |
|
(6) Na
kmetijskih zemljiščih, ki so na vodovarstvenih območjih, je treba
upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla. |
|
(7) Na
vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z
veljavnim odlokom o varstvu pitne vode na območju Občine Ribnica,
veljavno Uredbo ali novelirano strokovno podlago, ki ureja to območje. |
|
|
|
87. člen |
|
(varstvo
tal in reliefa) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba
ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na
način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. |
|
(2) Pri
gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati
oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča
izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali kanalizacijo. |
|
(3) Pri
gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
88. člen |
|
(gozd) |
|
(1) V
gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor
koli povečali labilnost terena. |
|
(2) Posegi v gozd ali gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so
usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se
lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do
gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano
ali onemogočeno. Treba je zagotoviti, da se obstoječi dostopi in
manipulacijske površine ohranijo ali primerno nadomestijo. Poseg v
varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljen le na podlagi
veljavnih predpisov. |
|
(3) V
večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor
praviloma niso dopustni. Posegi v gozd in gozdni prostor se usmerjajo v
robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma
na območja zaraščajočih površin. |
|
(4) Za
vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je
treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne
gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj
gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali
posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in
funkcije gozda. |
|
(5) Skladno s predpisi na področju gozdov je treba za krčitev gozda v
kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v
nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je
krčitev skladna s prostorskim aktom (zemljišče mora biti na območju
kmetijskih zemljišč). |
|
(6) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Zavod izda dovoljenje tudi za
krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu
uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda
oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne
presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot
varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda
bistveno ogrozila funkcije gozda. |
|
|
|
III. 5.3
Obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred
požarom |
|
|
|
89. člen |
|
(obramba) |
|
(1) Na
območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s
prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene
prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja
novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter
druge ureditve za potrebe obrambe, ne glede na vrsto objektov glede na
zahtevnost. |
|
(2) Na
območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe
območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize,
ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje oziroma so posegi
lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj
navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne
izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje
ministrstva, pristojnega za obrambo. |
|
(3) Za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega
18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje
organa, pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m
od navedenih območij. |
|
(4) Za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega
25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij
za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širše
območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij. |
|
(5) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki so zunaj naselij
na vzpetinah. |
|
|
|
90. člen |
|
(erozijska in plazovita območja) |
|
(1) Erozijska
in plazovita območja so prikazana v prikazu stanja – varovanja. |
|
(2) Na
plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. |
|
(3) Prepovedano je: |
|
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
–
ogoljevanje površin, |
|
–
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
–
zasipavanje izvirov, |
|
–
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
|
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
–
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
|
–
vlačenje lesa. |
|
(4) Za
vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti strokovno mnenje s
področja geomehanike. |
|
(5) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih
prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se
porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok
visokih voda in hudournikov. |
|
|
|
91. člen |
|
(območja
potresne ogroženosti) |
|
Način
gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino
Ribnica znaša 0,15 g. |
|
|
|
92. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v prikazu stanja ter v
opozorilni karti poplavne nevarnosti. |
|
(2) Na
poplavnih območjih, ki jih prikazujeta opozorilna karta poplav in karta
poplavnega dogodka 18.–20. 9. 2010, so dovoljene rekonstrukcije in
vzdrževanje objektov skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če se ne povečuje poplavna ogroženost in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
|
(3) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnosti poplav, mora
tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o
ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za
nevarnost poplav začnejo izvajati osnovne zaščitne ukrepe za zaščito
premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz
kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s
poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o stanju
in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč pomoči potrebnim
bližnjim sosedom, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno,
spremljanje razvoja nesreče (osebno in prek medijev) in priprava na
poplave (napotki občanom, kako ravnati pred popravo, med poplavo in po
njej). |
|
(4) Vse
ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti, razen interventnih ukrepov,
ki se izvedejo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije, se
načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim
prostorskim načrtom. |
|
(5) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
|
93. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
(1) Za
varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise,
zlasti pa je treba: |
|
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno
požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
|
– zagotoviti potrebne površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter
delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba
opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila) skladno
z veljavno zakonodajo, veljavnimi standardi in veljavnimi tehničnimi
smernicami, |
|
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma
predvidenega hidrantnega omrežja, |
|
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki
omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov, |
|
– upoštevati razdaljo, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
(2) Na
območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
|
(3) Izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne
objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno
zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj
zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji
požarne varnosti. |
|
|
|
III. 5.4
Varovanje zdravja ljudi |
|
|
|
94. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
Pri
izvajanju gradenj se mora skladno s predpisi zagotoviti dostop, vstop in
uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na
stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti. Te zahteve morajo biti
upoštevane pri projektiranju, gradnji vseh vrst objektov v javni rabi in
pri večstanovanjskih stavbah. |
|
|
|
95. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1) Ta
prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa
stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
|
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
|
– na
območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska
pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
|
III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje: |
|
– na
območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
|
– na
območju površin razpršene poselitve (A, Ao), |
|
– na
drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje
in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk),
verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
|
– na
območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), |
|
– na
območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo
in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD); |
|
IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih
površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
|
– na
posebnih območjih: športni centri (BC in BT), |
|
– na
območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za
industrijo (IP), |
|
– na
območjih prometnih površin (P): vse površine, |
|
– na
območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
|
– na
območjih energetske infrastrukture (E): vse površine, |
|
– na
območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
|
– na
območjih vodnih zemljišč (V): vse površine, |
|
– na
območjih mineralnih surovin (L): vse površine, |
|
– na
območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju
na prostem, |
|
– na
območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega
področja in vse površine gozda kot zemljišča. |
|
(2) V
IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(3) Na
meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(4) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno
zaščito pred hrupom, če aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s
pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija
fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov). |
|
(5) Stopnje varstva pred hrupom so lahko v času javne prireditve,
javnega shoda, v času gradnje ali drugega dogodka, na katerih se
uporabljajo zvočne ali druge naprave, spremenjene, vendar morajo biti
skladne s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne
prireditve. Za ta namen je treba pridobiti soglasje pristojnega
soglasodajalca. |
|
(6) Mejne in kritične vrednosti kazalnikov hrupa so določene z Uredbo o
mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju. |
|
|
|
96. člen |
|
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Ta
prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja
določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na
občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za
posamezne površine: |
|
I.
stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora: |
|
– na
območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska
pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
|
– na
območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
|
– na
območju površin razpršene poselitve (A, Ao), |
|
– na
drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje
in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk),
verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
|
– na
območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), |
|
– na
območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo
in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD), |
|
– na
posebnih območjih: športni centri (BC in BT); |
|
II.
stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora: |
|
– na
območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za
industrijo (IP), |
|
– na
območjih prometnih površin (P): vse površine, |
|
– na
območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
|
– na
območjih energetske infrastrukture (E): vse površine, |
|
– na
območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
|
– na
območjih vodnih zemljišč (V): vse površine, |
|
– na
območjih mineralnih surovin (L): vse površine, |
|
– na
območjih kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju
na prostem, |
|
– na
območjih gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega
področja in vse površine gozda kot zemljišča. |
|
(2) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno
umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega: |
|
– za
daljnovode 110 kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda), |
|
– za
daljnovod 220 kV 30 m na vsako stran, |
|
– za
daljnovod 400 kV pa 45 m na vsako stran. |
|
|
|
97. člen |
|
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri
osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
|
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste
in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
(3) Pri
ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve
naj se uporabijo le popolnoma zasenčena ali taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen
senzor za samodejni vklop in izklop. |
|
(4) Vsa
svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije za
razsvetljavo na prostem je treba uskladiti z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
98. člen |
|
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
|
Pri
gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve skladno s predpisi in tem
odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba,
otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z
direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
|
|
III. 6
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
|
|
99. člen |
|
(razpršena gradnja na nestavbnih zemljiščih) |
|
Na
legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni: |
|
– rekonstrukcija objektov, |
|
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta, |
|
– odstranitev objektov, |
|
– komunalna in oblikovna sanacija objektov. |
|
|
|
III. 7
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
100. člen |
|
(klasifikacija objektov in rabe glede na namen) |
|
V tem
poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz
preglednice 47. člena tega prostorskega načrta določeni: |
|
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob
izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in
dejavnosti), |
|
– dopustne gradnje in druga dela, |
|
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in
zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za
gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe. |
|
|
|
101. člen |
|
(dopustni objekti) |
|
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih
objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
|
– so
vrste objektov označene s šifro skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst
objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in
navodili za razvrščanje objektov, |
|
– če so
po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to
pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti
objekti, |
|
– če je
po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju
določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta – BTP), to
pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo
pogoju iz oklepaja. |
|
102. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
površinah) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa
enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SSs
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez
spremljajočih dejavnosti ali z njimi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije, točilnice
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12203 Druge poslovne stavbe: samo v sklopu stanovanjskih stavb
(do 50 % celotnega BTP)
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v sklopu
stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, samo do 50 m2
BTP oziroma višine 8,0 m |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 1 + M |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska
pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SSv
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe
12203 Druge poslovne stavbe: samo v pritličju in 1. nadstropju
stavbe
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, samo v pritličju stavbe
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VP, NN |
največ 0,5 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 4 |
|
|
103. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
površinah za posebne namene) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za
posebne namene« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SBv
Stanovanjske površine za posebne namene, in sicer bivanje
starostnikov, oskrbovana stanovanja s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
1242 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stanovanjske stavbe (do
40 % pritličja)
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo do 30 % BTP)
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VP, NN |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 4 |
104. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah
podeželskega naselja) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja,
mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SKs
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, U |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
stanovanjske
K + P + 1 + M
nestanovanjske
K + P + 4 |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SKg
Površine, ki so namenjene gospodarskim objektom. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2411 Športna igrišča
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, ki niso vezne na kmetijstvo ali
gozdarstvo in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, KG |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + M |
|
|
105. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin
počitniških hiš) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SP
Stanovanjske površine, ki so namenjene občasnemu bivanju in
počitku. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe: samo počitniške hiše
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, NP |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + M |
|
|
106. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih
dejavnosti« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena
prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in
verskih dejavnosti ter bivanju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12303 Bencinski servisi
1241 Postajna poslopja, terminali
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2
BTP oziroma višine 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 in do višine 11 m)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1262 Muzeji in knjižnice
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo
1265 Stavbe za šport
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (do 300 m2 BTP
oziroma višine 11 m)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1272 Obredne stavbe
1242 Garažne stavbe
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, VP, U |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
|
|
107. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih
centralnih dejavnosti) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt ter bivanje«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDo
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo trgovske,
oskrbne, poslovno-storitvene dejavnosti. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske storitve
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2
BTP oziroma višine do 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 BTP oziroma višine do 11 m)
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 200 m2)
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti
za izobraževanje« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni
pogoji: |
|
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDi
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje dejavnost
izobraževanja, vzgoje in športa. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
1242 Garažne stavbe
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2)
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo v sklopu
stanovanjskih stavb (do 40 % pritličja)
12203 Druge poslovne stavbe v sklopu stavb za izobraževanje
(12630) (do 20 % celotnega BTP)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP
VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
(3) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti
za kulturo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDk
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje kulturna
dejavnost. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do
velikosti 100 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1262 Muzeji in knjižnice
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2
BTP)
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
U
VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
do višine 14,0 m |
(4) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti
za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDv
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje verska dejavnost.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do
velikosti 100 m2)
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo do velikosti 150 m2
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
U, VP, NK, KG |
/ |
največ 1,6 |
/ |
do višine 14,0 m |
|
|
108. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
I – območja proizvodnje |
Podrobna namenska raba |
IG – gospodarske cone
Površine, namenjene trgovski, storitveni in proizvodni
dejavnosti ter prometu in skladiščenju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe za potrebe cone
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12303 Bencinski servis
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
1242 Garažne stavbe za potrebe cone
125 Industrijske stavbe in skladišča
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi, nadstrešnice in javne sanitarije
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in
gozdarstva |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, T |
/ |
največ 3,0 |
/ |
do višine 20,00
(del stavbe) |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
I – območja proizvodnje |
Podrobna namenska raba |
IP – površine za proizvodnjo
Površine, namenjene industrijski proizvodni dejavnosti, prometu
in skladiščenju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
1242 Garažne stavbe za potrebe cone
125 Industrijske stavbe in skladišča
12303 Bencinski servis
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo
nadstrešek in vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in
gozdarstva |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, T |
/ |
največ 3,0 |
/ |
do višine 20,00 m
(del stavbe) |
|
|
109. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BC – športni centri
Območja športnih površin in objektov, ki so namenjeni športnim
dejavnostim in športnim prireditvam. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 250 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport
1242 Garažne stavbe
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo
nadstrešek in lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, U, T |
največ 0,8 |
/ |
najmanj 10 % |
do višine 20,0 m |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BT – območja za turizem
Območja so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1242 Garažne stavbe
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 150 m2)
1265 Stavbe za šport
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije.
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava |
|
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, NN, VV, U |
največ 0,8 |
/ |
najmanj 10 % |
do višine 20,0 m |
|
|
110. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih
površin) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in
šport« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZS – površine za rekreacijo in šport
Območja so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport
2411 Športna igrišča
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZP – parki
Območja odprtega prostora v naseljih. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo do 100 m2
tlorisne površine)
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo botanični vrtovi
1265 Stavbe za šport
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(3) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZD – druge urejene zelene površine
Območja zelenih pasov z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
V območju zaščitnih zelenih pasov je izjemoma dovoljeno graditi
do obsega, ko ni prizadeta varovalna ali druga nadrejena
funkcija.
21 Objekti prometne infrastrukture
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24201 Obrambni objekti
Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne
ogroženosti.
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(4) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZK – pokopališča |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
12722 Pokopališke stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene:
spomeniška, umetniška in podobna obeležja
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
24204 Pokopališča |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
|
|
111. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih
površin) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PC – površine cest |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
in gozdne ceste
2141 Mostovi in viadukti
2142 Predori in podhodi
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PO – ostale prometne površine |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12301 Trgovske stavbe: pokrita tržnica
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
112. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin
železnic) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PŽ – površine železnic« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PŽ – površine železnic |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
ter z njimi povezane stavbe
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
212 Železniške proge
21410 Železniški mostovi in viadukti
21421 Železniški predori in podhodi
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
113. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih
komunikacijske infrastrukture) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja telekomunikacijske
infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
T – območja komunikacijske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
T – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji
objektov s področja komunikacijske infrastrukture. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
21302 Letalski radio – navigacijski objekti
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
|
114. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske
infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
E – območja energetske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
E – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji
objektov s področja energetske infrastrukture. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost
EUP
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi
2303 Objekti kemične industrije: plinarne
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
|
115. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
O – območja okoljske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
O – površine so namenjene izvajanju gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z
odpadki. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost
EUP
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2212 Daljinski vodovodi
2222 Lokalni vododvodi
2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24203 Objekti za ravnanje z odpadki
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
do višine 14,0 m |
|
|
116. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene
poselitve) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
A – območja razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba |
A – površine razpršene poselitve
Površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK
KG, U |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
stanovanjske
K + P + 1 + M
nestanovanjske
do višine 14,0 m |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »Ao – površine razpršene poselitve z
omejeno rabo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Ao – območja razpršene poselitve z omejeno rabo |
Podrobna namenska raba |
Ao – površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
obstoječih objektov. |
Vrsta objektov |
Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih
objektov.
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev:
planinske koče, lovske koče, zavetišča
1242 Garažne stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki niso vezane na kmetijsko
ali gozdarsko dejavnost, promet in trgovina na debelo.
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK
KG |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
Stanovanjske
K + P + 1 + M
Nestanovanjske
do višine 14,0 m |
|
|
117. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih
zemljišč) |
|
Na
območjih namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
K – območja kmetijskih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
K1 in K2 – površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
2112 |
Rekonstrukcije: lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih
cest in gozdnih cest.
Možna je gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih
objektov kot hišni priključek.
Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve
nivojskih križanj z regionalno železniško progo 82
Grosuplje–Kočevje. Nadomestne ceste in poti potekajo v 30 m pasu
(od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot
rekonstrukcija le-teh. |
2153 |
Agrarne operacije ter sistemi in vodni zadrževalniki za
namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč ob predhodni
pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po veljavni
zakonodaji (Zakon o vodah) |
221 |
Gradbeno-inženirski objekti:
daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in
daljinski elektroenergetski vod |
222 |
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
|
22232 |
Čistilne naprave: za čiščenje komunalne odpadne vode kot
enostaven objekt z zmogljivostjo do 50 PE |
24201 |
Obrambni objekti: posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
24205 |
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov |
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
Začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja
varovanja kmetijskih zemljišč (vezano na šesti odstavek
57. člena tega odloka) |
Premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema skladno
s splošnimi smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč
|
|
Pomožni objekt v javni rabi |
Nadkrita čakalnica na postajališču kot enostaven objekt, in
sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste |
Pomožni cestni objekt, dopustno le ob rekonstrukciji lokalnih
cest |
Podporni zid |
Dopustno le v okviru agromelioracij |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Dopustni so vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob
rekonstrukciji lokalnih cest. |
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
|
Dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni
sistem s črpališčem in vodni zbiralnik ob predhodni pridobitvi
vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po zakonu o vodah.
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt |
Stavbe: dopustne vse, razen kleti in vinske kleti |
Gradbeno-inženirski objekti: dopustni vsi, razen grajena gozdna
prometnica |
Stolpni silos |
Dvojni kozolec |
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke |
Mala komunalna čistilna naprava |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti
zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt
za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekti
za spremljanje seizmičnosti. |
Pomožni komunalni objekt |
Nepretočna greznica |
Rezervoar |
Vodnjak, vodomet |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo. |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati
določila 82. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in
pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
118. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih
zemljišč) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
G – območja gozdnih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
G – površine gozdnih zemljišč |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
24201 |
Obrambni objekti |
24205 |
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov
Gozdne prometnice in gozdne vlake |
Dopustne so tudi gradnje in ureditve:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– gozdarske prostorske ureditvene operacije skladno z Zakonom o
gozdovih,
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja ali širitve.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti
soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.
|
|
Nezahtevni in enostavni objekti: |
|
Pomožni objekt v javni rabi |
Enostaven objekt |
Vodnjak, vodomet |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno |
Pomol |
Objekt za oglaševanje |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva in gozdarstva. |
|
Objekt za rejo živali |
Ribogojnice, čebelnjaki:
Dopušča se gradnja čebelnjakov zunaj območij kmetij praviloma
prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Postavitev je
možna pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje
čebelarske organizacije. |
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt |
Obore se lahko gradi le izven strnjenih kompleksov gozdov v
območju stika s kmetijskimi površinami oziroma v območju
prepletanja kmetijskih in gozdnih površin. |
Pomožni komunalni objekt |
Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva in gozdarstva. |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati
določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine) in
pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
Gv – območja varovalnih gozdnih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
Gv – površine varovalnih gozdov |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
Gradnja objektov na območju podrobne namenske rabe Gv ni
dovoljena, razen gradnje objektov za potrebe javne gozdarske
službe:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov |
Nezahtevni in enostavni objekti: |
– Vodnjak vodomet: dopustni so samo objekti za raziskave
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Vse dejavnosti, razen gozdarstva. |
|
|
119. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) |
|
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
V – območje voda |
Podrobna namenska raba |
VC – površine površinskih voda – celinske vode |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
2141 Mostovi
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali,
kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov
24201 Obrambni objekti
Za vse posege v območja z oznako VC je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne
dediščine oziroma tudi vodno pravico za rabo vode.
|
|
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
Podporni zid |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno |
Pomožni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča.
|
Pomol |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
|
Objekt za rejo živali |
Samo ribogojnice, ki se locirajo izven vodnega in priobalnega
zemljišča. Odvzem vode za potrebe ribigojnice je pogojno
dovoljen samo ob predhodno pridobljenem dovoljenju. Prioritetno
se ohranja hidromorfološko stanje vodnega telesa celinskih voda,
vključno s poplavnimi površinami, potem sledijo objekti,
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, nato objekti,
namenjeni izvajanju vodnih pravic za posebno rabo voda, temu
sledijo premostitveni objekti javne infrastrukture.
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva. |
Pomožni komunalni objekt |
Pomožni komunalni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča.
|
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva. |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
V – območje voda |
Podrobna namenska raba |
VI – območje vodne infrastrukture |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
2141 Mostovi
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali,
kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
24201 Obrambni objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov
Za vse posege v območja z oznako VI je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne
dediščine. |
|
|
Nezahtevni in nezahtevni objekti: |
|
Podporni zid |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
|
120. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih
surovin) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
L – območja mineralnih surovin |
Podrobna namenska raba |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1251 Industrijske stavbe za potrebe ali kot dopolnitev
dejavnosti na območju z oznako LN
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča za potrebe ali kot
dopolnitev dejavnosti na območju z oznako LN |
|
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
sanitarije
2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
24201 Obrambni objekti
24203 Objekti za ravnanje z odpadki
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov
Enostavni in nezahtevni:
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
|
121. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe
obrambe zunaj naselja) |
|
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj
naselja« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
f – območja za potrebe obrambe |
Podrobna namenska raba |
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij – območja izključne
rabe |
Vrsta objektov |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščeni drugje: vojašnice, stavbe za
nastanitev za zaščito, reševanje in pomoč, pokrita vojaška
strelišča, nadstrešnice in sanitarije
24201 Obrambni objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe,
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Vojaški vadbeni objekti ter objekti zaščite in reševanja.
Enostavni in nezahtevni:
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
|
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne ter proizvodne dejavnosti,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
|
122. člen |
|
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture po naslednji klasifikaciji
je dovoljena v vseh območjih EUP, razen na kmetijskih zemljiščih (K1 in
K2), kjer je dovoljena gradnja skladno z določili 117. člena tega
odloka: |
|
211
Ceste |
|
214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
|
2211
Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi |
|
2212
Daljinski vodovodi |
|
2213
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja |
|
2214
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi |
|
2221
Lokalni (distribucijski) plinovodi |
|
2222
Lokalni vodovodi |
|
2223
Cevovodi za odpadno vodo |
|
2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja. |
|
(2) Kjer
je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežij, je skupaj z
izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi
pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev
varnostnih ograj ali drugih nezahtevnih in enostavnih objektov in naprav
varovanja. |
|
|
|
III. 8
Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
|
|
|
123. člen |
|
(enote
urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
|
(1) Za
posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora so določeni v Prilogi 1. |
|
|
|
III. 9
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih
prostorskih načrtov |
|
|
|
124. člen |
|
(območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih prostorskih
načrtov) |
|
(1) Podrobni
prostorski načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za: |
|
– celovito oziroma delno prenovo naselja, |
|
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo, |
|
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih
in drugih nesreč, |
|
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov, |
|
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na
okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju,
ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave. |
|
(2) Meja
podrobnega načrta je določena s tem prostorskim načrtom. |
|
|
|
125. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnega prostorskega
načrta) |
|
(1) Na
območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava
podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni
naslednji posegi: |
|
– vzdrževanje objektov, |
|
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
– gradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov s soglasjem organa občine
Ribnice, pristojnega za urejanje prostora |
|
– odstranitev obstoječih objektov, |
|
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne
infrastrukture. |
|
(2) Predhodna parcelacija pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta
ni potrebna, ker podrobni prostorski načrt definira tudi površine,
namenjene prometni infrastrukturi, javni gospodarski infrastrukturi in
javnim in skupnim površinam. |
|
(3) Dovoljeno je vzdrževanje, gradnja novih objektov, prizidave in
nadzidave obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov, če ne
bodo ovirali poznejšega načrtovanja posegov v prostor. V tem primeru je
treba v okviru dokumentacije za gradnjo določiti oziroma rezervirati
površine za javne programe, predvsem površine za ceste, druge potrebne
prometne površine, površine za osnovno komunalno infrastrukturo ter
skupne zelene površine in zelene ločnice. Namenska raba objektov v
območju mara biti skladna z načrtovano namensko rabo. Če gre v tem
območju za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine,
je treba za kakršne koli posege pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
126. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnih prostorskih načrtov) |
|
(1) Za
enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnega prostorskega
načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
|
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega
prostorskega načrta, |
|
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 7 tega
prostorskega načrta. |
|
Skupne
usmeritve za izdelavo OPPN-ja iz tega poglavja in morebitne dodatne
podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN-jev se upoštevajo kot
izhodiščne usmeritve in se lahko na podlagi prostorskih podatkov in
razvojnega programa prilagodijo. |
|
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve
za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja,
za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s
podrobnimi usmeritvami določeno drugače. |
|
(3) Če
podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati
strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje
podrobnejšega načrta. |
|
(4) Če
se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je treba
pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta,
določiti in rezervirati površine za javne programe, kot so šola, vrtec,
dom za ostarele ipd., ter skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest
in osnovno komunalno infrastrukturo ter etapnost izvajanja podrobnejšega
načrta. |
|
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor
gradbene prostornine in delež odprtih zelenih površin se v podrobnejšem
načrtu računa za območja posameznih enot urejanja glede na namensko
rabo. Faktorji v podrobnih prostorsko-izvedbenih pogojih so za izdelavo
OPPN-jev izhodiščni. Na podlagi strokovnih podlag, kot so geodetski
načrt in izdelane programske zasnove z organizacijo prostora, se lahko
faktorji in velikostni gabariti načrtovanih objektov korigirajo. |
|
V
izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in
ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami. |
|
|
|
127. člen |
|
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) |
|
(1) Strokovne
rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela eden ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. Variantno rešitev, ki je podlaga za
pripravo prostorskega akta, izbere Občina Ribnica. |
|
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko
pridobijo tudi z javnim natečajem. |
|
|
|
128. člen |
|
(posebni
pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnimi prostorskimi
načrti) |
|
(1) Za
območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti
normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za
starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev. |
|
(2) V
strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev
razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva
znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Ribnica, pristojen za
primarno izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so obstoječe
kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova
stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega
načrta sočasno z gradnjo stanovanj načrtovati nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
|
(3) V
novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je treba
v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti,
zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu
3 % bruto etažnih površin novogradnje. |
|
|
|
129. člen |
|
(prekoračitve FZ, DZP in FI) |
|
(1) V
podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča in faktorja
zazidanosti zemljišča izjemoma lahko prekorači za največ 10 % navedenih
vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor
odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je
treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene
zelene in parkirne površine skladno z določili tega prostorskega načrta. |
|
(2) Pri
načrtovanju občinskih podrobnih načrtov so dopustna odstopanja od
usmeritev iz tega odloka, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, geomehanskih, hidroloških, prometnih in drugih razmer ter na
podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo
tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
|
|
|
130. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Če
se v postopku priprave dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali
prostorsko ureditev ugotovi, da je treba po mnenju pristojnih
ministrstev, organov ali občine načrtovane ureditve zaradi
funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma
spremeniti in z drugačno ureditvijo prispevati k ohranjanju narave in
kulturne dediščine oziroma naravnih dobrin, omogočiti ohranitev
naravnega in kulturnega značaja krajine, zmanjšati pričakovano
obremenitev okolja in zmanjšati vplive na načrtovano krajinsko sliko
območja in kakovost okolja, se takšna sprememba šteje kot dopustna. |
|
(2) Pri
posegih na območjih in objektih kulturne dediščine se ne upoštevajo vsa
določila tega odloka, ampak se primarno upoštevajo izhodišča in pravila,
ki so veljala v času nastanka ureditev, gradenj oziroma v obdobju, ki ga
je vrednostno določil pristojni zavod. |