Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17) je Občinski svet Občine Divača na 21. redni seji, dne 14.3.2018, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DIVAČA

I.   Uvodne določbe

1. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Divača (v nadaljevanju: OPN OD), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ), d. d., iz Ljubljane, januar 2018, pod št. 6509.

(2) Občinski prostorski načrt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(3) Tekstualni del OPN OD je sestavljen iz naslednjih poglavij:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Prehodne in končne določbe

(4) Grafični del strateškega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 1):

(5) Grafični del izvedbenega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 2):

(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se obvezno upoštevajo tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.   Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.

2.   Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice).

3.   Centralno naselje je središče, v katerem so osredotočene storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici (regiji), ki gravitira v to središče, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva.

4.   Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Dodani del je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

5.   Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.

6.   Enodružinska hiša je nizek prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji. V objektu so v posebnih primerih dopustni tudi prostori poslovnih dejavnosti, ki so za okolje nemoteče, in so po obliki in strukturi prilagojeni gradbeni strukturi enodružinskih hiš (do 50 % BTP).

7.   Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je le ta predviden.

8.   Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

9.   Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) in terasa (T).

10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele.

11. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino gradbene parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino gradbene parcele.

12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med vsoto tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Ne upoštevajo se balkoni, napušči in nadstreški. Upoštevajo se vse vrste stavb, ne glede na zahtevnost.

13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18 do 20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla 2,2 m.

15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

18. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).

19. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.

20. Majhna stavba je stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, samostojna ali prislonjena k stavbi, objektu v javni rabi.

21. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta v enakih gabaritih.

22. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.

23. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Deli se na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

24. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti, namenjeni oglaševanju, ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za oglaševanje in obveščanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za oglaševanje določa občinski predpis, ki ureja oglaševanje na območju občine Divača.

25. Objekt za oglaševanje za lastne potrebe je namenjen nameščanju in posredovanju oglasnih sporočil o izdelkih in storitvah iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe in njihovega imena.

26. Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem ali zgrajen pred letom 1967.

27. Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

28. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov.

29. Organizirana gradnja je gradnja na večjem zemljišču, ki predpostavlja celovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektov ter časovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti območja.

30. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje.

31. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

32. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.

33. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.

34. Pretežno pomeni najmanj 70 %, to se pravi, da je možno znotraj neke dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin.

35. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

36. Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:

–    regulacijske linije (v nadaljevanju: RL), ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;

–    gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji;

–    gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linijo, ki je novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele;

37. Soliter je funkcionalno drevo z obsegom od 25 do 30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med 3 in 3,5 m, posajeno ob avtomobilski cesti, kjer je dopusten tovorni promet.

38. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presegata dimnik in zaključek instalacijskega bloka.

39. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih bivanju.

40. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

41. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. BTP terasne etaže ne sme presegati 75 % BTP predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasade objekta je najmanj 3 m.

42. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.

43. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

44. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti.

45. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

46. Višina objekta (V), ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.

47. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto naselja.

48. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.

49. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

50. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je na podlagi določb tega odloka dopustno zgraditi enega ali več samostojnih objektov.

51. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

52. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.

53. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se tudi začasno skladiščijo.

54. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

55. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v naselju.

(2) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·   EO: enostavni objekt,

·   KD: kulturna dediščina,

·   NO: nezahtevni objekt,

·   NRP: namenska raba prostora,

·   OPN: občinski prostorski načrt,

·   OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

·   PIP: prostorski izvedbeni pogoji,

·   PIPEUP: posebni prostorski izvedbeni pogoji,

·   PIPNRP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji,

·   PM: parkirno mesto,

·   SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji.

II. Strateški del

4. člen

(strateški del)

1.  Splošne določbe

Vsebina strateškega dela

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

·   Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

·   Zasnova prostorskega razvoja občine,

·   Zasnova gospodarske javne infrastrukture,

·   Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

·   Določitev območij razpršene poselitve,

·   Usmeritve za prostorski razvoj občine,

·   Usmeritve za razvoj v krajini,

·   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

·   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

Splošne določbe

Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

2.  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2.1.      Izhodišča prostorskega razvoja občine

Izhodišča prostorskega razvoja občine

(1) Prostorski razvoj Občine Divača bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(2) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Divača so:

·   skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in PRS, ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,

·   temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,

·   ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.

Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

·   Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

·   Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

·   Program razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo,

·   Zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno izvajanje,

·   Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014–2020,

·   Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013,

·   sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

·   drugi akti, s katerimi se na  podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini

(1) Občina Divača s 148 km2 površine in 3.862 prebivalci (na dan 1. 1. 2010, Statistični urad RS – Statistične informacije št. 15/10) sodi med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje občine Sežana. Z izločitvijo se je izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju. To v enaki meri velja tudi za sosednjo občino Hrpelje-Kozina. Skupaj s sosednjima občinama Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno vzhodnimi deli občine Koper, tvorita eno potencialno najbolj demografsko problematičnih območij Slovenije (nizka rodnost in visok delež starejšega prebivalstva).

(2) Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na šest večjih enot: Divaški kras (apnenčasta nizka planota), Senožeško podolje (apnenčasto podolje), Senožeška brda (flišnato hribovje), Vremsko dolino (apnenčasta dolina), Vremščico (apnenčasta planota) in Brkine (flišnato hribovje, ki se nadaljuje v občini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica). Območje občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja.

(3) Naselja so v času malih občin spadala k občinam Divača, Senožeče in Vremski Britof. Danes občina s preostalimi občinami Upravne enote Sežana in občinami Slovenske Istre sodi v Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko statistično regijo. Prostorsko in razvojno občino Divača opredeljujejo predvsem naslednje dominante:

·   lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo,

·   lega ob železniškem in avtocestnem križišču,

·   gravitacijska razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben, nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala), Koprom (32 km – regionalno središče) in Ljubljano (75 km) ter delno Reko (66 km – z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti),

·   občina meji na manj razvita in demografsko ogrožena območja.

(4) Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je bilo leta 1890, in sicer 6029. Kasneje je prebivalstvo močno upadlo, zlasti v času druge svetovne vojne in po njej, najbolj na območju Brkinov in Vremske doline. Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna zaposlitvena dejavnost je bila še železniški promet. Zgodnja ekonomska transformacija je najbrž povzročila večjo mobilnost prebivalstva, kar je v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do močnih odseljevanj.

(5) Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi z matično statistično regijo, ki ji pripada občina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem, vendar je primerljiva z ostalimi kraškimi občinami. Povprečna starost v občini je namreč leta 2007 znašala 43,1 leta (42,7 za Obalno–kraško regijo in 41,3 za Slovenijo) in se je med posameznimi krajinskimi enotami razlikovala. Najbolj neugodna je bila starostna struktura prebivalstva v Brkinih, kjer je bila populacija v povprečju stara 50,1 leta. Najvitalnejše je bilo prebivalstvo Senožeškega podolja, v povprečju je bilo staro 41,8 leta (podatki iz leta 2007). Izboljšanje demografskega potenciala občine lahko v prihodnje popravi le dvig rodnosti (priseljevanje aktivnega prebivalstva in povečanje celotne rodnosti).

(6) Velika večina delovnih mest je skoncentrirana v občinskem središču, sledi Senožeško podolje z naseljem Senožeče kot drugim najpomembnejšim zaposlitvenim centrom v občini. Razmerje med številom delovnih mest in številom aktivnih prebivalcev (indeks delovne migracije) je v letu 2007 doseglo vrednost 77, kar pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse aktivne prebivalce . Če od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva na območju občine, odštejemo število zaposlenih v občini, dobimo grobo oceno presežka ali primanjkljaja delovnih mest v občini in s tem njeno zaposlitveno vlogo. Ocena za leto 2007 kaže na pomanjkanje nekaj več kot 400 delovnih mest. Presežek domačega delovno aktivnega prebivalstva nad številom zaposlenih je najbolj opazen v Severozahodnih Brkinih in Vremski dolini. Izrazit je primanjkljaj delovnih mest za visoko izobraženo prebivalstvo, kar povzroča fenomen »bega možganov«.

(7) Zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve, predvsem pa zaradi premajhne pestrosti delovnih mest, so prebivalci občine prisiljeni gravitirati v sosednja zaposlitvena središča (območje je neto izvoznik delovne sile). V letu 2007 je delež delovnih migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoča smer delovne migracije so bila zaposlitvena središča v občini Sežana, mestnih občinah Koper in Ljubljana, občinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka, Ajdovščina, Nova Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje delovnih mest ne pospešuje le povečevanja tokov dnevne delovne migracije iz naselij, temveč ima tudi negativen vpliv na ohranjanje poselitve (zlasti na podeželju).

(8) Glavna značilnost izobrazbene sestave prebivalstva občine Divača je višji delež slabše izobraženih prebivalcev in nižji delež tistih z najvišjo izobrazbo, kot je slovensko povprečje, kar je manj ugodno zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj. Šolska izobrazba prebivalcev občine je bila ob popisu leta 2002 višja v primerjavi s predhodnimi popisi, čeprav še vedno nezadostna. Od 3319 prebivalcev, starejših od 15 let, jih je imelo 37,6 % končano le OŠ ali pa so bili brez formalne izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj več kot polovica prebivalcev je končala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo končano višjo oziroma visoko šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot OŠ, 26,1 % OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 % višjo oziroma visoko šolo). Vzrok za tako majhno število ljudi z višjo in visoko izobrazbo je v pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene ljudi, ki se selijo v kraje, kjer dobijo ustrezno zaposlitev.

Vizija prostorskega razvoja občine

     Vizija prostorskega razvoja Občine Divača je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Divače kot občinskega središča in položaja občine v okviru južnoprimorske regije. Občina Divača bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru.

Izhodišča za pripravo OPN

     Temeljne razvojne zahteve so:

·   kulturna raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in ohranjanje narave,

·   varstvo okolja in preudarna raba naravnih virov,

·   skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru,

·   skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi,

·   medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kakovosten razvoj in privlačnost naselij,

·   varovanje krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje kakovosti bivanja.

2.2.      Cilji

Cilji prostorskega razvoja

(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja Občine Divača:

·   skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami;

·   vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami;

·   upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora;

·   usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij;

·   varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·   povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom;

·   spodbujanje kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja;

·   spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost;

·   zagotavljanje prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje;

·   zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.

(2) Skladno s cilji bo Občina Divača uveljavljala naslednje razvojne interese:

·   racionalen in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru;

·   prizadevala si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo;

·   kakovosten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev, prednostno v območju Divače in Senožeč, ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje obstoječih naselij;

·   izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih odprtih površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvajajo tudi ukrepi za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih;

·   razvoj, izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter gradnja severne obvoznice v Divači;

·   gradnja ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se prednostno opremljajo vsa zemljišča znotraj območij poselitve, razen območij razpršene poselitve.

3.  Zasnova prostorskega razvoja občine

Prednostna območja za razvoj na območjih stavbnih zemljišč

(1) Pri usmerjanju poselitve se osredotoča na notranji razvoj naselij, prenovo in zaključevanje obstoječih območij poselitve. Prenovijo se stara vaška jedra, vključno z jedrom Divače, in večstanovanjski objekti z večjo gostoto poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju Divače in Senožeč.

(2) Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno.

(3) Razvoj območij poselitve mora biti usklajen z razvojem in gradnjo komunalne infrastrukture. Prioritetno se razvijajo območja, ki se navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme.

(4) Stanovanjska gradnja se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.

(5) Poslovno proizvodne dejavnosti se umeščajo ob glavno prometno povezo v Divači in v Senožeče. Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v Divači, Senožečah in Vremskem Britofu, manjša območja proizvodnih dejavnosti pa še v nekaterih drugih naseljih ter območja zelenih športnih površin okoli Senožeč (S, JV), Divače, v AC razcepu Gabrk, pri Škofljah (kamp) in manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom, Škofljami in Zavrhkom, v Varejah, pri Misličah, pri Vatovljah, pri Cerkvenikovem mlinu, Danah in pri Kačičah-Paredu.

(6) Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega prostora apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah.

Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

(1) Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih.

(2) Notranji razvoj naselij obsega predvsem:

·   zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja,

·   ustvarjanje nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora,

·   ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

(3) Celovita prenova naselij se izvaja:

·   s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,

·   z ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi,

·   z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij,

·   s prenovo komunalne infrastrukture,

·   s sanacijo degradiranih območij.

(4) Usmeritve za širitev območij naselij:

·   širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,

·   s širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij,

·   nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij,

·   upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji; Fister et al., 1993);

(5) Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva.

(6) Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve:

·   varuje in ohranja se obstoječa območja poselitve,

·   prepoveduje se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti,

·   rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

Usmeritve za razvoj v krajini

(1) V občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3) Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini, so dobro ohranjena območja z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne dediščine z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih vrednot. Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot naravni spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je območje občine skoraj v celoti varovano kot posebno varstveno območje NATURA 2000 in ekološko pomembno območje. Zavarovano območje Škocjanskih jam je uvrščeno na UNESCOV seznam svetovne naravne dediščine. Velik del občine je predviden za vključitev v Kraški regijski park.

(4) Razvoj krajine prednostno zagotavlja:

·   ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine,

·   izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

·   ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,

·   zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.

(5) Zagotavljata se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranjata obstoječa kmetijska raba in struktura.

(6) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

(7) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani naslednji ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti vode:

·   varovanje obstoječih vodnih virov pred onesnaženjem,

·   sanacija neprimerno utrjenih vodotokov,

·   urejanje in vzdrževanje hudournikov,

·   varovanje podzemne vode,

·   zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami),

·   na čim večjem območju je treba zagotoviti uspešno čiščenje odpadnih komunalnih vod,

·   upoštevanje čezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja voda.

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

(1) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:

·   stavbna zemljišča,

·   kmetijska zemljišča,

·   gozdna zemljišča,

·   vodna zemljišča,

·   druga zemljišča.

(2) Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem dokumentu in izraženih razvojnih pobudah.

(3) Kmetijska zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta. Do določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se še vedno razvrščajo na najboljša in druga kmetijska zemljišča.

(4) Gozdna zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta in upoštevanja podatkov o gozdnih zemljiščih, pridobljenih od nosilca urejanja prostora s področja gozdarstva.

(5) Vodna zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu ter ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki.

(6) Druga zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki.

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

(1) Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območje občine.

(2) Določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij poselitve ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.

Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij

(1) Občina Divača bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje naselij: pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, lokalna središča ter oskrbna naselja.

(2) Naselje Divača predstavlja pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, ki je nosilec osrednjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Divača s svojo upravno, oskrbno, storitveno, družbeno in zaposlitveno funkcijo predstavljala najmočnejše urbanizirano naselje v občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane stanovanjske gradnje in delovnih mest. Občinsko središče ohranja in krepi zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje gravitacijsko zaledje.

(3) Kot lokalno središče se razvija naselje Senožeče. Centralno naselje je v zadostni oddaljenosti od občinskega središča, zaradi česar vzdržuje svoje gravitacijsko zaledje (Senožeško podolje). Krepi se njegova vloga zaposlitvenega središča kot tudi oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja.

(4) Kot lokalno središče se razvija naselje Vremski Britof. Naselje se funkcionalno povezuje z naseljem Famlje (zaselek Rudnik) in naseljem Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno povezana naselja je ob ohranjanju naselbinske identitete treba zagotoviti možnost razvoja kakovostnih delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti za njihovo neposredno gravitacijsko območje (Vremska dolina, Brkini).

(5) Kot oskrbno naselje se razvija naselje Barka, v katerem se spodbuja predvsem razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti, ki so potrebne za ohranjanje prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za bivanje v tem demografsko ogroženem delu občine.

(6) V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski značaj. Tu prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi, ponekod tudi s turističnimi in gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim obrtništvom. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Med naselja s poudarjeno turistično funkcijo se glede na specifične dejavnike razvoja (izjemna naravna in kulturna dediščina) uvrščajo naselja znotraj regijskega parka Škocjanske jame.

(7) Zasnova omrežja naselij je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 1: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova omrežja naselij«.

Urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt

     Urbanistični načrt je izdelan za naselji Divača in Senožeče.

Prednostna območja za razvoj na območjih kmetijskih zemljišč

     Kot prednostna območja se razvijajo območja v ravninskem delu občine na Senožeškem polju (Mošnjice) in Senadolskem polju, v zaledju naselij Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče, Brežec in Goriče, na Vremskem polju in Danskem polju.

Prednostna območja za razvoj na območjih gozdnih zemljišč

     Kot prednostna območja se razvijajo predvsem gozdovi, ki opravljajo izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Med njimi so predvsem predlogi varovalnih gozdov na območju Škocjanskih jam ter pas gozda severozahodno od vasi Podgrad pri Vremah in okoli Griškega polja. Prednostno se razvijajo tudi območja strnjenih gozdnih kompleksov in območja gozdov na strmih in težje dostopnih legah, ki so za kmetijsko in druge vrste rabe manj primerna.

4.  Zasnova gospodarske javne infrastrukture

Razvoj gospodarske javne infrastrukture

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2) Z razvojem prometne infrastrukture se podpirajo razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihova povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višje ravni.

(3) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo kakovostni bivalni in delovni pogoji, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, ohranjajo naravne in kulturne kakovosti ter varujejo naravni viri.

Prometna infrastruktura

(1) Območje občine leži na glavnih prometnih (in infrastrukturnih) koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst ter med Senožečami oziroma Divačo in (slovensko) Istro. Med vsemi tremi kraki je (po LN) že zgrajena avtocesta.

(2) Preko občine poteka glavna dvotirna železnica Ljubljana–Trst, od nje se v Divači odcepi Istrska proga v Pulo (Republika Hrvaška) in Koper (do koder je tudi elektrificirana). V pripravi so DPA za dopolnitev železniškega omrežja, ki tangirajo tudi območje občine.

(3) Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano in Trstom oziroma Koprom (A-1 Šentilj–Koper in A3 Divača–Fernetiči ter R2-409 Postojna–Razdrto–Kozina in R2-445 Senožeče–Sežana–Fernetiči), preko občine potekajo tudi regionalne ceste od Divače do Bazovice (R1-205 Divača–Lokev–Lipica), od Divače proti Sežani (R2-446 Sežana–Divača), od Divače do Pivke (R3-622 Divača–Goriče–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke Reke od Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste Senožeče (LJ)–Kozina (KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To cesto bo v nadaljevanju treba posodobiti oziroma asfaltirati do Lokve (z ureditvijo izvennivojskega križanja z istrsko železnico).

(4) Pri avtocesti je treba upoštevati morebitno širitev za en prometni pas, to je najmanj 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.

(5) Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označijo se turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na Vremščico.

(6) Zagotovi se ustrezna opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno urejajo naselja ob glavnih cestah, ki so še brez obvoznic.

(7) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za prihodnje novo opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito uredijo prometne, komunalne in energetske vode in zveze. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se hkrati obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(8) V občini Divača je tudi letališče Divača. Načrtovana prostorska ureditev posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je treba vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Pri načrtovanju razvoja letališča Divača je nujno treba upoštevati varstvene režime v Regijskem parku Škocjanske jame in varstvene cilje območij Natura 2000 na lokaciji letališča (SPA Kras in SCI Kras). Večanje pomena letališča za športna in turistična letala lahko pomeni zahtevo po nujnih prostorskih ureditvah letališča in hkrati večanje prometa, kar je v nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališča Divača je nujno treba načrtovati v obsegu in na način, ki ne bo v nasprotju s pravili ravnanja v parku (npr. glede preletov, hrupa, prostorskih ureditev v vplivnem območju parka ter v neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.).

(9) Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 4: »B - Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom«.

Mirujoči promet

(1) V Divači in Senožečah se uredi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi in podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za stanovalce in zaposlene ter obiskovalce.

(2) Urejene parkovne površine, zelenice in drevoredi se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(3) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

(4) Parkirišča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi med Divačo in Koprom, pri Divači in v naselju Škoflje.

Javni potniški promet

(1) Med Divačo in Senožečami ter sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se na ravni regije vzpostavi učinkovit javni potniški promet za zagotavljanje dostopnosti do zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe. Divača se kot občinsko središče razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. Na širšem območju železniške postaje v Divači se uredi nova avtobusna postaja, ki bo tvorila vozlišče oziroma prestopno točko med posameznimi prometnimi sistemi.

(2) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.

(3) Pri postavitvi novih in rekonstrukciji obstoječih avtobusnih postajališč JPP se upošteva vidik prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in kolesarje.

(4) Kjer je to smiselno in izvedljivo, se šolski prevoz združuje z javnim linijskim prometom, zaradi povečevanja standarda dostopnosti občanov in racionalizacije prevozov.

(5) Železniška postaja v Divači se ohranja na obstoječi lokaciji, ki se preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila v povezavi z ustrezno parkirno politiko.

Zasnova telekomunikacij

(1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami ter pokritost čim večjega območja občine s signalom različnih ponudnikov mobilne telefonije in drugih mobilnih komunikacijskih storitev ter prizemne TV.

(2) Glavni medkrajevni telekomunikacijski optični kabli potekajo ob glavnih državnih cestah (iz smeri Razdrtega proti Sežani in Kozini), od koder potekajo krajevni telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij iz lokalnih telekomunikacijskih central Divača, Vremski Britof, Senožeče in Barka.

(3) V občini so radiorelejni daljinski sistemi LC Divača–LC Barka, LC Barka–LC Vremski Britof, LC Barka–RR Gornje Ležeče, RR Gornje Ležeče–RR Suhorje, LC Barka–LC Buje. Načrtovan je radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR Kozjane.

(4) Obstoječe in načrtovano telekomunikacijsko omrežje sta prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«.

Zasnova energetske infrastrukture

(1) Na območju občine so naslednji objekti za razdeljevanje in prenos električne energije:

RTP 400/100–220/110/35/10 kV Divača,

·   DV 400 kV Divača–Redipuglia,

·   DV 400 kV Beričevo–Divača,

·   DV 400 kV Divača–Melina

·   DV 220 kV Divača–Padriče,

·   DV 220 kV Divača–Kleče,

·   DV 220 kV Divača–Pehlin,

·   DV 2 x 110 kV Ajdovščina–Divača,

·   DV 2 x 110 kV Gorica–Divača,

·   DV 2 x 110 kV Divača–Koper,

·   DV 110 kV Divača–Koper in

·   DV 110 kV Divača–Pivka

ter rezerviran varovalni pas za prenosni elektroenergetski daljnovod:

·   DV 2 x 400 kV Divača–Redipuglia,

·   DV 2 x 400 kV Beričevo–Divača,

·   DV 2 x 110 kV Divača–Postojna in

·   enosmerna VN povezava Slovenija–Italija.

(2) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2 x 400 kV), za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV).

(3) Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Sežana, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda med Divačo in Sežano za vsa naselja v občini. Iz RTP-ja se območje urejanja oskrbuje preko srednjenapetostne in nizkonapetostne distribucijske elektroenergetske infrastrukture.

(4) Za morebitno povečanje kapacitet v prihodnosti se predvidijo širitve RTP Divača (v smeri proti Z).

(5) V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka preko občine ob avtocesti.

(6) Za oskrbo Slovenske Istre s plinom je predvidena varianta, ki iz Ajdovščine na zahodu prečka občino, in ugodnejša (krajša) varianta, ki plin pripelje iz Trsta (in ne posega v občino).

(7) Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je treba predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Na področju strnjene poselitve naj se načrtujejo predvsem centralizirani sistemi ogrevanja (skupne kotlovnice), ki bodo nadomestili sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli odločitve je treba predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial te velik. Prav tako je treba proučiti tudi možnosti izrabe ostalih obnovljivih virov. Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri energije.

(8) Na osnovi področne zakonodaje v Občini Divača na splošno velja naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja:

·   vsi obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

·   daljinska toplota (toplovod/vročevod),

·   zemeljski plin,

·   utekočinjen naftni plin (UNP),

·   ekstra lahko kurilno olje (ELKO).

(9) Pri večjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) je priporočljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija) kot celovitega načina oskrbe posameznih zaključenih območij. Z ekonomičnega vidika je navadno smotrna postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moči nad 1 MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na področju razpršene poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz individualnih naprav.

(10) Pri načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture je treba posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in na prečkanju območij naravne krajine in območij kakovostno kulturne krajine. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora je treba pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief, krajinsko zgradbo in naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Njihovo umeščanje v prostor se izvaja na tak način, da bosta zagotovljena ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(11) Obstoječe in načrtovano energetsko omrežje sta prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«.

Obnovljivi viri energije

(1) Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov energije – skladno z izdelanim lokalnim energetskim konceptom (LEK) Občine Divača, in sicer uporaba:

A.  biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna kurišča v individualnih stanovanjskih objektih;

B.  sončne energije s:

·   solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna izraba,

·   sončnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov – aktivna izraba,

·   sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika;

C.  hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn;

D.  energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn;

E.   geotermalne energije.

(2) Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana območja (del opuščenega kamnoloma v sanaciji Laže) in na strehe objektov. Zaželeno je, da so strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov opremljene s fotovoltaiko, če niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna. Spodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder.

(3) Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za večje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja.

(4) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami.

Zasnova komunalne infrastrukture

(1) Obstoječi transportni vodovod poteka iz smeri Lokve, mimo Kačič-Pareda do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo je raztežilnik Lokev, kjer se iz transportnega vodovoda odcepi krak, ki napaja mesto Divača ter Vremsko dolino. Predvidena je priključitev na transportni vodovod za mesto Divača in Vremsko dolino iz smeri industrijske cone Risnik. Ob gradnji hitre železnice Trst–Divača se predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri Sežane mimo vasi Merče, Povir in Gorenje do Divače. Predviden je vodovodni odcep iz vodohrana Gradišče pri Divači za letališče Divača.

(2) Iz lokalnega vodnega vira Mlačevo se napajajo vasi Laže, Senožeče, Potoče, Dolenja vas, Gabrče in Senadole. Predvideni sta dve varianti priključitve teh naselji na Brestoviški vodovod, in sicer iz vasi Štorje do Senožeč oziroma iz smeri RTP Divača do Senožeč. V okviru projekta Oskrba z vodo Obale in Krasa sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda Mlačevo–Senožeče z gradnjo novega vodohrana Razdrto ter delna rekonstrukcija razdelilnega omrežja v Senožečah. Predvideni sta gradnja vodovoda med vasjo Senadole in zaselkom Senadolice ter rekonstrukcija dela vodovoda do črpališča Mlačevo.

(3) Priključitev na javni vodovod se predvidi še za naselja: Vatovlje, Misliče, Vareje, Barka iz vasi Artviže ter naselje Kozjane iz vasi Tatre. Te vasi se trenutno oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov. Iz vasi Vareje je predviden odcep za priključitev vasi Podgrad pri Vremah.

(4) Predvidena je gradnja novega vodohrana na lokaciji obstoječega vodohrana Gradišče pri Divači za potrebe oskrbe Vremske doline in priključnega vodovoda za letališče Divača.

(5) Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v Divači s čistilno napravo v depresiji ob športnih igriščih (zanjo se načrtuje prestavitev izven naselja) ter v Senožečah s čistilno napravo zahodno od naselja. Za ostala naselja se odvajanje in čiščenje odpadne vode načrtujeta skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Divača.

(6) Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 6: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova vodnega gospodarstva«.

Javna razsvetljava

(1) Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Divača in Senožeče. Za ostala naselja se predvidevata dopolnitev in gradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih pohodih.

(2) Na vseh območjih, v katerih je treba načrtovati osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji), treba upoštevati usmeritev, da se območja ne oziroma čim manj osvetljujejo. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s področno zakonodajo.

Ravnanje z odpadki

(1) Ravnanje z odpadki v občini se izvaja s koncesionarjem. Sledilo bo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.

(2) Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Divači je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divača). Poleg običajnega odvoza ostanka komunalnih odpadkov je za celotno območje občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov.

(3) S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremijo vsa naselja. Občina spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki.

(4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov.

(5) Za odlaganje gradbenih odpadkov je v občini Divača določena delujoča enota za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže. Naslednja najbližja deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu Mali Medvejek, v občini Sežana. Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar na osnovi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj.

(6) Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske ureditve in objekti na območju industrijsko obrtne cone Divača v neposredni bližini občinskega središča Divača.

Pokopališka dejavnost

(1) V občini so pokopališča: v Divači, Senožečah, Škocjanu, Kačičah-Paredu, Dolenji vasi, Senadolah, Vremenskem Britofu, na Kozjanah, na območju Škoflje-Zavrhek, v Podgradu, na Barki in Vatovljah.

(2) Potrebe po mrliških vežicah so izražene.

5.  Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

Območja naselij

     Območja naselij so: Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad pri Vremah, Potoče, Senadole, Senožeče, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek, Škocjan, Škoflje.

Okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje

(1) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, prisotne skoraj ob večini naselij, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. To so območja sanirane razpršene gradnje, ki se priključijo naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. Izhodišča za sanacijo so:

·   območja razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno vključiti v obstoječa naselja se določijo samo kot zazidane površine – stavbišča;

·   ostala območja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.;

·   samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo.

(2) Zasnova naselij in območja poselitev z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 7: »C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna območja razpršene poselitve«.

6.  Določitev območij razpršene poselitve

Določitev območij razpršene poselitve

(1) S tem OPN se ne uvajajo nove razpršene gradnje. V primerih, ko objekti kljub gradbenemu dovoljenju niso bili vneseni v občinski načrt, jim je v OPN določeno stavbišče.

(2) Okvirna območja avtohtone razpršene poselitve so: ob potoku Močilnik na začetku Vipavske doline, ki je sestavni del naselja Otošče (Bežajevi, Kuntovi, Žagar in Ponovičar); ob reki Reki okrog Škocjana, Školj in na meji občine pri Bujah (Cerkvenikov mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež (Kovač).

(3) Posamezni zaselki (več hiš) so še Ledenica in Pared pri Kačičah, Loka pri Zavrhku, Potok pri Podgradu pri Vremah in Rudnik pri Vremskem Britofu.

(4) Razpršena poselitev je tudi ob državni cesti med Lažami in Senožečami, pri Senadolah in Dolenji vasi ter ob cesti skozi dolino reke Reke.

(5) Izven naselij so tudi cerkve: pri Otoščah, Naklem, Potočah; cerkve s pokopališči so pri Kačičah-Paredu, med Misličami in Vatovljami; cerkev z župniščem in pokopališčem je pri Vremskem Britofu; pokopališča pa so med Divačo in Dolnjimi Ležečami ter med Zavrhkom in Škofljami.

(6) Izven naselij so tudi kmetijski objekti: kokošja farma med Barko in Varejami, kmetija v Divači za RTP, kmetijski obrat pri Zavrhku, žagi za razrez hlodovine pri Senadolah in Misličah ter objekti za kmetijsko proizvodnjo na Vremščici.

7.  Usmeritve za prostorski razvoj občine

Razvoj naselij

(1) Razvoj naselij v občini Divača se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami, pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja centralnih naselij skladno z razvojnimi potrebami naselij v okviru omrežja naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3) Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prvenstveno se širijo centralna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(4) Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(5) Pri razvoju naselij se kulturna dediščina upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturna dediščina obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

Notranji razvoj naselij

(1) Za vsa naselja se praviloma najprej zagotavlja notranji razvoj naselij in nato predvidene širitve.

(2) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.

(3) Kakovost bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.

(4) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se taka prostorska razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi.

(5) Zagotavljata se boljša izkoriščenost in kakovostnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.

(6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti.

(7) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se zagotavljajo delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(8) Proizvodne dejavnosti se umeščajo v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(9) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(10) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umeščajo v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(11) Stanovanja se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

Širitev naselij

(1) Največje širitve se načrtujejo za naselje Divača, kjer so predvidene večje širitve stanovanjskih območij v severozahodnem delu ter južno od železniške proge.

(2) Večje širitve stanovanjskih območij so omogočene tudi v naselju Senožeče, in sicer v jugozahodnem in severovzhodnem delu. V Senožečah se ustvarjajo tudi nova območja centralnih in proizvodnih dejavnosti z gospodarsko cono.

(3) Stanovanjske površine s spremljajočimi območji oskrbnih, trgovskih, poslovnih in storitvenih dejavnosti se širijo tudi v centralnem naselju Vremski Britof oziroma njegovi aglomeraciji (Vremski Britof, Dolnje Vreme in Famlje – zaselek Rudnik).

(4) Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev Občine kot potrebi po vzpostavitvi kakovostne urbane strukture naselij.

(5) V ostalih naselij so širitve in zaokrožitve mogoče v skladu z razvojnimi potrebami posameznega naselja.

(6) Območja širitev in zaokrožitev naselij se načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in/ali podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji.

(7) V preteklosti neustrezno načrtovane površine (npr. na reliefnih robovih, prevelikih strminah na 15°, prekomerno načrtovane površine glede na vlogo naselij v omrežju naselij) se nadomestijo s primernejšimi ustreznimi površinami oziroma se vrnejo v primarno rabo.

Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

(1) Stanovanjska dejavnost:

·   Stanovanjska dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob glavnih cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divači in Senožečah;

·   V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v posodobitev kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti;

·   Za območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij.

(2) Centralne dejavnosti:

·   Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

·   Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih se ohranjajo obstoječe družbene dejavnosti z možnostjo razvoja.

(3) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. Upravne funkcije se še nadalje razvijajo v Divači. Šolstvo, varstvo predšolskih otrok ter nekatere centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) so tako v občinskem središču kot tudi v naseljih Senožeče in Vremski Britof; površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Divači, v ostalih naselij se razvijajo v okviru potreb na za ta namen določenih območij.

(4) Gospodarske dejavnosti:

·   Poslovno proizvodne dejavnosti so v območjih proizvodnih dejavnosti načrtovane v naseljih Divača in Senožeče ter na območju asfaltne baze Senožeče, manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri Divači, Senadolah in Misličah.

·   Zagotavljajo se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in čezmerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij.

Umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij

(1) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, je predvidena izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(2) Kmetijska dejavnost se razvija v okviru potreb na za ta namen določenih območjih izven naselij – kot širitev stavbnih zemljišč bo omogočena gradnja novih ali nadomestnih objektov za potrebe tistih kmetij, ki na obstoječih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti.

(3) Izven naselij, kot širitev stavbnih zemljišč, se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru (rekreacijska območja, športna igrišča ipd.).

Usmeritve glede sanacije razpršene gradnje

(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem.

(2) Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v naselje, je na območju občine neizrazito, ker gre samo za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(3) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območje sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve, v občini Divača praviloma ni.

Usmeritve glede ohranjanja poselitve

(1) V območjih ohranjanja poselitve, kjer se zmanjšuje število prebivalstva, se to skuša ohranjati s spodbujanjem ohranjanja ekstenzivnega kmetijstva in razvojem dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve.

Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

(1) V ravninskem delu občine se pri razvoju poselitve teži k večji urbanizaciji. V naseljih Divača in Senožeče se teži k zmerni urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof (Vremski Britof, Dolnje Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležeče). V ostalih delih občine se ohranja pretežno ruralen tip poselitve. Zlivanje naslij se praviloma preprečuje z zelenimi cezurami (Vremski Britof – Dolnje Vreme, Divača – Dolnje Ležeče).

(2) Za naselji Divača in Senožeče, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se smiselno upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta.

Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti

(1) V občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3) Pri projektiranju in pripravi podrobnejših prostorskih aktov je na območjih in objektih kulturne dediščine treba upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

Določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala celovita prenova, z usmeritvami

(1) Celovita prenova se načrtuje in izvaja v starem jedru v Divači in Senožečah.

(2) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

(3) Za vsa območja celovite prenove se načrtujejo izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

8.  Usmeritve za razvoj v krajini

Splošne usmeritve za razvoj v krajini

(1) Razvoj krajine v občini Divača se trajnostno usmerja v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2) Dejavnosti v krajini se umeščajo v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kakovosti, se zagotavlja celostno varovanje.

(4) Razvoj v krajini v občini Divača se usmerja v štiri smeri, in sicer kot pretežno naravna krajina, kot pretežno kulturna krajina, kot pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.

(5) Pretežno naravna krajina se ohranja na hribovitem gozdnatem območju Senožeških brd.

(6) Pretežno kulturna krajina se ohranja in usmerjeno razvija na podeželskem območju Brkinov, kjer prevladuje tradicionalno kmetijska raba prostora z avtohtonimi poselitvenimi vzorci.

(7) Pretežno kmetijska krajina se ohranja in usmerjeno razvija na ravninskih območjih Senožeškega in Senadolskega polja, Ravni med Divačo in Goričami, na Danskem in Vremskem polju, saj imajo ta območja pridelovalni potencial tal.

(8) Pretežno urbana krajina se usmerjeno razvija v dolinskem območju občine, na območju današnjih večjih središčnih naseljih občine.

(9) Razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti, gospodarjenje z vodami in izkoriščanje mineralnih surovin so skladni s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(10) Razvoj turizma se usmerja v podeželski turizem, predvsem na podeželskih območjih, še posebej Brkinih. Razvija se navezava na športno-rekreacijski turizem okoli obeh večjih središč. Park Škocjanske jame je kot zavarovano območje in območje svetovnega pomena zaradi ohranjene narave in kulturne dediščine tudi, in predvsem, še naravoslovno-kulturni center.

(11) Vodno gospodarske dejavnosti se usmerjajo v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacije vodotokov.

(12) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope v okolici naselja Laže, ki jih je treba po končanem izkoriščanju sanirati. Manjše opuščene nelegalne kope (Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah) se prepustijo naravnemu zaraščanju. V primeru morebitnih sanacijskih posegov v nelegalnem kopu Strmec pri Gabrčah se zagotavlja varstvo zavarovanih vrst ptic (na primer kačarja (Circaetus gallicus)). Morebitna sanacija naj se izvaja v času med oktobrom in marcem.

8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

Kmetijstvo

(1) V občini Divača kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin in označujejo pretežno ravninske dele občine. Ker je velik del občine na območju Krasa, se zaradi specifičnih naravnih razmer uvršča med območja s težjimi in specifičnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief, geološka podlaga, prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem najrodovitnejše prsti. K temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so razdrobljenost posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru kultur in obsegu ter načinu obdelave ter usmerjenosti kmetij (sadjarstvo, živinoreja).

(2) Vloga divaškega kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je zelo skromna, vendar je ohranjanje tega gospodarskega sektorja izredno pomembno za vzdrževanje poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine, biotske raznovrstnosti in identitete območja.

(3) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine, predvsem na območja rodovitnejše prsti. Ohranjajo se manjši kompleksi kmetijskih površin v hribovitem delu za potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno živinorejo in z namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora.

(4) Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti (razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem v komasacije, specializacijo in povezovanje s turistično dejavnostjo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turistične kmetije, osmice, turistična konjereja). Komasacije in specializacije se spodbujajo na celotnem območju občine, razen v Vremski dolini, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska raba. Za to veljata razdrobljena lastniško-posestniška in parcelna struktura ter hitro menjavanje različnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati.

(5) Kmetijska dejavnost se spodbuja tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega zaraščanja območij kulturne krajine ostalih podeželskih naselij.

(6) Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na območju Brkinov. Nadaljuje se usmerjanje v ekološko pridelavo sadja in zaustavljanje zaraščanja starih sadovnjakov z obnavljanjem nasadov.

(7) Na celotnem območju občine se spodbujata ohranjanje in povečevanje obsega govedoreje in reje drobnice. Ovčereja in kozjereja se uvajata predvsem na površinah, ki niso primerne za govedorejo. Mogoča je tudi prašičereja kot dopolnilna dejavnost kmetije, ki ponuja osnovno surovino za kraški pršut, vendar mora upoštevati nosilno sposobnost okolja.

(8) Z usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S promocijo in pomočjo pri prodaji se omogoči dodaten vir zaslužka. Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v živila z višjo dodano vrednostjo (kot so na primer sadni sok, kis, žganje, suho sadje, suhe mesnine, sir, skuta, jogurt).

Gozdarstvo

(1) V občini Divača gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. Strnjena območja gozda so v Senožeških Brdih, na pobočjih Vremščice in v Brkinih. Iglavci (črni bor) predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa jih sestavljajo listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub skromni gospodarski vrednosti gozda ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih gozdov neizkoriščen, zlasti v Brkinih, kjer je tudi delež gospodarsko pomembnih gozdov najvišji. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti, delež pa še narašča. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje optimalno izrabo lesa in potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na vrstno in strukturno pestrost gozdov.

(2) Varovanje gozda se izvaja skladno z določeno stopnjo varovanja gozda: varovalni gozdovi in gozdni rezervati.

(3) Zagotavljajo se protipožarni ukrepi (gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek) in ščiti pred objedenostjo mladovja listavcev od divjadi.

(4) Pri gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne faze gozda, skrbeti za varstveno-sanitarne sečnje zaradi sušenja črnega bora in uveljavljati obetavne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati kakovost in zdravstveno stanje gozdov. Ohranjajo se sestoji v čim bolj naravnem stanju ter vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih.

(5) Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh njihovih funkcij.

(6) Na strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je večja verjetnost pojava erozije zaradi vode ali vetra (burja), gozd opravlja varovalno funkcijo. Ohranjanje te vloge gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo površja z drevesno vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje.

(7) V okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih območjih se ohranjata naravna drevesna sestava gozdov in poraščenost z gozdom. Na teh območjih so strogo prepovedani odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(8) V zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavljata ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacija v naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov.

(9) Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred proizvodnimi funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se krepi predvsem na najboljših rastiščih, ki hkrati niso primerna za kmetijsko rabo; to so predvsem območja v Brkinih in Senožeških brdih.

(10) Gozdovi ob robovih naselij imajo ekološko izravnalno, krajinsko in socialno funkcijo, zato se pretežno ohranjajo in vključijo v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(11) Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami se na območju občine spodbuja gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave opredeljena.

Vode

(1) Za Divaški kras je značilna največja slovenska ponikalnica – Reka. To območje zaznamuje podzemna voda, ki je značilna za kraški prostor. Poleg tega pa prostor občine zaznamujejo manjši vodotoki, ki so velikokrat hudourniškega značaja, studenci, vodnjaki in kali.

(2) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v ustvarjanju krajinsko doživljajske podobe prostora.

(3) Vsi vodni viri se ustrezno varujejo. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.

(4) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovijo ustrezni protierozijski ukrepi.

(5) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upoštevata naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

(6) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

(7) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji vodotokov, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(8) Na vseh območjih poselitve se zagotavljata okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno upoštevati pri razvoju (turističnih) kmetij in turistične infrastrukture, ki je izven strnjenih območij poselitve.

(9) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podzemne vode in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(10) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazljivih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazljivih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(11) Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke, saj se s tem prepreči erozija bregov in zagotovi poplavna varnost.

Turizem in rekreacija

(1) Turistična in športno rekreacijska ponudba temeljita na naravnih kakovostih. Primarno turistično območje v občini z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Park Škocjanske jame. Pomembno športno rekreacijsko območje za šport in rekreacijo v naravi je tudi celotno območje Vremščice in Brkinov. Posamezni deli občine so med seboj povezani s kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja.

(2) Z namenom ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno rekreacijskih dejavnosti po potrebi časovno omeji.

(3) Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo vključi čim večje število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi.

(4) Spodbuja se trajnostni razvoj te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska ponudba in dejavnosti naravnih kakovosti ne smejo ogrožati, temveč jih je treba izvajati skladno z drugimi rabami prostora, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Prednost pred novimi posegi v prostor ima prenova obstoječe infrastrukture ali drugih objektov. Turistična in športno rekreacijska ponudba na območju Parka Škocjanske jame, ki je tudi varovano območje (pod okriljem Unesca), naj se razvijata ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.

(5) Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne urejajo v neposredni bližini naravnih vrednot.

(6) Nadaljujeta se spodbujanje in usmerjanje izletniškega turizma, katerega osnova so naravne in kulturne znamenitosti. Spodbuja se tudi urejanje (krožnih) učnih poti, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega turizma. Kmečki turizem se razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja se športni turizem (jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in pohodništvo, zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial zdraviliškega turizma (speleoterapija).

(7) Na turističnih in športno rekreacijskih območjih se zagotovi ustrezna infrastrukturna opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo (sanirajo) se tudi točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na način, da ne ogrožajo virov pitne vode.

(8) Nastanitvene kapacitete se v urbanih naseljih zagotavljajo v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih – šotoriščih (Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih Vremah, pri ribiški koči v Famljah in v Danah pri Divači). Na turističnih kmetijah se zagotavljajo možnosti za ureditev dodatnih nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(9) Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine.

(10) Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov nista dovoljena. V kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno puščati kakršnih koli mobilnih (prikolice, avtodomi) in začasnih objektov (šotori, bivalni zabojniki, mobilne hiše ipd.).

Mineralne surovine

(1) Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega prostora tehničnega kamna – apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah.

(2) V času pridobivanja mineralnih surovin, vključujoč vplive transporta, je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev, zajetja in vodovarstvena območja, objekte in območja kulturne dediščine ter naravne vrednote.

(3) Za območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin se pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin pripravita načrt izkoriščanja in načrt sanacije območja.

8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

Usmeritve za posamezna krajinska območja

     Glede na naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na krajinska območja, katerih razvoj se podrobneje usmerja:

1. Krajinska enota Divaški kras – D:

Divaški kras je del obsežne apneniške planote matičnega Krasa s tipično kraško podobo. Z uravnanim svetom med Vremščico, Vremsko dolino in Brkini skupaj s ponornim območjem Reke tvori morfološko celoto. Kamninska sestava je v celoti apneniška, območje je močno zakraselo in prevotljeno. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih vrednot Divaškega krasa imajo poleg lokalnega tudi državni pomen, saj so Škocjanske jame od leta 1986 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine.

Bližina morja, nadmorska višina ter močan vpliv burje v zimski polovici leta so glavni dejavniki, ki oblikujejo klimo krajinskega območja. Na Divaškem krasu so plitve prsti, ki so se razvile na netopnem ostanku v preteklosti raztopljenega apnenca. Naravno rastje je listnati gozd, s prevlado črnega gabra, gradna in malega jesena. Borove kulture so antropogeno vnesene s pogozdovanjem. Opuščanje obdelovalnih površin pospešuje zaraščenost.

Divaškemu krasu pripadajo naselja: Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Brežec pri Divači, Betanja, Škocjan, Matavun, Naklo, Dane pri Divači in Kačiče-Pared. V smislu prilagajanja poselitve izoblikovanosti površja so se naselja Divaškega krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim razmeram, s tem, da je večina vasi locirana na manj kakovostna zemljišča, tik ob zaplate rodovitne prsti. Vasi so brez izjeme gručaste, z razvejanim sistemom prometnic.

Razvojne usmeritve:

·   ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci itd.);

·   ohranja in varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta podeželskega prostora;

·   zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa;

·   ohranjanja se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti območja; ob primarni produkciji se razvijajo različne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti, ki omogočajo ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti območja;

·   vzdržuje se sadjarstvo, v določenem obsegu se spodbuja živinoreja, s katero se ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi suhozidi in kupi zloženega kamenja;

·   omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja), ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s kamenjem) ter spodbujajo tradicionalni načini ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov);

·   turizem se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi prebivalci;

·   ohranjajo se njive v vrtačah in spodbuja se kmetijska dejavnost;

·   ohranja se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama);

·   ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških vasi;

·   ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino;

·   prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetno stran);

·   prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča);

·   suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;

·   nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje Divača, ki ohranja in krepi značaj občinskega središča;

·   poudarja se turistična funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja;

·   z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Divača za bivanje; ugodna geostrateška lega krajinske enote ter kakovostno arhitekturno in bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh pa predstavljata pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju.

2. Krajinska enota Senožeško podolje in Senožeška brda – S

Senožeško podolje (ime ponazarja poglavitno reliefno izoblikovanost krajinske enote) predstavlja zaključni del matičnega Krasa. Na severu podolje prehaja v hriboviti svet Senožeških brd, na jugu pokrajino zapira pogorje Vremščice in Čebulovica, na vzhodu pa prehaja v dinarskokraško Slovenijo. Prehodnost območja vpliva na njegovo izrazitost.

V krajini, vsaj kar zadeva temperaturne razmere, prevladujejo celinske klimatske poteze nad submediteranskimi. Podolje pokrivajo rjava pokarbonatna tla, ki se večinoma pojavljajo v kombinaciji z rendzino. Naravno rastje je listnati gozd, posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega bora. Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice se ponekod ohranjajo travišča. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo lokalni pomen.

Senožeškemu podolju pripadajo naselja: Senožeče, Gabrče, Dolenja vas, Potoče, Senadole in Laže. Naravni pogoji Senožeškega podolja niso najugodnejši za poselitev. Burja, značilna za območje občine, je najizrazitejša prav v tej krajinski enoti. Da bi omilila njeno moč, so si naselja izbrala naravno zavetrno lego ob vznožju reliefno razgibanega sveta. Znotraj naselja so zaščito pred močnim vetrom graditelji dosegli z zbito tlorisno kompozicijo vasi, kar daje vasem značilno gručasto podobo, z navidezno neurejenostjo in nesistematičnostjo vasi.

Severni del občine in krajinske enote pa pripadajo razgibanemu flišnemu hribovju, Senožeškim brdom. Senožeška brda na jugu obdaja Senožeško podolje, osojna pobočja hribovja padajo v zgornji del Vipavske doline.

Zadostna količina padavin in prevladujoča evtrična rjava prst omogočata ugodne pogoje za rast obsežnih hrastovih gozdov, ki dajejo pokrajini pečat gozdnatosti. Brda tako niso le morfološki pojem, ampak tudi sinonim za gozd na flišnih tleh.

Na neobljudenost pokrajine vpliva zlasti reliefna razgibanost krajinske enote. Gre za večinoma neposeljeno območje, obljudena je le dolina Močilnika. V tem primeru voda predstavlja ključno lokacijsko determinanto poselitve. Ob potoku so namreč pod skupnim pod skupnim krajevnim imenom Otošče nanizani posamezni objekti oziroma manjše skupine objektov, ki dajejo kraju podobo razloženega naselja.

Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen.

Razvojne usmeritve:

·   ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci ipd.);

·   varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta podeželskega prostora;

·   zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa;

·   ohranja se kmetijska proizvodnja (ovčereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti območja; spodbuja se kmetijska proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo, multifunkcionalna kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom, rekreacijo, gozdarstvom, obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti in funkcije podeželja, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti območja;

·   omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s kamenjem), spodbujajo se tradicionalni načini ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov);

·   ohranjajo se vaške kale kot površinske vode in označevalci kraških vasi;

·   ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino;

·   prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetno stran);

·   prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča);

·   suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;

·   nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje Senožeče, ki ohranja in krepi značaj pomembnejšega lokalnega središča;

·   z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Senožeče za bivanje; kakovostna arhitekturna zasnova, privlačno bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh predstavljajo pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju;

·   z namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Močilnik se izboljša prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski dolini, kamor prebivalci območja dnevno gravitirajo;

·   obstoječa poselitev ob potoku Močilnik se ohranja v sedanjih okvirih; območja opuščenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju, razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo posameznih objektov;

·   največji del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo predstavljal območje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje.

3. Krajinska enota Vremska dolina z Vremščico – V

Vremska dolina je učinek ponikovalnice Reke na robnih apnencih in je kot zaključek Reške doline izrazita kontaktna tvorba na meji propustnega in nepropustnega sveta z vsemi značilnostmi slepe doline. Dolino na jugu omejuje svet Brkinov, na severu pa pogorje Vremščice.

Dno Vremske doline sestavlja široka akumulacijska terasa, imenovana Vremsko polje. Na flišnih naplavinah, nanesenih na apneniško podlago Vremskega polja, se je razvila rodovitna prst, zaradi česar je dolinsko dno kmetijsko obdelano, medtem ko so naselja umaknjena na njegov rob oziroma na višje ležeče terase, od koder se odpirajo kakovostni pogledi na privlačno kulturno krajino.

Pobočja Vremščice v veliki meri prerašča bukov gozd. Od nekdaj obsežnih travišč, senožetov in pašnikov so se do danes ohranili le ostanki na pobočjih z manj ugodnimi rastiščnimi razmerami in tam, kjer sta še prisotni paša in košnja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo pretežno lokalni pomen. Državno zavarovano območje je kanjon Reke v okviru Regijskega parka Škocjanske jame.

Vremski dolini pripadajo naselja: Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Dolnje Vreme, Vremski Britof, Škoflje, Zavrhek, Famlje in Goriče pri Famljah. Zasnova naselij v krajinski enoti je najbližja značilnostim kraškega morfološkega tipa. Prevladuje nepravilna, gručasta razporeditev objektov ob razvejanih prometnicah.

Razvojne usmeritve:

·   zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine;

·   spodbuja se sonaravna kmetijska dejavnost; na območju Vremskega polja se spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje različnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati;

·   preprečuje se zaraščanje kulturne krajine s pašno živinorejo;

·   ohranjajo in vzdržujejo se kmetijska zemljišča in kakovosten krajinski vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi dominantami); ohranjajo se značilni slivovi nasadi in spodbuja zasajanje novih sadovnjakov;

·   ohranja se visoka zaraslost ob vodotokih;

·   ohranjata se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke;

·   ohranjata se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v krajino;

·   ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških vasi;

·   prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetrno stran);

·   prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča);

·   suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;

·   izboljšuje se demografska struktura z učinkovito demografsko politiko in poudarjanjem prednosti življenja na podeželju;

·   naselje Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središča Vremske doline in Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo občinskega središča in zagotavlja osnovne pogoje za življenje prebivalcev svojega gravitacijskega zaledja;

·   razlike v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo;

·   spodbuja se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno padalstvo, pohodništvo) v obsegu in na način, ki ne ogroža zavarovanih in kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter kvalifikacijskih habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske dejavnosti in pašništvo (ovčereja) na Vremščici;

·   ohranjajo se razgledi z Vremščice in biodiverzitetne značilnosti (ekosistemi).

4. Krajinska enota Brkini – B

Brkini so široko v dinarski smeri potekajoče flišno hribovje. Zaradi geomorfoloških učinkov, ki so posledica razgibanega reliefa, je pokrajina pravo nasprotje nižjemu obrobnemu apneniškemu svetu. Hribovje je razrezano z dolinami in hudourniškimi grapami s strmimi pobočji, ki jih med seboj ločijo posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za hitro in velikopotezno opuščanje obdelovalnih površin.

Prehodnost pokrajine se kaže v podnebnih značilnostih. Na brkinskih slemenih, izpostavljenih vetrovom, so temperature nižje kot v ostalem delu občine. Zaradi prepletanja vplivov sredozemskega in celinskega podnebja je pogosto pojavljanje žleda. Prst je najrodovitnejša na vrhovih slemen. Prevladujoča zemljiška kategorija je gozd. Delež gozdnatosti se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti povečuje, travišča se ohranjajo le na slemenih. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen.

Brkinom pripadajo naselja: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah, Vareje in Vatovlje. Lego naselij najočitneje določajo reliefne razmere. Uravnave na slemenih so poseljene, medtem ko so ozke grape ob potokih in hudournikih ostale večinoma neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako soustvarjajo po vrhovih slemen razvrščena gručasta naselja. Zaradi takšnega položaja so vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes zmanjšuje precejšnja gozdnatost območja.

Razvojne usmeritve:

·   zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine;

·   ob pomoči domačih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z agrarno komasacijo in s povečevanjem velikosti kmetij za tiste kmetije, ki bodo gradile na konkurenčnosti, se ohranja kmetijska dejavnost; njena vloga se ne odraža samo kot proizvodna funkcija, ampak je kmetijstvo tudi panoga, ki skrbi za prostor na način, da ne izgublja svojih značilnosti; spodbuja se zlasti razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj izobraženo delovno silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih zemljišč na slemenih in terasah, ki skupaj z značilno vrstno zasajenim sadnim drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov;

·   vzdržuje se obstoječe razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom;

·   poleg kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo bodo dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt);

·   ohranja se avtohton poselitveni vzorec, to je gručasta slemenska pozidava z obdajajočimi terasami in kmetijskimi površinami;

·   ohranja se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu;

·   ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških vasi;

·   suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;

·   problematika praznjenja območja se rešuje z ustrezno demografsko politiko;

·   ob izkoriščanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se utegne število emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja še s poceni zemljišči in omogočanjem dnevne migracije; v končni fazi se lahko demografska struktura stabilizira in ohrani obstoječa poselitev; dopušča se možnost priseljevanja ljudi z višjimi okoljskimi standardi;

·   poseljenost krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske tehnologije, z zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda, bližino osnovnega izobraževanja ter z razvojem nekaterih mobilnih funkcij (potujoča trgovina z živili, mobilna zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoči na domu za starejše občane, prevozi s šolskimi avtobusi);

·   ker območje ostaja brez lastnega oskrbnega središča, se prioritetno omogoča boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomočjo sodobne infrastrukture;

·   razlike z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi, vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo.

8.3 Območja za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja

Območja za obrambne potrebe

(1) Na območju občine sta naslednji območji za potrebe obrambe:

·   Letališče Divača – območje možne izključne rabe ter omejene in nadzorovane rabe in

·   Vremščica – območje možne izključne rabe.

(2) Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabijo za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so v souporabi za obrambne potrebe.

(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.

(4) Območja za potrebe obrambe so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«.

Ocena ogroženosti za posamezne nesreče

     Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8. stopnje po lestvici MSK, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: bencinska servisa v Divači in Senožečah), požari v območjih proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih ter požari v naravnem okolju, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.

Zaščita in reševanje

(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Divači in Senožečah. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči. Reševalci morajo na to področje priti iz Zdravstvenega doma Sežana.

(2) Za evakuacijo je predvidenih devet območij: štiri v Divači in po eno v Divaški jami, v Senožečah, na letališču Divača, na območju Podgore in v Globočaku pri Matavunu.

(3) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

(4) Območja za evakuacijo so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«.

9.  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

(1) Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine. Osnovna namenska raba zemljišč se loči na:

·   stavbna zemljišča,

·   kmetijska zemljišča,

·   gozdna zemljišča,

·   vodna zemljišča,

·   druga zemljišča.

(2) Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(3) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na osnovi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kakovost kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(5) Kmetijska zemljišča se lahko (na območjih razpršene poselitve) spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.

(7) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe poselitve niso dopustne.

(8) Območja pridobivanja mineralnih surovin so opredeljena le na delujočih območjih površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Razdrtem in Lažah. V občini je treba vzpostaviti evidenco stanja opuščenih nelegalnih kopov, jih sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) ter opredeliti prioritetne lokacije za izkoriščanje mineralnih surovin.

(9) Na območju občine je treba dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.

(10) Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(11) Namenska raba zemljišč je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 8: »D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini«.

10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev

(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določijo merila in pogoji za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih EUP: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.

(2) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:

·   Območja poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divača in Senožeče ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski Britof, Famlje – zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti;

·   V območjih poselitve centralnih naselij (Divača in Senožeče) se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb./ha;

·   V območjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležeče, Vremski Britof, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35 preb./ha; v poselitvenih območjih ostalih naselij pa poselitev manjše gostote do 20 preb./ha;

·   V naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba ohranjati tudi v prihodnje;

·   V ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij;

·   Čista stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na obstoječih območjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih cestah), pa je treba zagotoviti protihrupne ukrepe;

·   Območja industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so medsebojno združljive.

·   Za varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena ustrezna pitna voda in varujejo vodni viri., stremi se k čim boljši kakovosti zunanjega zraka, ohranjajo se površine za pridelavo kakovostne lokalno pridelane hrane ter varujejo površine za šport in rekreacijo.

III.      Izvedbeni del

1.  Uvodne določbe

5. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del določa:

·   enote urejanja prostora,

·   območja namenske rabe prostora,

·   splošne prostorske izvedbene pogoje,

·   podrobne prostorske izvedbene pogoje,

·   posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in

·   območja, za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na osnovi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

6. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje EUP so določene na osnovi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 : 5000.

(2) Položajna natančnost mej EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del parcele objekta. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovan objekt dovoljen v obeh EUP. Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na osnovi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve gradbene parcele izvesti postopek ureditve meje ali drugi predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

7. člen

(členitev prostora)

(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je v izvedbenem delu, skladno z mejami naselij in mejami katastrskih občin po Registru prostorskih enot GURS, razdeljen na naslednje prostorske enote:

·   funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih,

·   funkcionalne enote izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.

(2)  Funkcionalne enote so nadalje členjene na EUP. EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.

(3) EUP so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)  EUP se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.

8. člen

(funkcionalne enote)

(1) EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

(2) EUP so različno označene v območjih stavbnih in nestavbnih zemljišč.

(3) Območje OPN OD je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote v območju stavbnih zemljišč (Preglednica 3):

(4) Območja nestavbnih zemljišč so razdeljena na naslednje funkcionalne enote (Preglednica 4):

9. člen

(enote urejanja prostora)

(1) OPN OD določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po EUP.

(2) EUP je območje z enovito namensko rabo in enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora.

(3) EUP v naseljih se označi z enolično oznako, ki vsebuje:

·   oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote,

·   oznako namenske rabe.

(4) Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP v območjih stavbnih zemljišč, na primer:

BA-1

SS

OPPN

pri čemer je:

·   BA – oznaka funkcionalne enote (naselje Barka);

·   1 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote;

·   SS – oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska območja);

·   OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake DPN.

(5) EUP v območjih nestavbnih zemljišč so označene z enolično oznako funkcionalne enote. Primer:

B-10

G

OPPN

     pri čemer je:

·   B – oznaka funkcionalne enote (odprti prostor),

·   10 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote,

·   G – oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišča),

·   OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake DPN.

10. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

·   splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v 3. podpoglavju III. poglavja tega odloka,

·   podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v 4. podpoglavju III. poglavja tega odloka,

·   morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v 5. podpoglavju III. poglavja tega odloka.

(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v 6. podpoglavju III. poglavja tega odloka.

2.  Namenska raba prostora

11. člen

(vrste namenske rabe prostora)

(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih določa ta odlok ali zakon.

(2) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 50 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3) Namenska raba prostora je prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4) Vrste namenskih rab določa Preglednica 5:

12. člen

(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja)

(1) Za vse legalno zgrajene objekte, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitve naselij, velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja). Objektom, grajenim pred letom 1967, in objektom z veljavnim upravnim dovoljenjem, v katerem ni določena velikost pripadajočega stavbnega zemljišča, pa pripada stavbno zemljišče v velikosti 2,5-krat stavbišča.

(2) Na območju gradbene parcele, določene v gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišču v velikosti 2,5-krat stavbišča, je mogoča postavitev po ene istovrstne stavbe iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

3.  Splošni prostorski izvedbeni pogoji

3.1.      Uvodne določbe

13. člen

(splošni, podrobni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter njihova razmerja)

(1) Ta odlok v 3. podpoglavju III. poglavja določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.

(2) Za posamezne EUP lahko poleg SPIP iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi PIPEUP, ki so prikazani v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora«.

(3) Če so za EUP določeni PIPEUP, je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PIPEUP ne spreminjajo.

(4) S PIPEUP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in v Preglednici 5 tega odloka in pogojev, ki jih določajo področni predpisi.

(5) S PIPEUP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so v Preglednici 6 tega odloka določeni tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP.

(6) V PIPEUP se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni kakovostno ureditev in se s tem za načrtovane objekte zagotovijo predpisan FZP in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.

3.2.      Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe

14. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe)

(1) V Preglednici 6 so določeni dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe. Za posamezna območja namenske rabe poleg dopustnih objektov in dejavnosti, določenih v Preglednici 6, veljajo tudi določila 15. člena odloka in Priloga 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah«.

(2) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so določene na osnovi področnega zakona o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, pri čemer:

·   so vrste objektov označene s šifro iz področnega zakona,

·   je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

15. člen

(drugi dopustni objekti in posegi v prostor)

     (1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN OD, ne glede na določbe 14. člena tega odloka, dopustni naslednji objekti in drugi posegi v prostor:

1.   gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja daljinskega ogrevanja, omrežja javne razsvetljave, elektroenergetskega omrežja vključno s trafo postajami, elektronsko komunikacijskega omrežja, zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ter objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi;

2.   objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja objektov in naprav oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki;

3.   čistilne naprave, ki so del javnega kanalizacijskega sistema z zmogljivostjo od 200 do 2000 PE;

4.   lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

5.   gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; določilo velja ne glede na to, če s PIPEUP ali PIPNRP gradnja podzemnih etaž ni posebej določena;

6.   podhodi in nadhodi za pešce;

7.   avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami;

8.   parkirišča za osebna vozila in motorje;

9.   parkirne površine z oskrbovalnimi mesti za vozila na alternativni pogon, na območju Regijskega parka Škocjanske jame je dopustna le ureditev parkirnih površin z oskrbovalnimi mesti za električna vozila;

10. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, trim steze;

11. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih);

12. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in biotopi;

13. brvi in mostovi;

14. vodnogospodarske ureditve;

15. objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

16. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor:

·   ZP: 1., 4. in od 6. do 16. točke prvega odstavka;

·   ZD: od 1. do 3., 4. (samo javna pot in nekategorizirana cesta), od 6. do 16. točke prvega odstavka;

·   ZK: 1., 4., od 7. do 9., 10. (razen trim steze), 11., 12. (razen otroških igrišč), 15. in 16. točka prvega odstavka;

·   K1: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti in ureditve) točke prvega odstavka;

·   K2: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti in ureditve) točke prvega odstavka;

·   G: 1., 2., 3., 4. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom); v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 6., 7. in 8. (samo za potrebe obiskovalcev), 10. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom), 11. in ureditve pod točko 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke prvega odstavka;

·   VC: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke prvega odstavka;

·   VI: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke prvega odstavka;

3.3.      Dopustne gradnje

16. člen

(vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na osnovi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje:

·   gradnja novega objekta,

·   dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu,

·   rekonstrukcija in nadomestna gradnja objekta,

·   vzdrževanje objekta,

·   odstranitev objekta.

(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3) Obstoječe objekte je dopustno dozidati ali/in nadzidati največ za dodatnih 50 % glede na obstoječo BTP osnovnega objekta.

(4) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

(5) Odstranitve, razen prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine, razen v primeru, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, in ob soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(6) Ne glede na določbe 1. alineje 15. člena tega odloka je gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij dovoljena le pod pogoji, ki so navedeni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.14 »Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura«.

(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo EUP, so pred spremembo namembnosti dopustni samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in enkratna povečava objekta za 20 % BTP ter odstranitev objekta.

(8) Pri rekonstrukciji oziroma vzdrževanju objektov (predvsem sakralnih objektov) je treba zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst (npr. sov in netopirjev). Če med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč ptic ali kotišč netopirjev, se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.

(9) Pogoji za vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor na objektih razpršene gradnje so določeni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.11 »Razpršena gradnja«.

17. člen

(vzdrževanje objektov)

(1) Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je treba upoštevati:

·   Namestitev fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja ali objekte kulturne dediščine. Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve fotonapetostne opreme;

·   Klimatske naprave morajo biti na objektih izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu ali na balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava in njena zunanja enota ne smeta imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje;

·   Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.

(2) Pri izvajanju vzdrževalnih del objektov v organizirani gradnji je treba upoštevati tudi:

·   Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt;

·   Zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na osnovi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(3) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

3.4.      Lega objektov in odmiki

18. člen

(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni parceli)

(1) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2) Če na karti s prejšnjega odstavka tega člena gradbena linija obstoječih objektov ni prikazana, je treba pri umeščanju novih objektov upoštevati linijo objektov, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.

(3) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, v širini 25,00 m.

19. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč)

(1) Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do parcelne meje, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji kletni objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.

(2) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov in zagotavlja požarno varnost, ter predložiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih parcel. V tem primeru je najmanjši odmik manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč 1,5 m, nezahtevne in enostavne objekte pa je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča.

(3) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.

(4) Gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni v skladu z določbami tega člena, razen priključkov na komunalno infrastrukturo, ki se lahko gradijo do parcelne meje, s pisnim soglasjem lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča pa tudi na parcelni meji.

(5) Preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se kot odmik šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta, ne glede na to, ali je ta nad ali pod zemeljsko površino, ki se najbolj približa parcelni meji sosednjega zemljišča, in parcelno mejo.

(6) Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena se v primeru odstranitve obstoječe stavbe, ki ima gradbeno ali uporabno dovoljenje, in gradnje nove stavbe v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih in pri enaki legi stavbe lahko odmiki tudi manjši in brez soglasja lastnikov mejnih zemljišč.

(7) Najmanjši odmik novih objektov od javne ceste mora biti v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih. V soglasju z upravljavci cest je možno odstopanje, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja ali kadar gre za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(8) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

(9) Za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. Vsak objekt ima dovoz z javne ceste širine največ 3,0 m.

(11) Gradnja stavbe na parcelno mejo je dopustna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

·   gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje na parcelno mejo značilen za naselje,

·   je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami ali

·   gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.

(12) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 3,0 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima gradbenima parcelama, sicer je odmik od sosednje gradbene parcele 5,0 m oziroma skladen s predpisi o požarni varnosti v stavbah in predpisi o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge objekte.

3.5.      Velikost objektov ali prostorskih ureditev

20. člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:

·   faktorjem izrabe gradbene parcele (FI),

·   faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),

·   faktorjem zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli oziroma z

·   višino objektov (V), opredeljeno v metrih, ali s številom etaž.

(2) Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu s SIST DIN 14090 oziroma ločitev zaradi omejevanja širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:

·   da je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev, ki bo dokazala, da je objekt višinsko skladen s sosednjimi objekti in s celotnim naseljem;

·   da se višina objektov v uličnem nizu EUP lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.

(4) Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na osnovi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) večja od zazidanosti ali izrabe gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov (z novogradnjo do velikosti obstoječega obsega/odstranjenega objekta) ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod ravnjo terena.

(6) Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in FZP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ in FZP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za EUP.

(7) Površine pri izračunu FZP, kot so ozelenjena parkirišča, niso del zelenih površin.

3.6.      Oblikovanje objektov

21. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi kakovostnim objektom tradicionalne stavbne dediščine oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi, materialu in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora z ograjevanjem, opornimi zidovi, urbano opremo in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Skladnost s tem določilom mora biti obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji.

(2) Vsi objekti na gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječega objekta je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, zlasti glede gabaritov, oblikovanja strehe in fasade ter izbora materialov.

(4) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo opečne barve in ne smejo biti odsevajoče. Priporočljiva kritina je opečni korec. Na objektih, ki so v območjih naselbinske kulturne dediščine, se za kritino na strehah plitkega naklona uporabi gladek opečni polkrožni korec, na strehah z naklonom, večjim od 40, pa opečni zareznik ali bobrovec, kamnite skrle ter zgodovinsko izpričana slama.

(5) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki višinsko ne izstopajo iz osnovne strešine. Nove frčade niso dopustne. Dopustne so le obstoječe frčade, ki se lahko vzdržujejo v skladu s tradicionalno obliko, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v EUP) smeri slemen prečno na plastnice.

(6) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati kakovostne objekte tradicionalne stavbne dediščine v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih, pastelnih barv in barv zemeljskega tona. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.

(7) V območjih naselbinske kulturne dediščine bo pristojna služba za varstvo kulturne dediščine izdelala barvno študijo za objekte s statusom kulturnega spomenika, ki bo tudi podlaga za izdajo soglasja o ustreznosti izbora barve fasade. Pristojna služba za varstvo kulturne dediščine izdaja soglasje o ustreznosti izbora barve fasade tudi za vse ostale objekte znotraj območja naselbinske kulturne dediščine.

(8) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(9) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske dele objekta.

(10) Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na osnovi soglasja upravljavca javne površine dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je lahko širok do 1,2 m, najmanj 4,2 m nad koto pritličja.

(11) Zaželeno je, da se na proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih uredi zelena streha ali umesti fotovoltaika. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da to ni možno.

(12) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.

22. člen

(ureditev okolice objektov s pritličjem v javni rabi)

(1) Ob nestanovanjski stavbi, namenjeni javni rabi, ali večstanovanjski stavbi s pritličjem v javni rabi je treba prostor med stavbo in javno površino (v nadaljnjem besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.

(2) Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prvega odstavka tega člena je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje služb občinske uprave, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe.

23. člen

(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča)

(1) Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje).

(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru mora biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na osnovi geotehnične preveritve izjemoma tudi brez kaskad.

(3) Podporni zidovi ali škarpe morajo biti obloženi z lokalnim kamnom ali vsaj delno ozelenjeni.

3.7.      Parcelacija stavbnih zemljišč

24. člen

(velikost in oblika gradbene parcele)

(1) Pri določitvi gradbenih parcel je treba upoštevati:

·   namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);

·   prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;

·   prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

·   položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel;

·   namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;

·   zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti);

(2) Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt ipd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.

(3) V primeru, ko gradbena parcela leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del gradbene parcele. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovani objekt dovoljen v obeh EUP.

(4) V primeru, da velikost gradbene parcele ni posebej določena v posebnih določbah, velja:

·   najmanjša velikost gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SS in SSe znaša 500 m2;

·   najmanjša velikost gradbene parcele za polovico dvojčka v SS in SSe znaša 400 m2;

·   najmanjša velikost gradbene parcele za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 200 m2 za en objekt v nizu;

·   največja velikost pravokotne gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SS in SSe na območju naselij Divača in Senožeče znaša 800 m2, v preostalih naseljih občine pa 1000 m2, za parcele nepravilnih oblik pa v Divači in Senožečah 1000 m2, v ostalih naseljih pa 1250 m2 – enako za polovico dvojčkov;

·   največja velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt v območju SK je 800 m2 za pravilne in 1000 m2 za nepravilne oblike;

·   največja velikost gradbene parcele na območju razpršene poselitve znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh zakonito zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(5) Pri načrtovanih gradnjah na terenu v naklonu, večjem od 10 %, se najmanjša velikost gradbene parcele, ki jo določa prejšnji odstavek, poveča za odstotek povprečnega naklona gradbene parcele.

(6) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka.

(7) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.

(8) V primeru ko ta odlok določa največjo dopustno velikost gradbene parcele, z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh novih gradbenih parcel po merilih tega odloka, se določilo o največji dovoljeni velikosti gradbene parcele ne upošteva.

(9) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami gradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(10) Za obstoječe večstanovanjske objekte, ki jim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Gradbena parcela se tem objektom določi na osnovi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati.

(11) Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov.

(12) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, nadzidavi, dozidavi ali spremembi namembnosti obstoječega objekta je ob upoštevanju ostalih določil tega odloka velikost gradbene parcele lahko tudi manjša od tiste, ki je določena v četrtem odstavku tega člena.

(13) Kadar je velikost gradbene parcele določena s tem odlokom, je dopustno odstopanje do največ –10 % od navedene velikosti gradbene parcele.

25. člen

(sprememba meja ali površine gradbene parcele, na kateri stoji objekt)

     Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne povzroči kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd).

3.8.      Nezahtevni in enostavni objekti, začasni objekti, urbana oprema, gostinski vrtovi, bazne postaje in amaterske radijske postaje

26. člen

(skupna določila)

(1) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka.

(2) Če v tem odloku ni določeno drugače, se za dimenzioniranje in druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.

(3) Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je dopustna največ ena majhna stavba iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki se jih lahko zgradi največ toliko, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Za eno- in dvostanovanjske objekte velja, da skupna površina majhnih stavb ne sme presegati tlorisne površine osnovnega objekta.

(4) Na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po eno malo stavbo iste vrste, vendar morata biti zagotovljena FZ in FZP. Gradnja majhnih stavb na parceli mora biti organizirana, objekti pa morajo biti oblikovani po enotnem projektu.

(5) Na območju občine je dopustna postavitev in gradnja samo tistih majhnih stavb, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, ki so značilni za prostor občine.

(6) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:

·   Namembnost: Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu.

·   Oblikovanje: Majhne stavbe, kot so garaža, drvarnica, lopa, uta, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, pokrito skladišče za lesna gradiva, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, s katerimi se dopolnjuje obstoječo pozidavo ter pomožni kmetijski objekti na stavbnih zemljiščih, morajo biti oblikovane skladno s pogoji, ki so predpisani za osnovni objekt, h kateremu se gradijo, tako glede oblikovanja fasade in strehe, zasnove gabaritov kot materialov. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt.

·   Materiali: Praviloma se uporabijo lokalno prisotni in značilni materiali ter načini obdelave (kamen, les, zaglajen mineralni omet grobe ali gladke teksture svetlih barv – beli, sivi, pastelni in nežni zemeljski toni). Fasadna opeka ni dopustna. Pri odprtih objektih, kot so nadstrešnice, ute in drvarnice, se pri konstrukciji uporabita les in kamen. Nadstrešnice v območjih SSv, I, C in B so dopustne tudi v kovinski izvedbi, če ni s tem odlokom predpisano drugače.

·   Streha: Naklon mora biti usklajen z naklonom strehe nad osnovno stavbo. Izjemoma se streha lahko uredi kot ravna streha, zimski vrt ali enokapna streha, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. če je objekt z eno stranico prislonjen k terenu, fasadi, dvoriščnemu zidu ipd.). Nad nadstreški je dopustna tudi prosojna kritina (v območjih SK, samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine). Če je objekt prostostoječ, mora biti sleme obvezno v smeri daljše stranice objekta. Čopi in strešne frčade niso dopustni.

·   Postavitev majhne stavbe ali kmetijskega objekta ne sme načenjati vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču.

·   Pri oblikovanju pomožnih kmetijskih objektov, staj in čebelnjakov v območjih z oznako K1 in K2 naj razmerje med stranicami, naklon strehe in smer slemena strehe ter kritina sledijo tradicionalni gradnji. Objekti naj bodo izvedeni iz avtohtonih materialov. Za zunanji del objekta velja prepoved uporabe neavtohtonih materialov (kot so na primer jeklo, pločevina, plastika), razen za rastlinjake.

·   Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so v mestnem območju lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza.

·   Pri ograjevanju parcel naj se upoštevajo tip, material in višina ograj, značilna za EUP. Posebni pogoji za oblikovanje so določeni v Prilogi 2 tega odloka.

(7) Gradnja kioskov za prodajo časopisov (BTP do 20 m2) je dopustna na javnih površinah za pešce tako, da ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov, in na drugih zelenih površinah (ZD), ki so dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v oddaljenosti 300 m ni trgovine z enakim programom.

(8) Ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.

(9) Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali nafto se prednostno izvedejo v vkopani izvedbi. Od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov morajo biti odmaknjeni skladno s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je praviloma dopustno nameščati le na javnih površinah.

(11) V primeru prenehanja veljavnosti Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) ali njene bistvene spremembe se za potrebe tega odloka še naprej smiselno uporablja, razen če bi bila nova ali spremenjena ureditev po uredbi za investitorja ugodnejša.

27. člen

(začasni objekti)

(1) Pri postavitvah začasnih objektov ne sme biti oviran peš promet. Zagotovljen mora biti osnovni prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine pločnika. Postavitve začasnih objektov niso dopustne v glavni hojnici peš prehodov, stopnišč, klančin in ne na podestih stopnišč in klančin.

(2) Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih.

(3) Postavitev začasnih objektov za prireditve, kar vključuje tudi začasne objekte pod zaporedno številko 24: Začasni objekti iz Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, mora biti skladna s programom prireditve in je dopustna le za čas prireditve, kar ugotavlja in potrdi pristojna služba občinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvi, se lahko postavi le za določen čas in na določeno lokacijo, kar potrdi pristojna služba občinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo.

(4) Objekti iz tretjega odstavka tega člena se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavijo v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve.

(5) Postavitev stojnic za sezonsko prodajo je dopustna le za določen čas v območjih strnjenih naselij, kar potrdi pristojna služba občinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo.

28. člen

(urbana oprema ter objekti in naprave za oglaševanje)

(1) Urbana in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni.

(2) Urbana oprema, turistične oznake ter objekti za oglaševanje morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(3) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave.

(4) Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(5) V občini se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za oglaševanje za lastne potrebe, obvešča pa na objektih za obveščanje ter s turistično in drugo obvestilno signalizacijo.

(6) Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje je dopustno postavljati v skladu z določili posebnega odloka o oglaševanju, ki ga sprejme Občina Divača.

(7) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni samo na obstoječih lokacijah.

(8) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni na območjih stavbnih zemljišč v namenski rabah IP, IG, BD in E.

(9) Umeščanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na območjih stavbnih zemljišč, pod pogoji iz predpisa, navedenega v šestem odstavku tega člena.

(10) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:

·   v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G);

·   v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI);

·   v območjih površin razpršene poselitve (A);

·   izven naselij;

·   na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov;

·   na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;

·   na lokacije, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet.

(11) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:

·   na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje;

·   na površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(12) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:

·   napisom firme,

·   znakom firme,

·   nalepkami,

·   zastavami in

·   simboli firme, izdelka, storitve in podobnim.

29. člen

(gostinski vrtovi)

(1) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na osnovi soglasja organa Občine Divača, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.

(2) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na osnovi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.

(3) Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

(4) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu (do 10 stopinj). Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki (markizami). Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.

30. člen

(bazne postaje in amaterske radijske postaje)

(1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

·   antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta;

·   pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m;

·   prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m2.

(2) Bazne postaje in amaterske radijske postaje je dopustno graditi v skladu z določbami tega člena v objektu ali na njem.

(3) Bazne postaje iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, IK, BD, E, T, O, PC, PŽ, PL ali LN.

(4) Baznih postaj iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1 .

(5) Amaterskih radijskih postaj ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1.

(6) Telekomunikacijskih anten in oddajnikov, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100,00 m pasu okoli oddajne točke, ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami ZP, ZS, ZD, ZK, VC in VI.

(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.

3.9.      Zelene površine

31. člen

(velikost in urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin.

(2) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba na vsako posteljo zagotoviti najmanj 8 m2 zelenih površin.

(3) Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba.

(4) Zasaditev površin v javni rabi je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(5) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves.

(6) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves in ostale vegetacije:

·   v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom; zadostna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m;

·   odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(7) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(8) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(9) Ohranjajo naj se ekstenzivni sadovnjaki in stara drevesa z dupli. Uvajajo naj se stare avtohtone sorte sadnega drevja.

(10) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(11) Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(12) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Osnovni pogoji so:

·   na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;

·   pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;

·   na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija;

·   uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.

3.10.    Javne površine

32. člen

(objekti v javni rabi in javne površine)

(1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

(2) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine.

(3) Na površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne površine, lahko Občina določi služnost rabe v javno korist. Površine, na katerih se določi služnost rabe v javno korist, so predvsem pasaže, arkade, pešpoti, peš prehodi in podobno.

(4) Obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki so znotraj območja javnih površin, so iz javnih površin izvzete.

(5) Javne površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo kot območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje reševalnih ekip.

3.11.    Razpršena gradnja

33. člen

(dopustna gradnja in drugi posegi)

(1) Objekti razpršene gradnje so vsi zakonito zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč na kmetijskih zemljiščih K1 in K2 ter gozdnih zemljiščih G.

(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na osnovi podatkov katastra stavb.

(4) Na obstoječem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustne naslednje vrste gradenj:

·   rekonstrukcija, dozidava, nadzidava objekta do 20 % povečanja BTP;

·   gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta; novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP;

·   sprememba namembnosti;

·   vzdrževanje objekta;

·   odstranitev objekta.

(5) Gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje.

(6) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov v:

·   11100 Enostanovanjske stavbe;

·   11210 Dvostanovanjske stavbe;

·   12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta);

·   12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta;

·   12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;

·   12712 Stavbe za rejo živali;

·   12713 Stavbe za spravilo pridelka;

·   12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;

·   12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta);

·   dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(8) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za določitev uporabijo določbe 12. člena tega odloka.

(9) Na območju razpršene gradnje je v okviru gradbene parcele, določene v gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišču v velikosti 2,5-krat stavbišča, dovoljeno postaviti največ po eno istovrstno stavbo iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(10) Dopustnost gradnje enostavnih in/ali nezahtevnih objektov se izvaja z upoštevanjem Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, za namensko rabo »Ask – površine podeželske razpršene poselitve«.

3.12.    Prometna infrastruktura

34. člen

(gradnja in urejanje cest)

(1) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno osnovno varnostno višino.

(2) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in najnižjih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

(3) V naseljih je ob lokalnih cestah treba izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.

(4) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah. Obvezna je tudi gradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.

(5) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Najmanjša širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Najmanjša širina pločnika znaša 1,20 m.

(6) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča zakonito zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.

(7) Tranzitni potek avtoceste (Ljubljana–Trst) mora imeti možnost širitve za en vozni pas na vsako stran.

(8) Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja (spremenjene rabe), določena s tem OPN – to je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.

(9) Na delih cest, preko katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni (med Razdrtim in Senožečami), kjer je znano, da se v času selitve pojavljajo dvoživke.

35. člen

(varovalni pasovi prometne infrastrukture)

(1) Širine varovalnih pasov državnih cest so določene v predpisih s področja urejanja javnih cest.

(2) Širine varovalnih pasov lokalnih cest so določene v občinskem predpisu s področja urejanja javnih cest.

(3) Varovalni pas ceste ali poti iz prvega in drugega odstavka tega člena se meri od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko.

(4) Širine varovalnih pasov železniških prog so določene v predpisih s področja urejanja železniškega prometa.

(5)  V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na osnovi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca gospodarske javne službe.

(6) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

(7) V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ali oglaševanje.

3.13.    Parkirna in garažna mesta

36. člen

(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča.

(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(4) Parkirne površine na ravni terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način.

(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E in O.

(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).

(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je v skladu s predpisi treba zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

37. člen

(parkirni normativi)

(1) Na gradbeni parceli je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih ali garažnih mest (Preglednica 7):

(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4) Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene največ 100 m.

(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upoštevajo največje potrebe po sočasnem parkiranju.

(6) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 m × 5,0 m.

(7) Kadar po določilih tega člena rezultat izračuna parkirnih mest ni celo število, je treba izvesti zaokrožitev na naslednje večje celo število.

3.14.    Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura

3.14.1  Obvezna komunalna oprema

38. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je praviloma dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

39. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje, dostop do javne ceste ter ravnanje z odpadki.

(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3) Investitor lahko predpisano komunalno opremo objektov zagotovi tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in se določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

3.14.2  Varovalni pasovi in koridorji

40. člen

(varovalni pasovi in koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so predpisani v področnih predpisih, ki urejajo posamezna infrastrukturna omrežja.

(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje.

(3) Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru, do antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo.

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in sprememba namembnosti v dejavnostih, ki skladno s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja niso uvrščene v I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustne skladno s predpisi s področja uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več je, skladno z določili tega OPN, s tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov, s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja ter s predpisi s področja pogojev in omejitev gradnje in uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov, dovoljena gradnja objektov, ki niso uvrščeni v I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustni skladno s predpisi s področja pogojev in omejitev gradnje in uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov.

(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(7) Varovalni pasovi sistema električne energije z nazivno napetostjo 35 kV in več so prikazani v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 4: »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.

3.14.3  Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture

41. člen