Na podlagi 149. člena
Zakon o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US
RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US
RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter
82. in 85. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 31. redni seji dne 20. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kostanjevica na
Krki |
I. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA |
1. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se
določajo pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Kostanjevica
na Krki, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in
čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri
drugih uporabnikih. Odlok določa tudi pravice in obveznosti izvajalca
obvezne gospodarske javne službe ter uporabnikov javne službe. |
2. člen |
(pojmi) |
(1) Pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in
podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem
odlokom posebej opredeljen. |
(2) Za potrebe
izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji
pomen: |
1. Odpadna voda je
voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti
ustrezati predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. |
2. Komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v
javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna
voda je tudi industrijska odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok
ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa
letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna
količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi
in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
3. Padavinska voda je
voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po
kanalizaciji v vode ali v tla. |
4. Industrijska
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji,
obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po
nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Tehnološke odpadne vode so
tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in
naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
5. Čistilna naprava
je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost. |
6. Merilno mesto je
posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in
kakovosti odpadne vode. |
7. Kanalizacijski
priključek na javno kanalizacijo je kanalizacijska cev, ki poteka od
zbirnega jaška objekta, ki se priključuje in je priključena na
revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju. |
8. Priključitev je
spojitev kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem
kanalizacijskem omrežju. |
9. Priključni jašek
je revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se
kanalizacijski priključek spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je
sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora
biti, kolikor je to mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji
zemljišča med zasebno in javno lastnino. |
10. Interna
kanalizacija je kanalizacija z vsemi napravami v zgradbi in na zemljišču
uporabnika do kanalizacijskega priključka. |
11. Ponikanje je
vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez
namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali
ponikovalnega drenažnega cevovoda. |
12. Populacijski
ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju,
ki ga povzroči en prebivalec na dan. |
13. Nevarne snovi v
odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki: |
– so kot škodljive in
nevarne snovi določene po predpisih, |
– povzročajo škodo na
javni kanalizaciji, |
– škodljivo delujejo
na čiščenje odpadnih voda, |
– škodujejo biološkim
združbam v sprejemniku, |
– povzročajo, da
odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je
sprejelo pristojno ministrstvo. |
14. Mala čistilna
naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje
odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
15. Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske
vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več
istovrstnih virov, presega 40%, merjeno s KPK. |
16. Pristojni organ
je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. |
3. člen |
(vsebina javne
službe) |
(1) Izvajanje
storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh in javnih površin, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku
storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta in
|
– prve meritve in
obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave. |
(2) V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem
delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno
skupno odvajanje odpadnih voda zagotoviti: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne
čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje
v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav in |
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
(3) Odvajanje in
čiščenje tehnološke odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvaja
iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe
ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
4. člen |
(lokalna gospodarska
javna infrastruktura) |
(1) Javna
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s
pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali
z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Objekti in
naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
|
(3) Priključki stavb
na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice ter male
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
5. člen |
(uporabniki) |
(1) Uporabniki javne
službe iz 1. člena tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna
oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja
odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali
greznice. |
(2) Za potrebe
izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva.
Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni
stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca
zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
(3) Praviloma je
uporabnik posestnik objekta. Posredni in neposredni posestnik (praviloma
lastnik in uporabnik oziroma najemodajalec in najemnik) sta za
obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. |
(4) Razmerje med
uporabnikom in izvajalcem javne službe – upravljavcem se vzpostavi na
način, določen v 14. členu tega odloka. |
6. člen |
(koncesionar) |
(1) Izvajalec javne
službe in upravljavec javnega kanalizacijskega sistema je fizična ali
pravna oseba, ki se ji podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar,
upravljavec). |
(2) Koncesionar
dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesi
na tretje osebe, morebitna notranja razmerja med koncesionarjem in
tretjimi osebami pa na razmerje do koncedenta in uporabnikov nimajo
pravnega učinka. |
7. člen |
(javna pooblastila) |
(1) S tem odlokom se
upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v
nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju
javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
|
(2) Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega
katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
|
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Kostanjevica na Krki in se vodi skladno
s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. |
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Koncesionar je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
koncesionar prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je koncesionar slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je koncesionar
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(7) Upravljavec ima
javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za
tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem
odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
(8) Upravljavec na
podlagi posebnega pooblastila župana vodi vsa dela za vse investicijske
posege v javni kanalizacijski sistem, ki ga upravlja. V okvir javne
službe iz 2. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist
na javnem kanalizacijskem omrežju. |
8. člen |
(Tehnični pravilnik) |
(1) Občinski svet
sprejme na pobudo upravljavca in pristojnega organa ter na predlog
župana v obliki predpisa Tehnični pravilnik z navodili, normativi in
standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kostanjevica na Krki (v
nadaljevanju Tehnični pravilnik). Po enakem postopku, kot Tehnični
pravilnik, se sprejemajo tudi spremembe le-tega. |
(2) Tehnični
pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da
se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za
izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda
na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo
javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih
naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in
stroškovnik za pridobivanje teh informacij. |
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA |
9. člen |
(stvarnopravna
razmerja javne infrastrukture) |
(1) Javna
infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je
ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v upravljanje
koncesionarju, so v lasti občine. Infrastrukturni objekti in zemljišča
se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine, služnostne pravice pa
v korist občine in vsakokratnega izvajalca. |
(2) Lastniki
nepremičnin, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma
na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi
druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini in/oziroma
koncesionarju omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno
pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem
primeru mora koncesionar o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma
pričeti postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča.
|
(3) Koncesionar mora
z lastnikom drugih objektov, ki so nujna za izvajanje dejavnosti javne
službe – čiščenje komunalnih odpadnih voda (v nadaljevanju: lastnik
drugih objektov) skleniti ustrezno pravno razmerje, iz katerega izhaja
nepretrgano in nemoteno izvajanje javne službe. Pri tem se občina
zavezuje, da bo v okviru zakonov in drugih predpisov sodelovala s
koncesionarjem pri urejanju razmerij z lastnikom drugih objektov v zvezi
z izvajanjem koncesije. Če pride do spora ali nesoglasij med
koncesionarjem in lastnikom drugih objektov, se občina zavezuje
posredovati v tem sporu in poskušati doseči mirno rešitev spora oziroma
sprejeti prostorske ali druge ukrepe, razen če bi tako ravnanje bilo v
nasprotju z zakonom. |
(4) Brez soglasja
Občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega
odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na
njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen
način pridobiti lastninske ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti
za napeljevanje kanalizacijskih, električnih, telefonskih in
telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav
javnega pomena. |
10. člen |
(omrežja, objekti in
naprave v upravljanju izvajalca) |
Omrežja, objekti in
naprave v upravljanju izvajalca so: |
1. Magistralno
omrežje in naprave: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena,
|
– črpališča za
prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
|
– naprave za čiščenje
odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju. |
2. Primarno omrežje
in naprave: |
– primarno omrežje in
naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so
kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in
druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma
vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz
dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega
ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se
zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na
magistralno kanalizacijsko omrežje. |
3. Sekundarno omrežje
in naprave: |
– sekundarno omrežje
in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških
naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne
odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno
omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na
primarno kanalizacijsko omrežje. |
4. Komunalne čistilne
naprave: |
– komunalne čistilne
naprave so opredeljene v predpisu, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz
komunalnih čistilnih naprav. |
11. člen |
(objekti in naprave
uporabnikov) |
(1) Objekti in
naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: |
1. kanalizacijski
priključek, |
2. interna
kanalizacija, |
3. naprave in objekti
za predčiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE, greznice, gnojnične jame), |
4. interna črpališča
odpadnih vod, |
5. vodomeri na
lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
|
6. merilna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav. |
(2) Objekte in
naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje
stroške. |
(3) Uporabnik je
dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno
nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno
kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje
zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
III. JAVNA
POOBLASTILA UPRAVLJAVCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
12. člen |
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
(1) Upravljavec ima
javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
– k lokacijskim
načrtom oziroma drugim prostorskih aktom; |
– k projektnim
rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
|
– za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje; |
– za posege v
prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje; |
– za povečanje
oziroma zmanjšanje priključne moči; |
– v drugih primerih
določenih z zakonom. |
(2) Upravljavec je
dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali
mnenje. |
(3) Upravljavec
sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije,
če je tako določeno s predpisi. |
(4) Do sprejema
ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja Zakon o urejanju prostora,
ima upravljavec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno
dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Koncesionar je pogoje
za izdajo soglasij dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima
pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. |
13. člen |
(javna pooblastila in
pravica do pritožbe) |
(1) Upravljavec ima,
poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s 7. členom
tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in
evidenc po tem odloku, na podlagi posebnega pooblastila župana pa tudi
za vodenje vseh del za investicijske posege v javno kanalizacijsko
omrežje, ki ga upravlja. |
(2) Če ni v zakonu,
podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah
zoper odločitve upravljavca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri
izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
14. člen |
(priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na območju, kjer
se zgradi javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme
obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane
obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku. V primeru
izvedenih tehnoloških izboljšav na kanalizacijskem omrežju, uporabnik za
komunalne odpadne vode, ni dolžan plačati stroškov ponovne priključitve.
V primeru prvega priključevanja na sistem čiščenja, pa je dolžan na
lastne stroške ukiniti greznico. |
(2) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile,
nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne
odpadne vode dolžan urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male
čistilne naprave, skladno s predpisi. |
(3) Ne glede na
določila prvega odstavka tega člena priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje prav tako ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno
odpadno vodo v malo čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v
uporabo skladno s predpisi. |
(4) V primeru spora o
tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje,
odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ. |
(5) Priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz
soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan upravljavec izdati v skladu z
določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim
ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno
dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967.
|
(6) Uporabnik mora
pred priključitvijo z upravljavcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev
gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več
uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu
uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba,
na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma
objektov. |
(7) Uporabnik mora ob
priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi
in upravljavcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim
jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda upravljavec na
zahtevo uporabnika. |
15. člen |
(pravica do
priključitve na omrežje) |
(1) Upravljavec je
dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži
zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve
na javno kanalizacijo. |
(2) Če priključitev
ni možna, mora upravljavec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim
aktom, zoper katerega je možna pritožba. |
(3) Ob usposobitvi
nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih
objektov oziroma uporabnikov, upravljavec obvesti potencialne nove
uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih
objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za
izvedbo priključka. |
(4) Upravljavec ne
sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta
priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po
dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska. |
16. člen |
(kanalizacijski
priključek) |
(1) Priključek se
izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več
priključkov. |
(2) Vsa dela pri
graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
nadzira upravljavec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede
upravljavec oziroma za to usposobljen izvajalec pod nadzorom
upravljavca, kadar upravljavec ni izvajalec. |
(3) Upravljavec po
priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo
o priključitvi. |
17. člen |
(prepoved posegov v
omrežje) |
(1) Brez soglasja
upravljavca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na
omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10. členu tega odloka.
|
(2) Vsa dela na
javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni
kanalizaciji nadzira upravljavec oziroma s strani upravljavca v skladu z
veljavno zakonodajo pooblaščena oseba. |
18. člen |
(akti v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja) |
V postopku izdaje
gradbenega dovoljenja upravljavec določa projektne pogoje ter daje
soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev
ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje
stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč
področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku. |
19. člen |
(začasni priključek) |
(1) Začasni
priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega
odstavka 14. člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih
zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega
priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje upravljavca, izdano v
upravnem postopku. |
(2) Soglasje iz
prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa
se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega
plačila stroškov izdaje soglasja. |
20. člen |
(ukinitev priključka) |
Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega
objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši,
najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi
izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na
stroške uporabnika fizično ukine priključek. |
IV. PREVZEM NAPRAV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE |
21. člen |
(prenos objektov
upravljavcu) |
(1) Investitor
javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov,
objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo,
prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Investitor je dolžan poleg objektov in naprav upravljavcu izročiti tudi
vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna
dovoljenja. |
(2) Postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne
kanalizacije v upravljanje mora biti upravljavcu izročena vsa
dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski podatki,
blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in
dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
V. MERITVE KOLIČIN IN
OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE |
22. člen |
(meritve količin in
obračun odvajanja) |
(1) Odvedena odpadna
in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno
vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno vodo. |
(2) Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov, plačujejo stroške odvedene
odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina
porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo).
Obračunski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik,
skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s
pitno vodo, in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega
vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda
uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo upravljavec določi na
podlagi kriterijev iz pravilnika o načinu obračunavanja stroškov,
povezanih z izvajanjem javne službe, iz tretjega odstavka 43. člena
odloka. |
(3) Ne glede na
določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko
količina odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine
pitne oziroma industrijske odpadne vode, na svoje stroške zahteva
vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in
očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na
lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V
primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina
odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni
merilni napravi. |
(4) Plačila storitev
javne službe se delno ali v celoti oprostijo osebe, ki izkažejo, da
odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih
površinah. |
23. člen |
(okvara obračunskega
vodomera oziroma merilne naprave) |
(1) Kolikor
upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma
merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če
iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne
naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega
obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma
v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare. |
(2) Plačila storitev
javne službe se za obdobje od nastanka do odprave okvare na internem
omrežju deloma ali v celoti oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo
do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekla v kanalizacijo. |
24. člen |
(merilno mesto) |
(1) Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano
v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
(2) Uporabnik, ki
odvaja tehnološko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora
predhodno upravljavcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V
osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
(3) Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
1. voditi obratovalni
dnevnik merilnega mesta, |
2. dovoliti
upravljavcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled
obratovalnega dnevnika, |
3. dovoliti
upravljavcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne
vode in meritve količine odpadne vode ter |
4. upravljavcu
dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
25. člen |
(izvajanje in
pogostost meritev) |
(1) Meritve, ki so
osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljavec. Stopnja onesnaženosti
komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je
določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani
pristojnih ministrstev. |
(2) Pogostost meritev
mora biti usklajena z veljavnimi predpisi. |
26. člen |
(stroški opravljanja
meritev in odvajanja) |
(1) Vse stroške
odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne
kanalizacije. |
(2) V primeru, da se
v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje upravljavca,
nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže,
po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne
vode. |
27. člen |
(okoljske dajatve) |
(1) Zavezanci za
plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica
odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske
vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, so dolžni plačati ceno
za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom
na predlog ministrstva, pristojnega za okolje. |
(2) Okoljska dajatev
se obračunava, plačuje in nakazuje v skladu z veljavnimi predpisi. |
VI. INDUSTRIJSKA
ODPADNA VODA |
28. člen |
(odvajanje
tehnoloških odpadnih voda) |
(1) V javno
kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste tehnološke odpadne vode, ki
ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo
predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik, ki
odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno
kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo
očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno
vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede
na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja
morebiti nastalo škodo. |
(3) Uporabnik mora
uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in
stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
29. člen |
(meritve stopnje
onesnaženosti) |
(1) Meritve stopnje
onesnaženosti tehnoloških odpadnih vod, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve
stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik. |
(2) V posebnih
primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja,
pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z
veljavnimi predpisi. |
(3) Upravljavec lahko
zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če
uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno
kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot
vsakih šest mesecev. |
30. člen |
(posebna pogodba) |
Posebno pogodbo z
upravljavcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
|
1. nadpovprečne
količine odpadne vode, |
2. nadpovprečna
nihanja količin odpadne vode, |
3. nadpovprečne
parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov. |
31. člen |
(obveznost
obveščanja) |
(1) Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik je
dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in
količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
(3) O rezultatih
meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati upravljavca najmanj
enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. |
VII. PADAVINSKE VODE |
32. člen |
(odvajanje
padavinskih voda) |
(1) Padavinsko vodo
je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s
ponikanjem v tla. |
(2) Padavinske vode,
ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne
smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali
upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v
vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
(3) V primeru, če se
padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik
pridobiti predhodno soglasje upravljavca, se za plačilo odvajanja
uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi
velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja. |
VIII. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI
SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
33. člen |
(gradnja lastnih
naprav) |
(1) Na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov
obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne
naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja
izključno vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno
izvedeno malo čistilno napravo. |
(2) Za izgradnjo
greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu
mora biti priloženo soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
(3) Padavinske vode
ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike,
meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
34. člen |
(čiščenje in
vzdrževanje) |
(1) Uporabniki morajo
zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje
odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav). |
(2) Praznjenje
greznic je obvezno in se opravlja po potrebi s strani izvajalca
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma
najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti
in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili. Izvajalec izda
potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik predložiti na
zahtevo pooblaščene osebe za nadzor nad izvajanjem odloka. |
(3) Vsebino greznic
se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih
gošč. |
(4) Glede plačila
storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega
in četrtega odstavka 44. člena tega odloka. |
(5) Izvajalec je
dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na
podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine
praznjenja je izvajalec dolžan uskladiti z uporabnikom. |
IX. MOTNJE ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA |
35. člen |
(motnja delovanja
sistema brez objave) |
(1) Izvajalec javne
službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za
morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje
odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine
odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode
iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih: |
– če je zaradi stanja
interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne
kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje
oziroma premoženje ljudi, |
– če je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
upravljavca, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti
svoje napeljave, |
– če uporabnik
onemogoča upravljavcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne
vode ali pregled na kanalizacijskem priključku, |
– če uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo priključka, |
– če uporabnik krši
objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
odpadne vode, |
– če uporabnik z
odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
|
(2) Prav tako mora
uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv upravljavca
prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi
koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma
dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka
prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik. |
36. člen |
(motnja delovanja
sistema z obvezno objavo) |
(1) Izvajalec ima
pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema
odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
|
1. za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
2. za čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
|
3. v primerih višje
sile. |
(2) Izvajalec mora o
času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe
planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko
sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj en (1) teden pred
prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela. |
(3) V primerih iz
tretje točke prvega odstavka lahko upravljavec postopa skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših
nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in
padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna. |
X. OBRAČUN ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE |
37. člen |
(plačevanje stroškov) |
Uporabniki javne
službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca. |
38. člen |
(obračun na internem
vodovodnem omrežju več uporabnikom) |
(1) V primerih, ko je
na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo
iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim
vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, lahko
izvajalec izda račun za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda
posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na pomožnih vodomerih.
|
(2) Kadar so pomožni
vodomeri vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob vsakem času (so
nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali v skupnih delih
objekta) je izvajalec, pod pogojem da so pomožni vodomeri vzdrževani v
skladu z veljavnimi predpisi, na podlagi pogodbe z upravnikom objekta
dolžan sam odčitavati stanje na pomožnih vodomerih. |
(3) Razlika med
seštevkom dobavljene vode po odčitkih na pomožnih vodomerih in po
odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu,
skladno s strukturo, ki jo določa odčitek na pomožnih vodomerih po prvem
odstavku. |
(4) V primerih, ko ni
možnosti za izdajo računov posameznim uporabnikom na podlagi odčitka
stanja na vodomeru, se vprašanja izdaje in plačevanja računov ter drugi
premoženjskopravni odnosi ter ukrepi uredijo s pogodbo iz petega
odstavka 14. člena tega odloka. |
39. člen |
(plačilo računa) |
(1) Račun mora
uporabnik plačati v roku 15 dni po izstavitvi. |
(2) Uporabnik lahko
upravljavcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje
računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na
tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem
času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po
postopku določenem s tem odlokom, ki ureja gospodarsko javno službo
oskrbe s pitno vodo. |
(3) V kolikor
izvajalec uporabnikov ugovor zavrne, ima slednji pravico do pritožbe, ki
jo lahko v osmih dneh po prejemu upravljavčeve zavrnitve ugovora naslovi
na župana, ki o njej tudi odloča. Vložena pritožba ne zadrži postopka
začasne prekinitve dobave vode iz 40. člena odloka. |
40. člen |
(prekinitev dobave
vode) |
(1) Uporabniku, ki po
preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno,
ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s
katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno
prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj. |
(2) Če celotni znesek
računa niti v 8 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega
odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec uporabniku z upravno
odločbo začasno prekine dobavo vode. Glede oblike upravne odločbe se
upoštevajo določila zakona, ki ureja upravni postopek. |
XI. VARSTVO
UPORABNIKOV |
41. člen |
(načini varstva
pravic uporabnikov storitev javne službe) |
Varstvo pravic
uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: |
– dolžnostjo
sklenitve pogodbe iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka, če so za
to izpolnjeni pogoji; |
– z možnostjo
vložitve pritožb zoper odločitve upravljavca, ki jih ta izda pri
izvajanju javnih pooblastil; |
– z možnostjo
vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve upravljavca, skladno z
določbami tega odloka, naslovljenega na upravljavca; |
– z ukrepi, določeni
z zakonodajo o varstvu potrošnikov; |
– z drugimi predpisi. |
42. člen |
(kontrahirna dolžnost
upravljavca) |
(1) Uporabnik lahko v
primeru, ko upravljavec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom,
ki mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe,
s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je
kršena, in naloži upravljavcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno
ravnanje. |
(2) Upravljavec mora
ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 3 dni od dokončnosti odločbe
iz prejšnjega odstavka, sicer ga lahko pristojni organ v to prisili z
ustreznimi sredstvi izvršbe. |
XII. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
(viri financiranja
javne službe) |
(1) Viri financiranja
gospodarske javne službe so: |
a) plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
b) plačilo stroškov
za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
c) druga plačila
uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil
(stroški projektnih pogojev, soglasij …), |
d) sredstva
občinskega proračuna, |
e) sredstva dotacij,
donacij in subvencij, |
f) sredstva EU,
pridobljena iz strukturnih in drugih skladov, |
g) druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih, komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Proračunsko
financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na
način, ki ga določa zakon. |
(3) Podrobnejši način
obračunavanja obveznosti po virih iz točk a), b) in c) se določi v
pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne
službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa. |
(4) Obveznosti po
virih iz točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena se uporabnikom
zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v
obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljeni predlog
tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati
pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. |
44. člen |
(diferenciacija
plačil uporabnikov za storitve javne službe) |
(1) Plačila
uporabnikov za storitve javne službe so izražena v eurih za porabljeni
kubični meter vode. Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z
določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) V primeru, da
uporabnik uporablja storitve javne službe za različne namene uporabe, se
njegova plačila za storitve javne službe obračunavajo po tarifi, ki je
višja, in sicer do ureditve ločenega obračunavanja odvajanja in čiščenja
odpadne vode za dejavnosti z nižjo tarifo. |
(3) Za stavbe v
naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki
imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v
smislu točke a) prvega odstavka 43. člena tega odloka) izvajalcu
gospodarske javne službe za naslednje storitve: |
– praznjenje
nepretočnih greznic, |
– prevzem blata iz
pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta; dejanska frekvenca se
definira v Tehničnem pravilniku, glede na porabo vode na odjemnem mestu,
|
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav enkrat na štiri leta in |
– obratovalni
monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
|
(4) Kolikor je
storitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka potrebno
opraviti v pogostejših časovnih intervalih, kot so opredeljeni v
prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodarske javne službe vsako
nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen zaračunati po tarifi,
pripravljeni v skladu s 43. členom tega odloka. Ne glede na to, ali je
storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega
odstavka) dolžan plačati. |
45. člen |
(plačilo stroškov za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje) |
(1) Ob priključitvi
na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške
priključitve na kanalizacijsko omrežje. |
(2) Stroški
priključitve iz prvega odstavka tega člena se uporabniku zaračunajo na
podlagi tarife, ki jo na obrazložen predlog izvajalca določi občinski
svet, vsebujejo pa predvsem stroške uporabljenega materiala ter
pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na
kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na
zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo. |
(3) Stroške
priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se
priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna izvajalec z računom, glede
katerega smiselno veljajo določila 39. in 40. člena tega odloka. |
46. člen |
(druge storitve javne
službe) |
(1) Druge storitve
javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi,
ki določajo vsebino javne službe, tako tudi določene v tarifi javne
službe in jih lahko opravlja samo izvajalec (na primer: trajni in
začasni priklop in odklop priključka, izdajanje soglasij v okviru javnih
pooblastil in podobno). |
(2) Tarifa storitev
iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse
uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo. |
XIII. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
47. člen |
(programi javne
službe, poročanje) |
(1) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za
prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme
občinski svet. |
(2) Najkasneje v roku
šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem
odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti
predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let,
ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge
dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsakih pet let, za
obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove
morebitne spremembe, sprejme občinski svet. |
(3) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. |
(4) Podrobnejša
vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o
poslovanju iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski pogodbi. |
48. člen |
(obveznosti
izvajalca) |
Izvajalec ima pri
izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti: |
1. skrbi za normalno
delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne
kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem izvajanju,
|
2. skrbi za meritve
in obračun odvedene in očiščene odpadne vode, |
3. redno kontrolira
sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za
predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja
le-teh, |
4. obvešča uporabnike
o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih
in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
|
5. vodi kataster
objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
|
6. izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javno kanalizacijo, |
7. dolžan je pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo, |
8. nadzira gradnjo
objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
|
9. sistematično
pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
|
10. izdela načrt
ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (36. člen),
|
11. organizira
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter
o tem poroča pristojnim občinskim službam, |
12. pripravlja
predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve
kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki urejajo investicije v
infrastrukturo, |
13. kontrolira in
izvaja praznjenje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
|
14. vzpostavi in vodi
evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in malimi komunalnimi
čistilnimi napravami, na podlagi katere pripravlja plan za redno
praznjenje le-teh, |
15. kontrolira
vodotesnost kanalov in bazenov, |
16. pristojnemu
organu v rokih iz 47. člena tega odloka predloži predlog letnega ter
dolgoročnega progama izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka,
ter poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe. |
49. člen |
(obveznosti
uporabnika) |
(1) Uporabnik javne
kanalizacije ima naslednje obveznosti: |
1. na javno
kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca, |
2. na že zgrajeno
javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 12 mesecih po
izgradnji le te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili
izvajalca, |
3. spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne
ali padavinske vode, v kolikor ni drugače dogovorjeno, |
4. zgraditi objekte
in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in
Tehničnim pravilnikom, |
5. redno vzdrževati
in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijske priključke, greznice
oziroma čistilne naprave ter voditi dnevnik obratovanja posamezne
čistilne naprave v skladu s predpisi. Občasno, najmanj enkrat na dvajset
let, preveriti tehnično brezhibnost kanalizacijskih priključkov,
nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, |
6. omogočiti
izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem
času, tudi izven obratovalnega časa, |
7. odpadne vode, ki
ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v
javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
8. redno oziroma po
potrebi naročiti praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav
ter izvajati vzdrževalna dela, |
9. odvajati v javno
kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
parametrov, |
10. prijaviti
izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in
padavinske vode, |
11. redno plačevati
prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
|
12. pisno obveščati
upravljavca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo
na javno kanalizacijo, |
13. javiti vsako
opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije
upravljavcu, |
14. pridobiti
soglasje upravljavca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
|
15. ne dovoliti
priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca, |
16. odgovarja za
škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem,
prekomernim odvajanjem vode brez soglasja upravljavca in neustrezno
uporabo. |
(2) Uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. |
50. člen |
(obveznosti pri
odvajanju tehnoloških vod) |
Pri odvajanju
tehnoloških odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje
obveznosti: |
1. v roku 12 meseca
od začetka odvajanja tehnološke odpadne vode urediti kontrolno merilno
mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi
normativi, |
2. v skladu s
predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate
enkrat mesečno posredovati upravljavcu, |
3. pridobiti soglasje
upravljavca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode. |
51. člen |
(obveznosti drugih
subjektov) |
(1) Investitorji
oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih
del pri vseh posegih v prostor ter upravljavci drugih omrežij (na
primer: električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno)
morajo pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko
imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na
infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti
upravljavca. |
(2) V primeru, ko do
poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma
sporočiti upravljavcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške
popravila. |
52. člen |
(oprostitev
odgovornosti upravljavca za škodo) |
Upravljavec ne
odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih
pride v naslednjih primerih: |
– zaradi naravnih in
drugih nesreč, |
– ko niso
zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih voda, |
– ko priključitev
stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim
soglasjem. |
XIV. NADZOR |
53. člen |
(organi nadzora) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za
gospodarske javne službe. |
(2) Nadzor nad
izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja,
opredeljena kot prekršek, izvaja pooblaščena oseba za nadzor nad
izvajanjem odloka. |
(3) Pooblaščeni
delavci upravljavca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj
obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena
ter ugotovljene kršitve dokumentirati. |
XV. KAZENSKE DOLOČBE |
54. člen |
(dolžnost plačevanja
stroškov po poteku rokov za priključitev) |
Po poteku leta dni od
roka iz prvega odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se
uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje
v javno kanalizacijsko omrežje, in sicer ne glede na to, ali je bila
priključitev na javni kanalizacijski sitem izvedena ali ne, in ne glede
na to, ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi,
ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani
upravljavca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila. |
55. člen |
(prekrški
upravljavca) |
(1) Z globo 1.200 EUR
se kaznuje upravljavec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v skladu s
6. členom odloka: |
1. ne zagotovi
izvajanja določil iz prvega in drugega odstavka 2. člena, |
2. ne vodi katastra
kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 7. člena odloka,
|
3. priključi objekt,
ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje četrti odstavek 14. člena,
|
4. z uporabnikom ne
sklene pogodbe iz petega odstavka 14. člena, kljub temu, da so
izpolnjeni pogoji iz 42. člena, |
5. ne dopusti
priključitve, kot to določa prvi odstavek 15. člena, |
4. ne izvaja nadzora
nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena, |
5. ne evidentira
uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena, |
6. ne izpolnjuje
predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 34.
člena, |
7. ne zahteva
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 35. člena, |
8. če uporabniku
prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa
za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 35. člena, |
9. ne odpravi
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek
35. člena, |
10. povzroči motnjo
odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom (drugi
odstavek 36. člena) in je zato povzročena škoda, |
11. ne izpolnjuje
katere od obveznosti, ki so navedene v 48. členu tega odloka.
|
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
upravljavca. |
56. člen |
(prekrški
uporabnikov) |
(1) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek posamezna oseba, če: |
1. objekte in naprave
iz prvega odstavka 11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem
odstavku 11. člena, |
2. se ne priključi na
javno kanalizacijo v roku, kot ga določa prvi odstavek 14. člena oziroma
60. člen, |
3. ne uporablja javne
kanalizacije, kot to določa šesti odstavek 14. člena, |
4. ne vgradi
obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek
22. člena, |
5. brez podlage v
četrtem odstavku 24. člena ne izvede merilnega mesta, če to od njega
zahteva drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v
nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena, |
6. v javno
kanalizacijo izpušča tako tehnološko odpadno vodo, ki prekoračuje
vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 28. členom, |
7. ne zagotovi
meritev stopnje onesnaženosti tehnološke odpadne vode iz prvega odstavka
29. člena, |
8. v primeru potrebe
po posebni pogodbi iz 30. člena ne sklene posebne pogodbe z
upravljavcem, |
9. ne obvešča
upravljavca, kot je določeno v 31. členu, |
10. padavinsko vodo
brez soglasja upravljavca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma
jo odvaja na ceste ali ostale javne površine (32. člen), |
11. na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za
čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 33. člen,
|
12. ne zagotovi
rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih
voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 34. člena,
|
13. ne izpolnjuje
katere od obveznosti, ki so navedene v 49. členu tega odloka,
|
14. ne posreduje
upravljavcu podatkov za obračun odpadne vode, kot to določa 62. člen.
|
(2) Za prekršek iz
prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, z globo 1.400 EUR. |
(3) Odgovorna oseba
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. |
57. člen |
(drugi prekrški) |
(1) Z globo 1.200 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma drugi
posameznik, ki opravlja dejavnost, če: |
1. ne prenese
objektov in naprav v upravljanje upravljavcu (prvi odstavek 21. člena),
|
2. pred opravljanjem
del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico
motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem
odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek
51. člena). |
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
(3) Posameznik se za
prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR. |
XVI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
(uskladitev katastra
komunalnih naprav) |
Kataster komunalnih
naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora upravljavec z
dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega
odloka. |
59. člen |
(Tehnični pravilnik) |
Predlog Tehničnega
pravilnika iz 8. člena tega odloka upravljavec v sodelovanju s
pristojnim organom pripravi najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega
odloka. |
60. člen |
(priključitev
objektov na javno kanalizacijo) |
Objekte, ki kljub
možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni
na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku
dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in
tretjega odstavka 14. člena tega odloka. |
61. člen |
Dejavnosti javne
službe iz 2. in 3. točke drugega odstavka 3. člena odloka začne
upravljavec izvajati takoj po pridobitvi tehničnih možnosti za njihovo
izvajanje, vendar najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega odloka. |
62. člen |
(odvajanje odpadnih
voda iz obstoječih greznic) |
Odvajanje komunalnih
odpadnih voda v obstoječe greznice je treba prilagoditi v odvajanje v
javno kanalizacijo ali neposredno v male komunalne čistilne naprave ali
nepretočne greznice v rokih v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
iz malih čistilnih naprav. |
63. člen |
(medsebojni sporazumi
med uporabniki) |
(1) Uporabniki so
medsebojne sporazume iz drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni
skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih
od dne uveljavitve tega odloka. |
(2) V času
uveljavitve tega odloka že obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega
odstavka 26. člena tega odloka, so uporabniki dolžni pisno obvestiti
izvajalca javne službe najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega
odloka. |
64. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Krško (Uradni list RS, št. 66/96). |
65. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 354-7/2010 |
Kostanjevica na Krki,
dne 20. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica
na Krki |
Mojmir
Pustoslemšek l.r. |