Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZmetD, 66/06 in 33/07 –
ZPNačrt), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 21/06 – odločba US RS in 94/07), 3.,
7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07),
Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07),
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 98/07) in 16. člena
Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07) je
Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 16. redni seji dne 22. 5. 2008
sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Rečica ob Savinji |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošna opredelitev) |
Ta odlok ureja na
območju Občine Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: občina) način
opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu:
storitve javne službe) tako, da določa: |
– organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja storitve javne službe, |
– varstvo in obseg
javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
|
– pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
– pravice in
obveznosti uporabnikov, |
– vire financiranja
storitve javne službe in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe,
|
– druge elemente,
pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. |
2. člen |
(namen) |
Namen odloka je:
|
– zagotavljanje in
upravljanje javne dobrine, |
– uveljavljanje
zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in
ostalih predpisov in posebej na varovanje voda, |
– smotrno planiranje,
gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
– razporejanje
stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, |
– varovanje okolja. |
3. člen |
(pojmi) |
Pojmi uporabljeni v
tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s
katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej
opredeljen. |
Za potrebe izvajanja
tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
|
1) Komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v
javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna
voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne
presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno
obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna
količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi
in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
2) Padavinska odpadna
voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po
kanalizaciji v vode ali v tla. |
3) Industrijska
odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
4) Komunalna čistilna
naprava je naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne
in padavinske vode. |
5) Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več
naprav, presega 50%, merjeno s KPK. |
6) Mala komunalna
čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v
kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje
biološko na način, kot ga ureja uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
7) Nepretočna
greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je
zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
8) Greznica je
gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem
se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se
na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo. |
9) Obstoječa greznica
je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
10) Obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
11) Območje izvajanja
javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine
1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg
izvajanja javne službe. |
12) Javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. |
13) Kanalizacijski
priključek na javno kanalizacijo je del interne kanalizacije in poteka
od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. |
14) Populacijski
ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju,
ki ga povzroči en prebivalec na dan. |
15) Nevarne snovi v
odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki: |
– so kot škodljive in
nevarne snovi določene po predpisih, |
– povzročajo škodo na
javni kanalizaciji, |
– škodljivo delujejo
na čiščenje odpadnih voda, |
– škodujejo biološkim
združbam v sprejemniku, |
– povzročajo, da
odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je
sprejelo pristojno ministrstvo. |
16) Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
17) Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije. |
18) Pristojni organ
je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
|
19) Tehnični
pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih normativov in postopkov
pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. |
II. ORGANIZACIJA IN
PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
(oblika javne službe) |
Javno službo
zagotavlja občina v javnem podjetju na območju občine v obsegu in pod
pogoji, določenimi s tem odlokom. |
Z objekti in
napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda na
celotnem območju Občine Rečica ob Savinji upravlja in gospodari JP
Komunala d.o.o. Mozirje (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). |
III. VRSTA IN OBSEG
STORITVE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
5. člen |
(izvajanje storitve) |
Storitve javne službe
se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi
bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se
odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
Izvajanje storitve
javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine, razen za
posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1) vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
2) odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh in javnih površin, |
3) prevzem in
obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih
greznic pri uporabniku storitve ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na
štiri leta, |
4) prve meritve in
obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave. |
Kot posebno storitev
javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne
službe zagotavlja tudi odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode,
ki se odvaja v javno kanalizacijo. |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
1) redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
2) prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitve in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
3) prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male čistilne
naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee v skladu s
predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, |
4) izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki
niso javne ali strehe stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne
glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in
čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
6. člen |
(lokalna gospodarska
javna infrastruktura) |
Javna kanalizacija je
sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se
povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih javnih površin. |
Objekti in naprave
javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
|
Interna kanalizacija,
kanalizacijski priključek, pretočne, nepretočne greznice ter male
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. |
7. člen |
(uporabniki) |
Uporabniki javne
službe iz tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo
vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki
je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna
in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice.
|
Uporabnik oziroma
lastnik sta v razmerju do izvajalca subsidiarno odgovorna. Gospodinjstvo
kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski
enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena
od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za
obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v
razmerju do izvajalca. |
8. člen |
(javna pooblastila) |
S tem odlokom se
izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v
nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju
javne službe. |
Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira občina v deležu,
ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami, za katere izvajalec izvaja
storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
|
Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last občine v deležu, ki se določi v dogovoru z
ostalimi občinami iz predhodnega odstavka in se vodi skladno s predpisi,
ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega
sistema. |
Kataster se vodi v
obliki elektronske baze podatkov. Izvajalec je dolžan posredovati
informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in
sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec
prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij
javnega značaja. |
Izvajalec ima javno
pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste
evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom
pooblaščeni drugi subjekti. |
V okvir javne službe
iz tega odloka sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na
javnem kanalizacijskem omrežju. |
9. člen |
(Tehnični pravilnik) |
Izvajalec sprejme
Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem
kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode v občini (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). |
Tehnični pravilnik
podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da
se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za
izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda
na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo
javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih
naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in
stroškovnik za pridobivanj teh informacij. |
IV. OBJEKTI IN
NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN IZVAJALCA |
10. člen |
(stvarno pravna
razmerja javne infrastrukture) |
Javna infrastrukturna
omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je ta javna
infrastruktura zgrajena in, ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v
lasti občine. Infrastrukturni objekti se v zemljiško knjigo vpišejo kot
lastnina občine, služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega
izvajalca. |
Lastniki nepremičnin,
preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih
stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge
pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini omogočiti ustrezno
služnostno ali drugo stvarno pravno pravico v skladu s smiselno uporabo
prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obvestiti
občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za omejitev lastninske pravice
lastnika zemljišča. |
Brez soglasja
občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega
odstavka tega člena izven pravnega prometa (na njih ni mogoča izvršba in
jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti
lastninskih ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje
kanalizacijskih in podobnih objektov in naprav javnega pomena). |
11. člen |
(omrežja, objekti in
naprave v upravljanju izvajalca) |
Omrežja, objekti in
naprave v upravljanju izvajalca so: |
1) magistralno
omrežje in naprave: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena,
|
– črpališča za
prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
|
– naprave za čiščenje
odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju. |
2) primarno omrežje
in naprave: |
– primarno omrežje in
naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so
kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, kot so črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih,
ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh
ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali
več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno
kanalizacijsko omrežje. |
3) sekundarno omrežje
in naprave: |
– sekundarno omrežje
in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških
sklopov, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z
navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
4) male čistilne
naprave: |
– komunalne čistilne
naprave opredeljene v predpisu, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
12. člen |
(objekti in naprave
uporabnikov) |
Objekti in naprave,
ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: |
1) interna
kanalizacija, |
2) kanalizacijski
priključek na javno kanalizacijo, |
3) obstoječe greznice
in greznice, |
4) male komunalne
čistilne naprave, |
5) vodomeri na
lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
|
6) merilna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav. |
Objekti iz prvega
odstavka tega člena so v upravljanju upravljavcev stavb ali lastnikov
stavb. |
Lastniki objektov iz
prvega odstavka tega člena morajo sami zagotoviti: |
– redno vzdrževanje
in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo,
|
– redno vzdrževanje
obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, |
– občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo, greznic ter
malih komunalnih čistilnih naprav v skladu s predpisom. |
Lastniki objekta
lahko naloge iz tretjega odstavka prenesejo s pogodbo na izvajalca javne
službe in druge pravne osebe, ki so registrirane za to dejavnost.
|
Uporabnik je dolžan z
objekti iz prvega odstavka gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali
naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
V. JAVNA POOBLASTILA
IZVAJALCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
13. člen |
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
Izvajalec ima javno
pooblastilo za predpisovanje mnenj, projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
– k prostorskim
aktom; |
– k projektom oziroma
drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; |
– za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje; |
– za posege v
prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje; |
– za povečanje
oziroma zmanjšanje priključne moči; |
– v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
Izvajalec je dolžan
na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
|
Izvajalec sodeluje
pri tehničnih pregledih objektov in naprav, če je tako določeno s
predpisi. |
14. člen |
(javna pooblastila) |
Izvajalec ima, poleg
javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s 8. členom tega
odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in
evidenc po tem odloku. |
V katastru javne
kanalizacije se vodijo podatki o: |
– objektih in
napravah sekundarnega, primarnega omrežja in magistralnega omrežja,
|
– komunalnih in
skupnih čistilnih napravah, |
– kanalizacijskih
priključkih. |
15. člen |
(priključitev na
javno kanalizacijo) |
Na območju, kjer se
zgradi javna kanalizacija, je obvezna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme
obvestilo iz drugega odstavka 16. člena tega odloka. Tudi v primeru, če
se uporabnik v navedem roku ne priključi na javno kanalizacijsko
omrežje, nastane obveznost plačila storitve po tem odloku. |
Ne glede na določila
prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni
obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile,
nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne
odpadne vode dolžan urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male
čistilne naprave, skladno s predpisi. Nesorazmerno draga storitev je
tista, ki presega povprečni strošek za več kot 100%. |
Ne glede na določila
prvega odstavka tega člena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
prav tako ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno
vodo v malo čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo
skladno s predpisi. |
V primeru spora o
tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje,
odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave,
stvarno pristojen za gospodarske javne službe. |
Priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz
soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z
določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim
ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno
dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 in
je za objekt odmerjen komunalni prispevek. |
Uporabnik mora pred
priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev
gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več
uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu
uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba,
na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma
objektov. |
Uporabnik mora ob
priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi
in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in
revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda
izvajalec na zahtevo uporabnika. |
16. člen |
(pravica do
priključitve na omrežje) |
Izvajalec je dolžan
dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo
in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno
kanalizacijo. |
Če priključitev ni
možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom,
zoper katerega je možna pritožba. O pritožbi odloča župan. |
Ob usposobitvi nove
kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov
oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in
organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na
javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo
priključka. |
Izvajalec ne sme
izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka
v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z
upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska. |
17. člen |
(kanalizacijski
priključek) |
Priključek se izvede
praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več
priključkov. |
Vsa dela pri graditvi
objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira
izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec
oziroma za to usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca. |
Izvajalec po
priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo
o priključitvi. |
18. člen |
(prepoved posegov v
omrežje) |
Brez soglasja
izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na
omrežjih, objektih in napravah, določenih v 11. členu tega odloka.
|
Vsa dela na javnem
kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni
kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z
veljavno zakonodajo pooblaščena oseba. |
19. člen |
(akti v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja) |
V postopku izdaje
gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje
soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev
ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje
stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč
področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku. |
20. člen |
(začasni priključek) |
Začasni priključek je
možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 15.
člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti
obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz
prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem
postopku. |
Soglasje iz prvega
odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga
podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila
stroškov izdaje soglasja. |
21. člen |
(ukinitev priključka) |
Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega
objekta. Priključek objekta odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši,
najkasneje 14 dni pred rušitvijo. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika
iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika
fizično ukine priključek. |
VI. PREVZEM NAPRAV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE |
22. člen |
(prenos objektov
izvajalcu) |
Investitor javnega
kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov
oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti
objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor
je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno
in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja.
|
Postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne
kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena vsa
dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski podatki,
blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in
dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
VII. MERITVE KOLIČIN
IN OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE |
23. člen |
(meritve količin in
obračun odvajanja) |
Odvedena odpadna in
očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno
vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno vodo. |
Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki so priključeni na sistem
javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene vode
v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z
obračunskim vodomerom (merilno napravo). Obračunski vodomer (merilno
napravo) je dolžan vgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki
ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, in ostalimi
veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega vodomera (merilne
naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda uporabniku obračuna po
pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na podlagi kriterijev o norma
porabi vode. |
Ne glede na določila
prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina
odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne
oziroma tehnološke vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne
naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno
napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške,
upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v
tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina odvedene odpadne
in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi. |
24. člen |
(okvara obračunskega
vodomera oziroma merilne naprave) |
Kolikor izvajalec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v
okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga
ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je
bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred
nastankom okvare. |
Plačila storitev
javne službe se lahko oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do
okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala v kanalizacijo, in sicer
za tisto količino vode, ki presega povprečno porabo zadnjega
obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma
v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare. |
25. člen |
(merilno mesto) |
Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano
v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
26. člen |
(izvajanje in
pogostost meritev) |
Meritve, ki so osnova
za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti
komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je
določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani
pristojnih ministrstev. |
Pogostost meritev
mora biti usklajena z veljavnimi predpisi. |
27. člen |
(stroški opravljanja
meritev in odvajanja) |
Vse stroške
odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne
kanalizacije. |
V primeru, da se v
objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca,
nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže,
po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne
vode. |
28. člen |
(okoljske dajatve) |
Uporabniki so za
plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica
odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske
vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, dolžni plačati ceno za
enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na
predlog ministrstva, pristojnega za okolje, in se plačuje na način in v
obsegu, kot ga določi Vlada Republike Slovenije. |
VIII. INDUSTRIJSKA
ODPADNA VODA |
29. člen |
(odvajanje
industrijskih odpadnih voda) |
V javno kanalizacijo
se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne
prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
Uporabnik, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno
kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo
očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno
vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede
na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja
morebiti nastalo škodo. |
Uporabnik mora
uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in
stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
30. člen |
(meritve stopnje
onesnaženosti) |
Meritve stopnje
onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve
stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik. |
V posebnih primerih
lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost
meritev in parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
|
Izvajalec lahko
zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če
uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno
kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot
vsakih šest mesecev. |
31. člen |
(meritve količin
odpadne industrijske vode – merilno mesto) |
Uporabnik, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora
predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V
osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
1) voditi obratovalni
dnevnik merilnega mesta, |
2) dovoliti izvajalcu
dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega
dnevnika, |
3) dovoliti izvajalcu
odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in
meritve količine odpadne vode ter |
4) izvajalcu dovoliti
redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
32. člen |
(posebna pogodba) |
Posebno pogodbo z
izvajalcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
|
1) nadpovprečne
količine odpadne vode, |
2) nadpovprečna
nihanja količin odpadne vode, |
3) nadpovprečne
parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov,
|
4) za odvajanje vseh
industrijskih odpadnih voda. |
33. člen |
(obveznost
obveščanja) |
Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
Uporabnik je dolžan
takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne
vode, ki so trajnejšega značaja. |
O rezultatih meritev
onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat
letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. |
IX. PADAVINSKE VODE |
34. člen |
(odvajanje
padavinskih voda) |
Padavinsko vodo je
potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s
ponikanjem v tla. |
Padavinske vode, ki
so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo
odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali
upravljavec površin primerno zajeti in očistiti, ter jih speljati v
vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
V primeru, če se
padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik
pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja
uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi
velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja. |
X. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI
SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
35. člen |
(gradnja lastnih
naprav) |
Na območjih, kjer ni
zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ali se po operativnem programu ne
predvideva gradnja javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov
obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne
naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja
izključno nepretočnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno
izvedeno malo čistilno napravo. |
Padavinske vode ne
smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike,
meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
|
Obstoječe greznice,
ki niso vodo tesne, so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje
do 31. 12. 2015, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem
območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2017. Greznice, ki niso vodo
tesne, je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo
ustrezen certifikat ali nepretočnimi greznicami. |
Uporabnik oziroma
lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena je dolžan
skleniti z izvajalcem ali drugo za to dejavnost registrirano osebo
pogodbo o praznjenju greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne
naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan
skleniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. – uvajanje
monopola? |
36. člen |
(čiščenje in
vzdrževanje) |
Uporabniki morajo
zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje
odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav). |
Praznjenje greznic je
obvezno in se opravlja po potrebi s strani izvajalca gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma najmanj enkrat na
štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti
dostop do greznic s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o
praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo
inšpekcijskih služb. |
Vsebino greznic se
lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih
gošč. |
V primeru, ko
izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki je bila pripeljana na
čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize
ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške
uporabnika. |
Vsebina greznic,
blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih
priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno
kanalizacijo. |
Glede plačila
storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega
in četrtega odstavka 45. člena tega odloka. |
Izvajalec je dolžan
voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi
katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je
upravljavec dolžan uskladiti z uporabnikom. |
XI. MOTNJE ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA |
37. člen |
(motnja delovanja
sistema brez objave) |
Izvajalec javne
službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za
morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje
odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine
odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode
iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih: |
– če je zaradi stanja
interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje,
javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali
zdravje oziroma premoženje ljudi, |
– če je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca, |
– če uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti
svoje napeljave, |
– če uporabnik
onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne
vode ali pregled na kanalizacijskem priključku, |
– če uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo priključka, |
– če uporabnik krši
objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
odpadne vode, |
– če uporabnik z
odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
|
Prav tako mora
uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti
črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz
javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške
prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik. |
38. člen |
(motnja delovanja
sistema z obvezno objavo) |
Izvajalec ima pravico
brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja
odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih: |
1) za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
2) za čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
|
3) v primerih višje
sile. |
Izvajalec mora o času
trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih
vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev
javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj 1 teden pred prekinitvijo
za planirana vzdrževalna dela. |
V primerih iz 3.
točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi
načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih
prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za
upravljavca ni obvezna. |
XII. OBRAČUN
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE |
39. člen |
(plačevanje stroškov) |
Uporabniki javne
službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca. |
40. člen |
(obračun na internem
vodovodnem omrežju več uporabnikom) |
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz
istega priključka, izda izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec
lahko izda račun za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi
posameznim uporabnikom objekta na podlagi pisnega dogovora z upravnikom
objekta ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
Če je več uporabnikov
priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika
stavbe, so uporabniki dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za
porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim
uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti
obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. |
Vodomeri v interni
napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh
vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava. |
Ne glede na določbo
iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali
upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov
na interni napeljavi. |
Interna delitev
stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost
izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do
popolnega plačila dolga. |
41. člen |
(plačilo računa) |
Račun mora uporabnik
plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. |
Uporabnik lahko
izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 8 dneh od dneva izdaje
računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na
tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem
času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti odvajanja
komunalne odpadne vode, po postopku, določenim s tem odlokom. |
42. člen |
(prekinitev
priključka na javno kanalizacijo) |
Uporabniku, ki po
preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno,
ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s
katerim ga opozori, da mu bo odvajanje komunalne odpadne vode na njegove
stroške začasno prekinjeno, če računa ne bo poravnal v skladu z
zakonskimi določili. |
Če celotni znesek
računa niti v 15 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega
odstavka tega člena ne bo poravnal, lahko izvajalec uporabniku začasno
prekine odvajanje komunalne odpadne vode. |
XIII. VARSTVO
UPORABNIKOV |
43. člen |
(načini varstva
pravic uporabnikov storitev javne službe) |
Varstvo pravic
uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: |
– dolžnostjo
sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni pogoji; |
– možnostjo vložitve
pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih
pooblastil; |
– možnostjo vložitve
ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega
odloka, naslovljenega na izvajalca; |
– ukrepi, določeni z
zakonodajo o varstvu potrošnikov; |
– drugimi predpisi. |
44. člen |
Uporabnik lahko v
primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ko
mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s
katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je
kršena in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno
ravnanje. |
Izvajalec mora
ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 8 dni od dokončnosti odločbe
iz prejšnjega odstavka. |
XIV. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
45. člen |
(viri financiranja
javne službe) |
Viri financiranja
gospodarske javne službe so: |
a) plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
b) sredstva
občinskega proračuna, |
c) sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
d) druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih, komunalnih in padavinskih voda, |
e) sredstva
občinskega proračuna za druge storitve javne službe (prvi odstavek 47.
člena). |
46. člen |
(plačila uporabnikov
za storitve javne službe) |
Plačila uporabnikov
za storitve javne službe so izražena v evrih za porabljeni kubični meter
vode. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za
različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe
(gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije
gospodarskih subjektov). |
Za stavbe v naselju
ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo
ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo
urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v smislu
točke a) prvega odstavka 44. člena tega odloka) izvajalcu gospodarske
javne službe za naslednje storitve: |
– praznjenje
nepretočnih greznic, |
– prevzem blata iz
greznic in obstoječih greznic najmanj enkrat na štiri leta; dejanska
frekvenca se definira v Tehničnem pravilniku, glede na porabo vode na
odjemnem mestu, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta,
|
– obratovalni
monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee.
|
Kolikor je storitve
iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka potrebno opraviti v
pogostejših časovnih intervalih, kot so opredeljeni v prejšnjem
odstavku, je izvajalec gospodarske javne službe vsako nadaljnjo izvedbo
teh storitev upravičen zaračunati po veljavnem ceniku. Ne glede na to,
ali je storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz
tretjega odstavka) dolžan plačati, če je opravljena. |
47. člen |
(plačilo stroškov za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje) |
Ob priključitvi na
kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve
na kanalizacijsko omrežje. |
Stroški priključitve
iz prvega odstavka tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega
materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev
uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko
glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo. |
Stroške priključitve
iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na
kanalizacijsko omrežje, zaračuna upravljavec z računom, glede katerega
smiselno veljajo določila 40. in 41. člena tega odloka. |
48. člen |
(druge storitve javne
službe) |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe zagotavljati čiščenje peskolovov, lovilcev
olj in maščob na javnih površinah ter redno vzdrževati in čistiti
objekte meteorne kanalizacije. |
V zvezi z
opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce
površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo,
redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: |
– na svojih površinah
redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce
olj na njih in |
– čistiti in
vzdrževati svoje kanalske vode, namenjen za odvajanje padavinske vode. |
XV. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
49. člen |
(programi javne
službe, poročanje) |
Izvajalec je dolžan
vsako leto pripraviti program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode za naslednje leto in ga posreduje občini v uskladitev
najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu. Izvajalec javne službe mora
ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen program
najkasneje do 31. decembra tekočega leta, ki jih ta objavi na svojih
spletnih straneh. |
50. člen |
(obveznosti
izvajalca) |
Izvajalec ima pri
izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti: |
1) skrbi za normalno
delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne
kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
|
2) skrbi za meritve
in obračun odvedene in očiščene odpadne vode, |
3) redno kontrolira
sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred
čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja
le-teh, |
4) obvešča uporabnike
o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih
in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
|
5) vodi kataster
objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
|
6) izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javno kanalizacijo, v skladu z zakonskimi
opredelitvami, |
7) dolžan je pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo, |
8) nadzira gradnjo
objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
|
9) sistematično
pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
|
10) izdela načrt
ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (37. člen),
|
11) organizira
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter
o tem poroča pristojnim občinskim službam, |
12) pripravlja
predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve
kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki urejajo investicije v
infrastrukturo, |
13) kontrolira in
izvaja praznjenje greznic skladno s terminskim planom, |
14) vzpostavi in vodi
evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere
pripravlja terminski plan za redno praznjenje, |
15) kontrolira
vodotesnost kanalov in bazenov, |
16) pristojnemu
organu v rokih iz 48. člena tega odloka predloži program odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na način in v rokih, ki
jih opredeljuje Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
51. člen |
(obveznosti
uporabnika oziroma lastnika) |
Uporabnik oziroma
lastnik ima naslednje obveznosti: |
1) na javno
kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca, |
2) na že zgrajeno
javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 12. mesecih po
izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili
izvajalca, |
3) spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne
ali padavinske vode, |
4) zgraditi objekte
in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in
Tehničnim pravilnikom, |
5) redno vzdrževati
interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim
priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja
posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi, |
6) omogočiti
izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem
času, tudi izven obratovalnega časa, |
7) odpadne vode, ki
ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v
javno kanalizacijo redčiti z ne onesnaženo vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
8) redno oziroma v
skladu s tem odlokom naročati praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna
dela, |
9) odvajati v javno
kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
parametrov, |
10) prijaviti
izvajalcu vsako večjo spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne
in padavinske vode, če ta sprememba traja več kot tri mesece,
|
11) redno plačevati
prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
|
12) pisno obveščati
izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na
javno kanalizacijo, |
13) javiti vsako
opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije
izvajalcu, |
14) pridobiti
soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
|
15) ne dovoliti
priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca, |
16) odgovarja za
škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem,
prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno
uporabo. |
Uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. |
52. člen |
(obveznosti pri
odvajanju industrijskih vod) |
Pri odvajanju
industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje
obveznosti: |
1) v roku šestih
mesecev od pričetka odvajanja industrijske odpadne vode urediti
kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo,
skladno z veljavnimi normativi, |
2) v skladu s
predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate
dostavljati izvajalcu najkasneje do 15. 3. za preteklo leto,
|
3) pridobiti soglasje
izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode. |
53. člen |
(obveznosti drugih
subjektov) |
Investitorji oziroma
izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri
vseh posegih v prostor ter upravljavci drugih omrežij (na primer:
električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pred
opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za
posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na
infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti
izvajalca. |
V primeru, ko do
poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma
sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške
popravila. |
54. člen |
(oprostitev
odgovornosti izvajalca za škodo) |
Izvajalec ne
odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih
pride v naslednjih primerih: |
– zaradi naravnih in
drugih nesreč, |
– ko niso
zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih voda, |
– ko priključitev
stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim
soglasjem. |
XVI. NADZOR |
55. člen |
(organi nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem
javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske
javne službe. |
Nadzor nad izvajanjem
odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot
prekršek, izvaja inšpekcijska služba. |
Pooblaščeni delavci
izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati
pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter
ugotovljene kršitve dokumentirati. |
56. člen |
(dolžnost plačevanja
storitev po poteku rokov za priključitev) |
Po poteku rokov iz
prvega odstavka 15. člena oziroma 61. člena tega odloka se uporabniku
lahko začnejo zaračunavati stroški po ceniku, ki velja za odvajanje v
javno kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na
javni kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to, ali je
bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi, ki onemogočajo
priključitev na javno kanalizacijo in, ki niso na strani izvajalca,
uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila. |
XVII. KAZENSKE
DOLOČBE |
57. člen |
(prekrški izvajalca) |
Z globo 1.200 EUR se
kaznuje izvajalec, če: |
1) ne zagotovi
izvajanja določil iz prvega in drugega odstavka 5. člena, |
2) ne vodi katastra
kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 8. člena odloka,
|
3) priključi objekt,
ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje peti odstavek 15. člena,
|
4) z uporabnikom ne
sklene pogodbe iz šestega odstavka 15. člena, kljub temu, da so
izpolnjeni pogoji za priključitev, |
5) ne dopusti
priključitve, kot to določa prvi odstavek 16. člena, |
6) ne izvaja nadzora
nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, kot to določa drugi odstavek 17. člena, |
7) ne evidentira
uporabnika, kot to določa tretji odstavek 17. člena, |
8) ne zahteva
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode v primerih, kot to določa 36. člen, |
9) če uporabniku
prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa
za to niso podani razlogi iz 36. člena, |
10) ne odpravi
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, |
11) povzroči motnjo
odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom iz
drugega odstavka 37. člena in je zato povzročena škoda. |
Z globo 400 EUR se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
izvajalca. |
58. člen |
(prekrški
uporabnikov) |
Z globo 400 EUR se
kaznuje za prekršek fizična oseba, če: |
1) objekte in naprave
iz prvega odstavka 12. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem
odstavku 12. člena, |
2) se ne priključi na
javno kanalizacijo v roku, kot ga določa prvi odstavek 15. člena oziroma
61. člen, |
3) ne uporablja javne
kanalizacije, kot to določa sedmi odstavek 15. člena, |
4) ne vgradi
obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek
23. člena, |
5) brez razloga ne
izvede merilnega mesta, če to od njega zahteva drugi odstavek 25. člena,
ali ravna z merilnim mestom v nasprotju z določili posameznih točk iz
25. člena, |
6) v javno
kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje
vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 29. členom, |
7) ne zagotovi
meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega
odstavka 29. člena, |
8) v primeru potrebe
po posebni pogodbi iz 31. člena ne sklene posebne pogodbe z izvajalcem,
|
9) ne obvešča
izvajalca, kot je določeno v 32. členu, |
10) padavinsko vodo
brez soglasja izvajalca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo
odvaja na ceste ali ostale javne površine (33. člen), |
11) na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za
čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 35. člen,
|
12) ne zagotovi
rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih
voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 35. člena,
|
13) ne izpolnjuje
katere od obveznosti, ki so navedene v 50. členu tega odloka.
|
Za prekršek iz prvega
odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
z globo 1.200 EUR. |
Odgovorna oseba
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. |
59. člen |
(drugi prekrški) |
Z globo 1.200 EUR se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če: |
1) ne prenese
objektov in naprav v upravljanje upravljavcu (prvi odstavek 22. člena),
|
2) pred opravljanjem
del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico
motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem
odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek
52. člena). |
Z globo 400 EUR se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
Posameznik se za
prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR. |
XVIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
60. člen |
(uskladitev katastra
komunalnih naprav) |
Kataster komunalnih
naprav iz prvega odstavka 8. člena tega odloka mora izvajalec z
dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega
odloka. |
61. člen |
(Tehnični pravilnik) |
Predlog Tehničnega
pravilnika iz 9. člena tega odloka pripravi izvajalec javne službe,
najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
62. člen |
(priključitev
objektov na javno kanalizacijo) |
Objekte, ki kljub
možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni
na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku
dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in
tretjega odstavka 15. člena tega odloka. |
63. člen |
(medsebojni sporazumi
med uporabniki) |
Uporabniki so
medsebojne sporazume iz drugega odstavka 27. člena tega odloka dolžni
skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih
od dneva uveljavitve tega odloka. |
V času uveljavitve
tega odloka so uporabniki o že obstoječih medsebojnih sporazumih iz
drugega odstavka 27. člena tega odloka, dolžni pisno obvestiti izvajalca
javne službe najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka. |
64. člen |
(pričetek
veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0005/2008-14 |
Rečica ob Savinji,
dne 22. maja 2008 |
|
Župan |
Občine Rečica ob
Savinji |
Vincenc Jeraj l.r. |