Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena
Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99, 52/03 in
89/13) je Občinski svet Občine Velika Polana na 13. seji dne 18. 4. 2017
sprejel |
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora MP 5,
MP 7 in MP 8 – kmetijsko gospodarska cona |
1 UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
|
S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enote urejanja
prostora MP 5, MP 7 in MP 8 – kmetijsko gospodarska cona (v nadaljnjem
besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). |
2. člen
(vsebina odloka)
|
Ta odlok
določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko
ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
3. člen
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta)
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta
s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
|
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
|
– prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
|
– načrt
parcelacije v merilu 1:1000. |
4. člen
(priloge občinskega podrobnega
prostorskega načrta)
|
Občinski
podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz
stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
|
– povzetek za javnost. |
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta)
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v k.o. Mala
Polana, severno od naselja Velika Polana med lokalno cesto na severu in
vodotokom Črnec na jugu. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega enote
urejanja prostora MP 5, MP 7 in MP 8. Za izvedbo načrtovane prostorske
ureditve bodo potrebne tudi prostorske ureditve na sosednjih območjih,
zato sta k območju občinskega podrobnega prostorskega načrta priključena
tudi dela enot urejanja prostora MP 6 in EU 23. Površina območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta meri cca 14 ha. |
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v večji meri
nepozidano in je v naravi travnik oziroma njive. Na južnem delu območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka jarek, na vzhodnem delu
pa dovozna pot od lokalne ceste do čistilne naprave. Ob dovozni poti
poteka do čistilne naprave tudi kanalizacija in komunikacijsko omrežje,
po južnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa še
srednjenapetostni kablovod do čistilne naprave, kabliran s
srednjenapetostnega prostozračnega daljnovoda, ki prečka zahodni del
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Vodovod se nahaja ob
občinskih cestah, to je ob severu in zahodu območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na poplavnem
območju vodotoka Črnec, v večjem delu na območju majhne poplavne
nevarnosti. Jarek je evidentiran kot naravna vrednota IŠ 6956 Črnec,
celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta pa kot
ekološko pomembno območje ID 42100 Mura – Radmožanci in posebno območje
varstva SI5000010 Mura. |
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA
Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
6. člen
(načrtovana prostorska ureditev)
|
Z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana: |
– gradnja stavbe za rastlinsko pridelavo – rastlinjaka s spremljajočim
skladiščem, hladilnico, namakalnico, predelovalnico, pakirnico,
prodajalno, kotlovnico, strojnico, upravo itd.; zbiralnika padavinskih
voda – lagune, zalogovnika tople vode, parkirišča, pristopov do objektov
in zemljišča, funkcionalnih prometnih površin, nakladalne rampe,
transformatorske postaje; |
– gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim,
skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim; |
– gradnja priključkov na javno cesto, javni vodovod, javno kanalizacijo,
elektroenergetsko omrežje, komunikacijsko omrežje; |
– druge
zunanje ureditve; |
– ureditev zelenih površin ob jarku; |
– delna
prestavitev in delno kanaliziranje jarka; |
– ozelenitev obrobja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR
4.1 Vplivi in povezave prostorske
ureditve s sosednjimi območji
7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji)
|
(1) Zahodni in severni del območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta sega v 4,00 m varovalni pas občinskih cest. V varovalnem pasu
javnih cest so posegi dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste.
|
(2) Južni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega na
5,00 m priobalno zemljišče potoka Črnec. Na priobalnem zemljišču so
dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja
voda. |
(3) Za
povezavo prostorske ureditve s sosednjim območjem na jugu se zgradi
premostitveni objekt čez potok Črnec. |
(4) Za
priključevanje prostorske ureditve na prometno, okoljsko, energetsko in
komunikacijsko infrastrukturo, ki poteka oziroma leži na sosednjih
območjih, se zgradijo ustrezni priključki oziroma vodi. |
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in
površin
8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in
površin)
|
(1) Načrtovana stavba za rastlinsko pridelavo – rastlinjak je v prostor
umeščena vzporedno s severno mejo območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta. Pretežni del rastlinjaka je steklenjak, v/ob
severni del rastlinjaka so umeščeni skladišče, hladilnica, namakalnica,
predelovalnica, pakirnica, prodajalna, kotlovnica, strojnica, uprava,
zalogovnik za toplo vodo, pristopi do objektov, funkcionalna prometna
površina z obračališčem in parkiriščem, ki se lahko nadkrije z
nadstrešnico, nakladalna rampa, cestni priključek, transformatorska
postaja itd. Ob južnem delu rastlinjaka sta v prostor umeščena
zbiralnika padavinskih voda – laguni, ki se lahko nadkrijeta z
nadstrešnico. |
(2) Načrtovane stavbe za obrtne, proizvodne, servisne, storitvene,
skladiščne, trgovske ali poslovne dejavnosti so v prostor umeščena
vzhodno od načrtovanega rastlinjaka. |
(3) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo
9. člen
(vrste gradenj in drugih posegov ter
ureditev)
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev: |
– sanacija in priprava zemljišča, |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti, |
– vzdrževanje objekta. |
10. člen
(vrste objektov glede na namen in
zahtevnost gradnje)
|
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je namenjeno
kmetijski proizvodnji in obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim,
skladiščnim, trgovskim ter poslovnim dejavnostim so dopustne naslednje
vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov: |
– gostilne, restavracije in točilnice, |
– druge
poslovne stavbe, |
– trgovske stavbe, |
– sejemske dvorane, razstavišča, |
– stavbe
za storitvene dejavnosti, |
– garažne stavbe, |
– industrijske stavbe, |
– rezervoarji, silosi in skladišča, |
– stavbe
za rastlinsko pridelavo, |
– stavbe
za spravilo pridelka, |
– druge
nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
|
– mostovi in viadukti, |
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, |
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, |
– daljinski vodovodi, |
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, |
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, |
– lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– cevovodi za odpadno vodo, |
– čistilne naprave, |
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– elektrarne in drugi energetski objekti, |
– objekti za ravnanje z odpadki, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– vsi
nezahtevni in enostavni objekti razen objektov za rejo živali, pomožnih
letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
|
11. člen
(lega, velikosti in oblikovanje objektov
ter drugih zunanjih ureditev)
|
(1) Stavbe ne glede na zahtevnost gradnje: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne
smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjen v
notranjost zemljišča; |
– odmik
od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo. V kolikor ni
določen z gradbeno mejo (združuje, delitev, širitev in zožitev parcel),
mora biti odmik stavbe od meje sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m. S
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši;
|
– višinski gabarit: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu;
|
– tlorisni gabarit: skupna površina vseh stavb ne sme presegati faktorja
zazidanosti parcele 0,9. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji,
se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele
namenjene gradnji; |
– fasada: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu; |
– streha: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. |
(2) Gradbeni inženirski objekti ne glede na zahtevnost gradnje:
|
– lega:
na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
|
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3) Druge zunanje ureditve: |
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega
terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in
višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi.
|
(4) Lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
|
– lega:
najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča
odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa
tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na
oziroma do meje sosednjega zemljišča; |
– velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost gradnje; |
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture in na priobalnem zemljišču vodotoka so dopustni le
pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca. |
12. člen
(merila za parcelacijo)
|
Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na posamezno
funkcionalno celoto. |
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji)
|
(1) Pri
projektiranju in gradnji prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi
in normativi s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev na prometno, okoljsko, energetsko in
komunikacijsko infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno
s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
|
14. člen
(dostop do javne ceste)
|
Prometni
dostop do stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stavb se zagotovi z
izvedbo cestnih priključkov na javne ceste. |
15. člen
(oskrba z vodo)
|
(1) Za
oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovodnega voda zgradijo ustrezno
dimenzionirani vodovodni priključki. |
(2) Tehnološka voda se lahko zagotovi iz vseh razpoložljivih vodnih
virov (zbiralniki padavinskih voda – lagune, vodnjaki, geotermalne
vrtine, javni vodovod ipd.). |
16. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
|
(1) Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke
odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Padavinske vode, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju
(peskolovi) zbirajo v zbiralnikih padavinskih voda – lagunah ali se jih
posredno odvaja v podzemne vode (ponikanje). Padavinske odpadne vode, ki
odtekajo z utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica
objektov), se očiščene (lovilci olj) odvajajo posredno v podzemne vode
(ponikovalnice ali razpršeno odvajanje na teren ali po odvodnih in
ponikovalnih jarkih). |
17. člen
(oskrba z električno energijo)
|
Vsa
elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi ter na podlagi strokovne podlage in idejne rešitve
napajanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta Elektra
Maribor d.d. |
18. člen
(zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih storitev)
|
(1) Telekomunikacijsko omrežje se glede na načrtovano prostorsko
ureditev ustrezno razširi na osnovi projektne rešitve, ki se jo obdela v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za
izvedbo. |
(2) Vsa
dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta,
zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji
upravljavca določenega omrežja. |
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(varstvo kulturne dediščine)
|
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot
kulturne dediščine. |
(2) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
|
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
20. člen
(varstvo voda)
|
(1) Na
priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s
področja upravljanja voda. |
(2) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske,
komunalne in tehnološke vode v skladu z veljavno zakonodajo s tega
področja. |
(3) Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode (brez
precejanja skozi zemljino oziroma skozi kamenine) je prepovedano.
Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le
posredno (razpršeno ali preko ponikovalnic). Ponikovalnice se
dimenzionirajo na podlagi hidrogeološkega poročila. Če ponikanje ni
možno, se padavinske vode lahko odvaja v bližnji vodotok. |
(4) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen v
neprepustni izvedbi. |
(5) Za
vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod
ipd.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(6) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami. |
(7) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda. |
21. člen
(varstvo tal)
|
(1) Ob
izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi
območja. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
22. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) V
skladu z usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor
se na območju naravne vrednote IŠ 6956 Črnec, razen na odseku med
vzhodno mejo zemljišča s parcelno št. 2303 v k.o. Mala Polana in zahodno
mejo zemljišča s parcelno št. 2295 v k.o. Mala Polana, ohranja sklenjen
pas obrežne lesene zarasti. Možno je selektivno čiščenje, vendar na
način, da se odstrani le posamezna drevesa ali grme in omogoči
pomladitev iz panjev. Na to območje naravne vrednote se ne deponira
nikakršnega materiala (stalno ali začasno) in ne slabša stanja vode.
|
(2) Območja naravne vrednote (razen odseka opredeljenega v prejšnjem
odstavku) se ne osvetljuje in ohranja se prehodnost za prostoživeče
živali. |
(3) Zaradi ohranitve prehranjevalnih razmer za varovane vrste ptic, za
katere so pomembe mejice in grmišča, se na zahodni in vzhodni meji
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta zasadi sklenjen pas
drevesno grmovne zarasti (mejica) iz lokalno značilnih, samoniklih vrst.
Tujerodne vrste (npr. robinija in pavlovnija) se ne sadijo. |
23. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z
določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
|
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo
in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
24. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva
pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA
podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.
|
(2) Pri
gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je
treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov
prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje
varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih
mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve
dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred
hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred
hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem
naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost
pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne
protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. |
25. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.
|
(3) Notranja osvetlitev steklenega dela rastlinjak ne sme biti opremljen
z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti
steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne
seva v zunanjost rastlinjaka. |
26. člen
(varovanje naravnih virov)
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
|
– stalna
oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
|
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
|
27. člen
(učinkovita raba energije)
|
(1) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso. |
(3) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
|
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
|
– toplotne črpalke. |
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
28. člen
(ravnanje z odpadki)
|
Ravnanje
s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki
določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM
29. člen
(obramba)
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih
rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
30. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
(1) V
skladu z usmeritvami Direkcije za vode RS se zagotovi protipoplavne
ukrepe, saj območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na
poplavnem območju vodotoka Črnec, v večjem delu na območju majhne
poplavne nevarnosti. |
(2) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstaja možnost
nastopa visoke podtalnice, zato je potrebno ustrezno rešiti odvod
padavinskih voda ter predvideti ukrepe za zaščito pred podtalnico.
|
(3) Varna kota za gradnjo stavb oziroma ključnih delov stavb je 166,30 m
n. m., to je najmanj 0,30 m nad koto stoletnih vod Q100 (med 165,70 in
166,00 m n. m.). V kolikor se v skladu z grafičnim delom izvede
protipoplavni nasip, je rastlinjak dopustno graditi tudi na nižji koti.
|
(4) Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
|
(5) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija itd.). |
31. člen
(varstvo pred požarom)
|
(1) Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) V
skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32. člen
(etapnost izvedbe)
|
(1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v dveh ali več etapah.
|
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto,
ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske
ureditve. |
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega
interesa investitorja. |
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev)
|
Dopustna
so odstopanja od: |
– rešitev načrtovanih objektov in površin; |
– zemljiških parcel namenjenih gradnji stavb, katere se lahko združuje,
deli, širi ali oži; |
– tras,
površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v
primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske,
hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih
razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z
rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci
urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
34. člen
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev)
|
(1) Pri
izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je
potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje,
pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu. |
(2) V
času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA
35. člen
(usmeritve po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta)
|
Merila
in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
13 KONČNI DOLOČBI
36. člen
(hramba in vpogled)
|
Občinski
podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu
občinske uprave Občine Velika Polana. |
37. člen
(začetek veljavnosti)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
9-13/2017 OS |
Velika
Polana, dne 18. aprila 2017 |
|
Župan |
Občine Velika Polana |
mag. Damijan Jaklin l.r. |
|