Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16) ter prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo in 35/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 20. redni seji dne 23. februarja 2017 sprejel

ODLOK

O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI ŠKOFJA LOKA

I.              Splošne določbe

1. člen

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(1) Odlok o javnem redu in miru (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ukrepe v Občini Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: Občina) za varovanje javnega reda in miru ter ukrepe za varovanje ljudi, premoženja, okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja.

(2) Ta odlok tudi določa pravila ravnanja, ki jih moramo opravljati posamezniki oziroma se jih morajo vzdržati zaradi varovanja javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter vzdrževanja čistega okolja, zdravja in zunanje podobe kraja ter obveznosti lastnikov in vodnikov živali.

(3) Odlok določa tudi prekrške in globe zanje.

3. člen

Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju Občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana.

4. člen

(1) Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov.

(2) Za prekrške, storjene po tem odloku, so lahko odgovorni tudi pravne osebe in samostojni podjetniki ter odgovorne osebe teh subjektov.

(3) Za prekrške, storjene po tem odloku, ki jih storijo otroci ali mladoletniki, so odgovorni starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba otroka ali mladoletnika, če je storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom.

(4) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva nastopi zlasti tedaj, ko starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki omogočijo, dopustijo ali dovolijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju z določbami tega odloka.

5. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in veljavnih predpisih;

·       javne površine so nepremičnine, ki so v lasti občine oziroma ožjih delov občine ali imajo status javnega dobrega in so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopne vsakomur (ceste, parki, ulice, igrišča in podobno);

·       zasebne površine so nepremičnine, ki so v zasebni lasti in do katerih je dostop dovoljen zgolj s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe;

·       otrok je oseba mlajša od 14 let;

·       mladoletnik je oseba, stara od 14 do 18 let;

·       nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine, ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.

II.             Varovanje javnega reda in miru

6. člen

Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se na nedovoljen način moti javni red in mir ter vznemirja občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu.

7. člen

Z namenom varovanja in vzdrževanja javnega reda in miru je prepovedano:

1.      vstopati brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena;

2.      prenočevati po tržnicah, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih, v prostorih objektov, ki za to niso namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih;

3.      na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen ko je to izrecno dovoljeno ali določeno;

4.      zadrževanje na območju pokopališča z namenom druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače;

5.      onesnaževati ali naslanjati se na nagrobne spomenike, grobove ali grobnice, razna spominska obeležja v parkih in spominskih območjih, postavljati nanje predmete, ki kazijo njihov videz, hoditi po grobovih oziroma grobnicah;

6.      metati predmete, zlasti če se s tem onesnažuje, moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja;

7.      prestaviti, odstraniti, prevračati, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, zidove, škarpe, poštne nabiralnike, zaščitne ograje, klopi, ograje, posode za odpadke, cvetlične posode, stojala za kolesa, igrala na otroških igriščih in druge naprave ali predmete za splošno rabo in drugo urbano opremo na javnih mestih;

8.      uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh ali drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok;

9.      zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te namene omejeno.

8. člen

(1) Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih zbiranjih.

(2) Organizator javne prireditve ali javnega shoda (v nadaljnjem besedilu: prireditve) na območju občine je dolžan za vsako prireditev na javnih površinah pridobiti soglasje občinske uprave za nenamensko uporabo javnih površin. V kolikor pa je za javno prireditev ali javni shod potrebna tudi zapora javnih prometnih površin, pa tudi soglasje občinske uprave za zaporo javnih prometnih površin. Soglasje za nenamensko uporabo javnih površin in/ali za zaporo javnih prometnih površin ne izključuje vloge za dovoljenje ali prijavo prireditve pri pristojnem organu.

9. člen

(1) Za vzdrževanje javnega reda in miru na prireditvi, ki se organizira na zemljišču v lasti občine ali zemljišču, ki predstavlja javno dobro, je odgovoren vodja prireditve, ki ga določi organizator.

(2) Organizator je dolžan:

1.      poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter varnost na prireditvenem prostoru;

2.      zagotoviti zadostno število parkirnih mest za obiskovalce prireditve ter poskrbeti, da lahko obiskovalci prireditve parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo udeležencev v cestnem prometu;

3.      poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke in s prenosnimi kemičnimi stranišči, v kolikor ni zagotovljena uporaba javnih sanitarij ali sanitarij v javnih lokalih, ali ti ne zadoščajo glede na število obiskovalcev prireditve;

4.      po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo.

10. člen

Kampiranje na javnih površinah, ki za to niso določene, v Občini ni dovoljeno, na zasebnih površinah pa je dovoljeno le s soglasjem lastnika zemljišča.

11. člen

Kampiranje na krajih iz prejšnjega člena je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča, če se s tem ne moti lastnikov oziroma uporabnikov sosednjih zemljišč ter če so izpolnjeni naslednji pogoji:

·       da organizator kampiranja dejavnosti ne opravlja kot profitno dejavnost oz. za organizacijo kampiranja ne zaračunava svoje storitve;

·       da organizator kampiranja s komunalnimi odpadki, ki nastanejo pri kampiranju, ravna skladno z določili predpisov o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki;

·       da je organizator kampiranja prostor za kampiranje opremil s kemičnim straniščem, če je prostor za kampiranje dostopen za avtomobilski promet in ni komunalno opremljen s sanitarijami.

III.            Varovanje ljudi in premoženja

12. člen

Prepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se ogroža, poškoduje ali onemogoča nemoteno uporabo premoženja občine in ožjih delov občine ali premoženja, ki predstavlja javno dobro.

13. člen

(1) Z namenom varovanja ljudi in premoženja je prepovedano:

1.      saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo;

2.      odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena;

3.      na ograje in zidove ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih;

4.      nepravilno uporabljati igrala na igriščih ali naprave v parkih in rekreacijskih poteh, kar ima lahko za posledico poškodbe ali uničenje igral in naprav oziroma ogrožanje drugih ljudi;

5.      v bivalnem in naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter sežigati materiale, ki povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja;

6.      imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi;

7.      onemogočati dostop do objektov in naprav javne komunalne infrastrukture;

8.      iztepati, izlivati ali metati iz večstanovanjskih objektov in objektov, ki mejijo na javno površino, karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi;

9.      na javnih površinah metati kamenje ali druge predmete, streljati z zračno puško, s fračo, lokom ali drugimi napravami, pri čemer je ogrožena lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja.

(2) Z namenom varovanja ljudi in premoženja morajo lastniki ali upravniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov oziroma zemljišč:

1.      odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah;

2.      odstraniti drevesa po predhodno pridobljenem strokovnem mnenju pristojnega oddelka občinske uprave oziroma odstraniti suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padajo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih;

3.      sproti odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine.

(3) V kolikor v primeru kršitve kršitelji iz prejšnjega odstavka ugotovljenih nepravilnosti oziroma kršitev ne odpravijo v roku, ki ga odredi pristojni občinski organ nadzora, lahko nepravilnosti iz prejšnjega odstavka po naročilu pristojnega občinskega organa nadzora odpravi pooblaščeni izvajalec na stroške kršitelja.

IV.           Varovanje okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja

14. člen

(1) Z namenom varovanja okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja je prepovedano:

1.      metati, puščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje ali druge prostore, ki niso za to določeni ali da s tem onesnažuje okolico ali moti okolico;

2.      odlagati kakršenkoli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo;

3.      speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino;

4.      metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo njihovo zamašitev;

5.      postavljati montažne ali druge objekte na javnih površinah brez ustreznega soglasja;

6.      prati in popravljati vozila na javnih in drugih za to neprimernih površinah;

7.      metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, človeške in živalske iztrebke ter injekcijske igle in brizgalke na javne površine;

8.      trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih in javnih nasadih;

9.      v naseljih škropljenje rastlin z motornimi škropilnicami ali ročnimi škropilnicami tako, da škropivo odnaša na sosedovo zemljišče;

10.    prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to določena;

11.    kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije;

12.    puščati motorna vozila z delujočimi motorji več kot 3 minute v bližini vzgojno-varstvenih zavodov (vrtci, šole), v stanovanjskih naseljih in v njihovi bližini.

(2) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni:

1.      na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča in na njih dvorišča, vrtovi, žive meje, ograje, zelenice, drevje, okrasni nasadi in dovozne poti redno očiščeni, vzdrževani in urejeni;

2.      redno vzdrževati okolje zaradi zatiranja agresivnih plevelov ter zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov;

3.      urejati in vzdrževati znake in napise gospodarskih subjektov, ki morajo biti v starem mestnem jedru usklajeni s smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, drugod pa estetsko oblikovani in nemoteči za zunanji izgled;

4.      urejati in vzdrževati izložbe lokalov, ki morajo biti v nočnem času primerno osvetljene;

5.      urediti in vzdrževati opuščene hiše in druge objekte ter njihovo okolico;

6.      plinske cisterne postavljati tako, da čim manj kazijo zunanji izgled,

7.      v strnjenih naseljih poskrbeti, da ne kopičijo odpadkov in predmetov, ki kazijo izgled naselja ali ulice.

(3) Po čiščenju in urejanju zelenic je lastnik oziroma uporabnik dolžan odpadni material po vzdrževanju, čiščenju oziroma urejanju odstraniti v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. To ne velja za pokošeno travo na kmetijskih površinah, kjer se prideluje krma.

(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so določene kot priporočilo.

15. člen

(1) Neuporabnih in neregistriranih motornih vozil, njihovih delov in tudi drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico, ni dovoljeno puščati na javnih površinah.

(2) Postopek odstranitve neuporabnih in neregistriranih motornih vozil se izvede pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravila v cestnem prometu.

16. člen

(1) Oglaševanje oziroma plakatiranje je dovoljeno na mestih, ki so določena z veljavnim občinskim prostorskim načrtom.

(2) Za oglaševanje se skladno z občinskim odlokom, ki ureja občinske takse, plačuje taksa.

V.            Obveznosti lastnikov in vodnikov živali

17. člen

Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, v bližino šol in vrtcev, zelenih površin v bližini vzgojno varstvenih ustanov, javnih kopališč, pokopališč in na javne prireditve ter v javne prostore, ki jim niso namenjeni. Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči ali pomočniki oziroma službeni psi (npr. psi – vodiči slepim osebam, pomočniki invalidom, reševalni psi ipd.).

18. člen

(1) Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva žival, ki utegne ogrožati varnost ljudi, premoženja in drugih živali.

(2) Lastniki oziroma skrbniki morajo svoje živali na ulicah in trgih, v parkih ter na rekreacijskih in vseh drugih javnih površinah, kjer so živali dovoljene, ves čas imeti na povodcih. Agresivne oziroma popadljive živali morajo na teh površinah nositi tudi nagobčnik.

19. člen

(1) Lastnik, skrbnik oziroma vodnik živali je dolžan počistiti iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezni čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in vrečko za pobiranje iztrebkov ter ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu.

(2) Lastnik oziroma vodnik živali je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za živalske iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni.

(3) V primeru, da na določenem območju ni smetnjakov za živalske iztrebke, je lastnik oziroma vodnik živali dolžan iztrebke počistiti v vrečko, ki jo odloži v zabojnik za ostale odpadke.

20. člen

Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti prostoživeče ali zapuščene živali (npr. golobe, pse, mačke in podobno).

VI.           Nadzor nad izvajanjem tega odloka

21. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski organ nadzora. Za prekrške, določene v 1. do 8 točki 7. člena, v 10. členu, v 1. do 4. točki in 6. do 9. točki prvega odstavka 13. člena, v 1. do 8. točki in 10. do 12 točki prvega odstavka 14. člena, v 15., 17., 18. 19. in 20. členu tega odloka so pristojni tudi občinski redarji.

(2) Občinski organ nadzora ima pristojnost, da pri opravljanju nalog nadzora odredi odpravo nepravilnosti v roku, ki ga sam določi. Za odpravo nepravilnosti lahko odredi tudi druge ukrepe, potrebne za odpravo nepravilnosti.

(3) Občinski redar ukrepa v skladu s pristojnostmi, določenimi z veljavnimi predpisi na področju občinskega redarstva in ostalimi predpisi.

VII.          Kazenske določbe

22. člen

(1) Z globo 200,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9. in 12. člena tega odloka, 2. do 11. točke prvega odstavka 13. člena, drugega odstavka 13. člena, 2. do 11. točke prvega odstavka 14. člena in v nasprotju s 15., 17., 18., 19. in 20. členom tega odloka.

(2) Z globo 650,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9. in 12. člena tega odloka 2. do 11. točke prvega odstavka 13. člena, drugega odstavka 13. člena, 2. do 11. točke prvega odstavka 14. člena in v nasprotju s 15., 17., 18., 19. in 20. členom tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v višini 250,00 EUR.

23. člen

(1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 1. točke prvega odstavka 13. člena ter 1. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka.

(2) Z globo 2.500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 1. točke prvega odstavka 13. člena in 1. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v višini 600,00 EUR.

24. člen

Ostali prekrški se kaznujejo skladno z določili ustreznih zakonov in zakonom, ki ureja prekrške.

VIII.         Prehodna in končna določba

25. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o javnem redu in miru v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 20/91, 27/91, 63/93) in Odlok o reji in registraciji psov in reji drugih živali (Uradni list RS, št. 55/92).

26. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 223-0001/2016

Datum: 23.2.2017