Na
podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljnjem besedilu ZJZP), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US in 11/18 –
ZSPDSLS-1) in 7. in 16. člena Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski svet Občine
Črnomelj na 27. seji dne 29. 3. 2018 sprejel |
|
O D L
O K |
o
javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta javno-zasebnega
partnerstva »Vrtec Loka« |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
Ta odlok
predstavlja koncesijski akt (v nadaljevanju: koncesijski akt, odlok) in
vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Vrtec Loka«. |
S tem
koncesijskim aktom Občina Črnomelj kot koncedent tudi določa predmet in
pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in način financiranja
izvedbe projekta. |
|
2. člen |
|
(opredelitev ključnih pojmov) |
|
Poleg
pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi,
uporabljeni v tem koncesijskem aktu, naslednji pomen: |
– »koncedent« je Občina Črnomelj; |
– »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega
razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; |
– »koncesija« je koncesija za izvedbo projekta »Vrtec Loka« iz prvega
odstavka 1. člena tega koncesijskega akta; |
– »objekt« je vrtec Loka; |
– »občinski svet« je Občinski svet Občine Črnomelj; |
– »občinska uprava« je Občinska uprava Občine Črnomelj. |
|
II. VSEBINA, MODEL IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
3. člen |
|
(javni interes) |
|
Občina
Črnomelj skladno s prvo in drugo alinejo drugega odstavka 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO
in 76/16 – odl. US in 11/18 – ZSPDSLS-1) in 11. členom Zakona o
javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), s tem
koncesijskim aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za
izvedbo projekta »Vrtec Loka«. |
Javni
interes je izkazan na naslednji način: |
– zagotovitev ustreznih prostorov za nemoteno izvajanje predšolske
vzgoje na območju občine (10 oddelkov s spremljajočimi prostori); |
– povečanje obsega igralnih površin vrtca; |
– zmanjšanje razpršenosti izvajanja predšolske vzgoje zaradi
prezasedenosti; |
– izboljšanje standarda kakovosti in bivanja za končne uporabnike vrtca; |
– rušitev starega in dotrajanega dela vrtca v Loki; |
– sanacija in energetska obnova obstoječega novejšega dela vrtca (4
oddelki); |
– zmanjšanje stroškov obratovanja; |
– lažja
organizacija in izvedba dela za zaposlene. |
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva. |
|
4. člen |
|
(predmet koncesijskega razmerja) |
|
Predmet
koncesijskega razmerja je: |
– projektiranje in novogradnja vrtca v Loki v Občini Črnomelj, ki zajema
rušitev dela obstoječega objekta ter novogradnjo in navezavo na
obstoječi objekt, skupaj z ureditvijo okolice objekta, zunanjih igralnih
površin, dostopnih poti in parkirišč; |
– obnova
in energetska sanacija obstoječega novejšega dela vrtca v Loki (4
oddelki); |
– upravljanje z zgrajenim objektom, ki zajema zlasti tekoče in
investicijsko vzdrževanje objekta v koncesijski dobi, energetsko
upravljanje, zavarovanje, dajanje prostorov v uporabo uporabnikom ali
tretjim osebam v skladu z zahtevami koncedenta in zagotavljanje
ustreznih pogojev za uporabo objektov, pri čemer pa upravljanje ne
zajema izvajanja programa vzgoje in izobraževanja ter dejavnosti
kuhinje. |
Predmet
koncesijskega razmerja se podrobneje opredeli v projektni nalogi, kot
strokovni podlagi za izvedbo javnega razpisa. |
V
kolikor se v fazi izvedbe javnega razpisa izkaže, da so potrebne
spremembe ali dopolnitve zgoraj navedenega obsega javno-zasebnega
partnerstva, kakor bo podrobneje opredeljene s projektno nalogo, se
navedeno uskladi v postopku usklajevanja koncesijske pogodbe. |
|
5. člen |
|
(izvedba projekta) |
|
Za
potrebe realizacije projekta bo koncedent prenesel na koncesionarja
stavbno pravico za gradnjo objekta iz prve alinee prvega odstavka 4.
člena tega Odloka. |
Koncesionarju bo podeljena pravica, da ekonomsko koristi in upravlja s
celotnim objektom in pripadajočim zemljiščem skozi celotno koncesijsko
obdobje. |
Po
modelu DFBOT (projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj prenesi v last
javnemu partnerju) se bo ob prenehanju koncesijskega razmerja, ki bo
pomenilo tudi prenehanje podeljene stavbne pravice izbranemu
koncesionarju, izključila obveznost plačila nadomestila za povečano
vrednost nepremičnine kot posledico vlaganj koncesionarja s strani
koncedenta. Po izteku koncesijskega obdobja koncedent postane lastnik
celotnega objekta brez dodatnih finančnih obveznosti za koncedenta. |
Za
realizacijo projekta bo koncedent namenil zemljišče z obstoječim
objektom na parc. št. 982/14, 975/10, 975/9, 982/13 in po potrebi na
delu parc. št. 982/7, vse k.o. 1541 Loka. Koncedent bo prenesel na
koncesionarja stavbno pravico v obsegu, dogovorjenem s koncesijsko
pogodbo za čas trajanja koncesijskega razmerja. |
Z
namenom pridobivanja soglasij, upravnih in drugih dovoljenj za izvedbo
projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju
zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr.
služnostna pravica, pravica graditi itd.). |
|
6. člen |
|
(model javno-zasebnega partnerstva) |
|
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa, glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg
tveganj in vložkov partnerjev v projekt, je sklenitev javno-zasebnega
partnerstva v obliki koncesije gradenj. |
Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo izvedla po
modelu DFBOT (projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj prenesi v last
javnemu partnerju), ob upoštevanju določil Zakona o javno-zasebnem
partnerstvu in ob smiselni uporabi Zakona o javnem naročanju (Uradni
list RS, št. 91/15). |
Koncedent bo model za sklenitev javno-zasebnega partnerstva podrobneje
opredelil v fazi izvedbe javnega razpisa. |
|
III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV |
|
7. člen |
|
(pravice in obveznosti koncedenta) |
|
Koncedent bo v projekt vložil stavbno pravico na zemljiščih na parc. št.
982/14, 975/10, 975/9, 982/13 in po potrebi na delu parc. št. 982/7 vse
k.o. 1541 Loka za dogovorjeno koncesijsko obdobje, kot bo opredeljeno s
koncesijsko pogodbo. |
Za
potrebe izvedbe koncesijskega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju
pravico dostopa do zemljišč ter vse ostale pravice, ki so potrebne za
realizacijo projekta. |
Koncedent bo potrjeval dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo
v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih
dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta. |
Koncedent se zavezuje, da bo koncesionarju ves čas trajanja pogodbe
plačeval nadomestilo za uporabo in upravljanje objektov iz 4. člena tega
Odloka. |
|
8. člen |
|
(obveznosti in odgovornost koncesionarja) |
|
Koncesionar prevzema obveznost izvedbe projektiranja, rušitve dela
starega objekta na parc. št. 982/13 k.o. Loka, novogradnje novega
objekta (10 oddelkov s spremljajočimi prostori) na parc. št. 982/13 k.o.
Loka ter obveznost pridobitve potrebnih soglasij in dovoljenj po
terminskem planu, ki bo dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncesionar
prevzema obveznost rušitve obstoječega objekta ter predvidene
novogradnje s pripadajočo infrastrukturo v obsegu, kot bo dogovorjeno s
koncesijsko pogodbo. |
Koncesionar prevzema obveznost obnove in energetske sanacije obstoječega
novejšega dela vrtca v Loki (4 oddelki) na parc. št. 982/7 k.o. Loka. |
Koncesionar prevzema obveznost upravljanje z zgrajenim objektom, ki
zajema zlasti tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta v koncesijski
dobi, energetsko upravljanje, zavarovanje, dajanje prostorov v uporabo
uporabnikom ali tretjim osebam v skladu z zahtevami koncedenta in
zagotavljanje ustreznih pogojev za uporabo objektov, pri čemer pa
upravljanje ne zajema izvajanja programa vzgoje in izobraževanja ter
dejavnosti kuhinje. |
Koncesionar bo moral v celoti zagotoviti tudi financiranje projekta in
pridobiti ustrezna upravna dovoljenja potrebna za prevzem in delovanje
zgrajenega objekta (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje …). |
Koncesionar v koncesijski dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in
finančna tveganja iz naslova izvedbe novogradnje in obnove in drugih
ukrepov za izvedbo projekta. |
Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski
pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi
utegnila nastati koncedentu ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem
nalog iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe. |
Koncesionar se zaveže, da bo: |
– zagotavljal standard kakovosti udobja in bivanja za končne
uporabnike skladno z veljavnimi predpisi, standardi in normativni, kot
veljajo za tovrstne objekte; |
– upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi; |
– kot
dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko
upravljati objekte, naprave in opremo, |
pri
čemer se predmetne zaveze koncesionarja podrobneje opredelijo s
koncesijsko pogodbo. |
Koncesionar je upravičen do dogovorjenega plačila nadomestila, v kolikor
dosega v koncesijski pogodbi dogovorjen nivo storitve. V kolikor
koncesionar ne dosega s koncesijsko pogodbo dogovorjenega nivoja
storitve, se višina nadomestila sorazmerno zmanjša. |
Ostale
poglavitne dolžnosti koncesionarja so: |
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega
gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko
pogodbo; |
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi; |
– kot
dober gospodarstvenik vzdrževati objekt; |
– redno
vzdrževati objekt vključno z vso opremo in napravami, v obsegu,
opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča
njegova normalna uporaba; |
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe; |
– po
poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta
objekt, ki omogoča normalno uporabo; |
– voditi
ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo; |
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo. |
|
9. člen |
|
(dolžnosti uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz
tega akta; |
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se
opravljajo storitve in naloge iz tega akta; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka
oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na
izvajanje nalog; |
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. |
|
10. člen |
|
(druge pravice in obveznosti) |
|
Pravice
in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem
koncesijskim aktom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska
pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo
izvajanje koncesije. |
S
koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se
zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad
izvajanjem koncesijske pogodbe. |
|
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR |
|
11. člen |
|
(postopek izbire) |
|
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku, ki ga s
sklepom o začetku postopka izvedbe javnega razpisa opredeli županja.
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji
in v Uradnem glasilu EU. |
Postopek
izvedbe javnega razpisa se izvede po konkurenčnem postopku s pogajanji
ob smiselnem upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje. |
V
postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in
enakopravno obravnavanje ponudnikov. |
|
12. člen |
|
(status koncesionarja) |
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni
akt, iz katerega so razvidna medsebojna razmerja med njimi. |
Vsaka
oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme
biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni)
prijavi. |
|
13. člen |
|
(pogoji za izbiro koncesionarja) |
|
Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati
naslednje pogoje: |
1. da
koncesionarju ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali
nadzornega organa tega koncesionarja ali ki ima pooblastila za njegovo
zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna
sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, navedenih v prvem odstavku 75.
člena ZJN-3; |
2. da
ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v
skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v
skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države
koncedenta, |
3. da je
na dan oddaje vloge ali prijave imel predložene vse obračune davčnih
odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih
let do dne oddaje vloge ali prijave; |
4. da ni
uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami; |
5. da
koncesionarju v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ni
bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali
druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi
prekrška v zvezi s plačilom za delo; |
6. da
nad koncesionarjem ni začet postopek zaradi insolventnosti ali
prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti
in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, da koncesionarjevih sredstev ali poslovanja ne
upravlja upravitelj ali sodišče, da koncesionarjeve poslovne dejavnosti
začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad
koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi
pravnimi posledicami; |
7. da
koncesionar ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, katerim je
prepovedano poslovanje z koncedentom na podlagi 35. člena Zakona o
integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11
ZIntPK-UPB2); |
8. da v
zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih
računov; |
9. da
predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe
projekta in ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih
stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za
realizacijo predvidene investicije; |
10. da
poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse
obveznosti, določene s tem koncesijskim aktom, razpisno dokumentacijo in
vzorcem koncesijske pogodbe; |
11. da
razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno
izvedbo prevzetih obveznosti; |
12. da
ima ustrezno znanje in izkušnje z realizacijo podobnih projektov; |
13. da
bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim
standardom na trgu; |
14. da
izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz
koncedentove razpisne dokumentacije; |
15. ostale pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega
naročila. |
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo
koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje
pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo
dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje
postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. |
|
14. člen |
|
(merila za izbor koncesionarja) |
|
Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da
bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje
ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo v večji meri zagotovile izpolnitev
javnega interesa, opredeljenega v 3. členu tega Odloka. |
Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata, upoštevaje stroške vzpostavitve in upravljanja v celotni dobi
trajanja koncesije. |
Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v
okviru javnega razpisa. |
|
15. člen |
|
(pooblastilo) |
|
Za
objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se
pooblasti občinsko upravo. |
Za izbor
koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v
postopku sklenitve in izvajanja koncesije se pooblasti županjo. |
|
16. člen |
|
(strokovna komisija) |
|
Za
pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog
oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila županja imenuje
strokovno komisijo. |
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in
ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da
lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. |
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz
drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni
list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju
tega pogoja. |
Člana
strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje
postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se
nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. |
Za
izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti
navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje
prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo
vsi člani strokovne komisije. |
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe
javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe
koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so
lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim
znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. |
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki
ga posreduje županji. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta
izbire izvajalca koncesijo, ki ga sprejme županja. |
Akt
izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske
pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu
koncesijske pogodbe. |
|
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
17. člen |
|
(vzpostavitev) |
|
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske
pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med
koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana
na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo
pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje
določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe. |
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko
koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se
varuje javni interes. |
V
primeru neskladja med tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
veljajo določbe tega koncesijskega akta. |
|
18. člen |
|
(sprememba koncesijske pogodbe) |
|
Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe
v primerih: |
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo
določb koncesijske pogodbe; |
– v
primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v
prvotno koncesijsko pogodbo; |
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu
koncesijske pogodbe. |
Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če
je to potrebno, da se zavaruje javni interes. |
Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih: |
– bi se
spremenila splošna narava koncesije; |
– bi
sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka
podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki
so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila
prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije
pritegnili še druge udeležence; |
– bi se
zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist
koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji; |
– bi bil
zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije; |
– bi se
zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 32. členu tega
koncesijskega akta. |
|
19. člen |
|
(trajanje in podaljšanje razmerja) |
|
Trajanje
koncesijskega razmerja zajema čas gradnje oziroma obnove objektov iz
prve in druge alinee prvega odstavka 4. člena tega Odloka v predvidenem
trajanju 1 leto in največ 15 let upravljanja oziroma uporabe objekta,
kakor je opredeljen v tretji alinei prvega odstavka 4. člena tega
Odloka. |
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in
uvedbe koncesionarja v projekt. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene
pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo natančno
opredeljen v koncesijski pogodbi. |
Trajanje
razmerja se lahko podaljša največ za polovico s koncesijsko pogodbo
dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni
razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj
koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v
javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se
opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi. |
V
primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku
pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k
sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas
podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se
spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora
koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi
upravičenost sklenitve aneksa. |
|
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU |
|
20. člen |
|
(enostranski ukrepi v javnem interesu) |
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim
ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni
interes. |
Kot
enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: |
– uvedbo
izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe; |
– izdajo
izrednih obveznih navodil koncesionarju; |
– začasni prevzem objekta v upravljanje; |
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje
vrednosti obnovljenega; |
– odvzem
koncesije; |
– uveljavljanje odkupne pravice. |
Ukrep
koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme
prekomerno obremenjevati koncesionarja. |
Način in
pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje
opredelijo s koncesijsko pogodbo. |
|
21. člen |
|
(začasni prevzem objekta v upravljanje) |
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno
prevzame objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali
vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti obnovljenega objekta. |
|
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE |
|
22. člen |
|
(dolžnost poročanja) |
|
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno
voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo
in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve. |
Ob
prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj
s prenosom objekta, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno
izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja,
uporabno dovoljenje, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno
dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja itd.). |
|
23. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem pogodbe) |
|
Redni
nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent
lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti
zunanjega izvajalca. |
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi
tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora županja imenuje
posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik
nadzorne komisije. |
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objekta in
omogočiti vpogled v vso dokumentacijo vezano na objekt, vključno z
dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se
nanaša objekt, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor
mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti
koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. |
|
24. člen |
|
(nadzorni ukrepi) |
|
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE |
|
25. člen |
|
(redno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je
bila koncesijska pogodba sklenjena. |
|
26. člen |
|
(predčasno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so
opredeljeni v tem koncesijskem aktu in v koncesijski pogodbi. |
|
27. člen |
|
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe) |
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske
pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje izpolnjevanje predmeta
koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim
sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz
sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema vrtca,
vključno z vso vgrajeno opremo in napravami. |
|
28. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta
predčasno preneha: |
– če
koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega koncesijskega akta v
za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem
roku ne izvede dogovorjene obnove objekta; |
– če je
v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega koncesijskega akta
preneha izvajati v koncesijski obliki; |
– če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali
drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali
drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja; |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
prevzetih obveznosti; |
– če je
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; |
– če se
uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe; |
– v
drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice so primerljive z
zgoraj naštetim. |
Odvzem
koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
Postopek
za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega
člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka
pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena. |
Pogoji
iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko
začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. |
Obstoj
razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka
tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo,
ki jo izda Občinska uprava Občine Črnomelj. Koncesijsko razmerje preneha
z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
V
primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta objekt, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati
preostalo vrednost objekta, izračunano po metodologiji, določeni v
koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
|
29. člen |
|
(odkupna pravica) |
|
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod
pogoji, opredeljenimi s tem koncesijskim aktom in s koncesijsko pogodbo,
na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in opremo. |
V
kolikor koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo koncesijo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. |
Odkup je
lahko sporazumen ali prisilen. Z odkupom koncesije preneha koncesijsko
razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa
prevzame vso infrastrukturo, ki je predmet koncesije. |
V
primeru sporazumnega odkupa pogodbeni stranki s sporazumom dogovorita
vse okoliščine, najmanj pa obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa
koncesije. |
Prisilen
odkup koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z
upravno odločbo koncesionarju naloži prodajo koncesije in izvedenih
ukrepov in opreme. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek. |
Odkup
koncesije je mogoč le, v kolikor predhodno Občinski svet sprejme
odločitev o odkupu, ki mora hkrati tudi razveljaviti Odlok in sprejeti
nov(e) predpis(e) o bolj učinkovitem in gospodarnem načinu izvajanja
koncesije. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in
uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece od
sklepa Občinskega sveta. |
Z
odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti
odločbe, v kateri se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter
vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar
preneha opravljati naloge iz Odloka, ki so predmet koncesije, koncedent
pa v dogovorjenem obsegu prevzame objekt, naprave in opremo, ki jo je
koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog
Odloka in koncesijske pogodbe. |
Za
prisilen odkup koncesije se glede vprašanj, ki niso urejena z Odlokom
ali s to pogodbo, smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo
razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati
koncesionarju odškodnino, ki se določi skladno s predpisi, ki urejajo
razlastitve. |
|
30. člen |
|
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
|
Če ena
stranka ne izpolni svojih obveznosti iz Odloka in iz koncesijske pogodbe
ter ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev
obveznosti ali pa pod pogoji, ki veljajo za razdrtje obligacijska
razmerja zaradi neizpolnitve, odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če
pogodba ni razvezana že po samem zakonu. |
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odstopom
koncedenta preneha predvsem: |
– če
koncesionar storitev ne izvede/izvaja redno, strokovno, pravočasno ter
zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz Odloka in koncesijske pogodbe
ali koncedentu povzroča škodo; |
– zaradi
ponavljajočih se in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske
pogodbe s strani koncesionarja; |
– če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko
nastala večja škoda koncedentu ali tretjim osebam; |
– če
koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih
obveznosti na način, določen s tem koncesijskim aktom in koncesijsko
pogodbo; |
– v
drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. |
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
Ob
razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta objekt, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati
preostalo vrednost objekta izračunano po metodologiji, določeni v
koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
S
koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod
katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani
koncedenta. |
S
koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in
pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno
izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje
pogodbe na strani koncesionarja. |
Za
razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona,
ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi
neizpolnitve. |
|
31. člen |
|
(prenos koncesije) |
|
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti
koncesije na tretjo osebo. |
Prenos
koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov
koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje
sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po
prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo,
pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih
sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 19. člena tega koncesijskega akta.
O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva,
vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti. |
|
32. člen |
|
(prenehanje koncesionarja) |
|
Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr.
stečaj). |
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen
prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). |
V
primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko
razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili
koncesijske pogodbe. |
|
33. člen |
|
(izločitvena pravica) |
|
V
primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja
(likvidacija, izbris, insolvenčni postopki) ima koncedent na podlagi 81.
člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu izločitveno pravico, da za
objekte in naprave, ki so predmet koncesijskega razmerja, ob plačilu
ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma
likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico in tako
postane lastnik zgrajenega vrtca, ki je predmet te pogodbe. |
Koncedent mora v postopku zaradi insolventnosti uveljavljati izločitveno
pravico ter tako uveljavljati lastninsko pravico in izročitev vse
potrebne dokumentacije (npr. projektne dokumentacije, gradbenega
dovoljenja, uporabnega dovoljenja). Vrednost izločenega premoženja se
določi skladno z metodologijo za izračun vrednosti koncesije v primerih
predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja. |
|
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
34. člen |
|
(višja sila in nepredvidljive okoliščine) |
|
Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog
iz Odloka in koncesijske pogodbe ni možno na način, ki ga predpisujeta
Odlok in koncesijska pogodba. |
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z
opravljanjem nalog iz Odloka in koncesijske pogodbe tudi ob
nepredvidljivih okoliščinah, skladno z navodili koncedenta, ki je pri
navodilih dolžan upoštevati okoliščine višje sile oziroma druge
nepredvidljive okoliščine. O nastopu nepredvidljivih okoliščin ali
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz Odloka in te
koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane dejavnosti v okoliščinah višje sile in drugih
nepredvidljivih okoliščinah. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in
potrebnih stroškov oziroma zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju
nastane zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin. Koncesionar je
dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so povečani stroški in
zmanjšani dohodki čim manjši. |
|
35. člen |
|
(spremenjene okoliščine) |
|
Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega
pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne
more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. |
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po
razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe. |
Če so
zaradi nastanka spremenjenih okoliščin koncesionarju naložene nove
obveznosti ali zmanjšane pravice ali naloženi dodatni stroški, ima
koncesionar pravico zahtevati od koncedenta denarno ali drugo
nadomestilo. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov
oziroma zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastane zaradi
spremenjenih okoliščin. Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v
njegovi moči, da so povečani stroški in zmanjšani dohodki čim manjši. |
|
36. člen |
|
(uporaba prava) |
|
Za vsa
razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na
podlagi tega koncesijskega akta, se uporabi izključno pravo Republike
Slovenije. |
Za
reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem
koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem koncesije, je pristojno
stvarno pristojno sodišče po sedežu koncedenta. |
|
X. KONČNA DOLOČBA |
|
37. člen |
|
(začetek veljavnosti koncesijskega akta) |
|
Ta
koncesijski akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-4/2018 |
Črnomelj, dne 29. marca 2018 |
|
Županja |
Občine
Črnomelj |
Mojca
Čemas Stjepanovič l.r. |