Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94, odločba Ustavnega sodišča, 45/94-odločba US 57/94,14/95, 20/ 95- odločba Ustavnega sodišča, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba Ustavnega sodišča, 44/96-odločba Ustavnega sodišča, 26/97, 70/97, 101 98, 68/98 odločba Ustavnega sodišča 74/98) in 19. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 8/95, 45/97 in 31/98 in Uradni list RS, št. 7196), je Občinski svet Občine Piran na seji dne 1.4.1999 sprejel

POSLOVNIK

OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIRAN

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Piran (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta v nadaljevanju: občinski svetniki).

2. člen

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom podrobneje ureja v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

3. člen

Občinski svet posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. Uporaba obeh jezikov je enakopravna.

4. člen

Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

5. člen

Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

6. člen

Občinski svet uporablja pečat, ki je določen s statutom občine.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

7. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Občinski svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov občinskih svetnikov.

8. člen

Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi občinskih svetnikov, vendar ne kasneje, kot poteče mandat občinskemu svetu.

Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

9. člen

Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta do ugotovitve izvolitve novega župana, ki s prevzemom mandata nadaljuje vodenje seje.

10. člen

Občinski svet na prvi seji na predlog občinskih svetnikov najprej imenuje izmed navzočih občinskih svetnikov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

11. člen

Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži: poročilo občinske volilne komisije in posebne občinske volilne komisije o izidu volitev za občinske svetnike, potrdila o izvolitvi občinskih svetnikov ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov, poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev za župana občine in potrdilo o izvolitvi župana občine ter morebitne pritožbe kandidatov na volitvah za župana ali predstavnikov.kandidatur oziroma kandidatnih list.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poročil in potrdil navedenih v prejšnjem odstavku tega člena ter morebitnih pritožb pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za občinske svetnike, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov, predlaga občinskemu svetu potrditev mandatov občinskih svetnikov, predlaga odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list in predlaga ugotovitev izvolitve župana.

12. člen

Mandate občinskih svetnikov potrdi občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu odloča posebej.

Občinski svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne list.

Občinski svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

13. člen

Ko se občinski svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni občinski svetniki, mandat dotedanjim občinskim svetnikom pa preneha.

S prenehanjem mandata dosedanjih članov občinskega sveta preneha tudi mandat dosedanjega nadzornega odbora občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

Ko občinski svet ugotovi izvolitev župana, nastopi mandat novi župan, mandat dotedanjemu županu pa preneha.

14. člen

Novoizvoljeni župan na prvi seji občinskega sveta poda in podpiše "slovesno izjavo", ki se glasi:

"Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi Republike Slovenije, zakonih, Statutu Občine Piran, Poslovniku Občinskega sveta Občine Piran in splošnih aktih občine ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost. "

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINSKIH SVETNIKOV

1. Splošne določbe

15. člen

Pravice in dolžnosti občinskih svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njihovih delovnih teles, katerih člani so.

Član občinskega sveta ima pravico:

Občinski svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

Občinski svetnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

16. člen

Občinski svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Občinski svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso

povezana s pravicami in dolžnostmi občinskega svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren.

17. člen

Skupine občinskih svetnikov, ki jih oblikujejo občinski svetniki izvoljeni iz istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu občinskemu svetniku.

2. Vprašanja in pobude občinskih svetnikov

18. člen

Občinski svetnik ima pravico postavljati oziroma dajati županu, nadzornemu odboru, predsednikom odborov in komisij občinskega sveta, tajniku občine in predstojnikom občinskih uradov vprašanja, pobude in predloge (v nadaljnjem besedilu: vprašanja), ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti.

Občinski svetnik ima pravico postavljati vprašanja tudi v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti republiških organov oziroma upravne enote, pa njegovo vprašanje zadeva interese prebivalcev Občine Piran. Ta vprašanja se pošljejo pristojnim republiškim organom oziroma upravni enoti.

19. člen

Občinski svetnik postavlja vprašanja, daje pobude in predloge v pisni obliki.

Vprašanja, pobude in predlogi morajo biti kratki in postavljeni tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in občinskega svetnika pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

Ustno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.

20. člen

Pisno kot tudi ustno vprašanje se posreduje takoj, najpozneje pa v osmih dneh po končani seji občinskega sveta, pristojnemu organu ali osebi, ki je dolžna dati pisni odgovor praviloma do naslednje seje občinskega sveta.

Odgovori na vprašanja morajo biti konkretni in jedrnati ter opremljeni z imenom in priimkom tistega, ki je pristojen za dajanje odgovorov in z njegovim podpisom.

21. člen

Če občinski svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo lahko zahteva dodatno pojasnilo oziroma postavi dopolnilno vprašanje.

22. člen

Na seji občinskega sveta se pisno vprašanje izroči županu pred sejo ali pri točki dnevnega reda "vprašanja, pobude in predlogi".

Pisna vprašanja se lahko posredujejo tudi v času med dvema sejama občinskega sveta.

O vprašanjih ter odgovorih nanje se vodi evidenca.

3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s seje občinskega sveta in delovnih teles

23. člen

Če občinski svetnik ne more priti. na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

Občinskemu svetniku, ki se ne udeleži seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila seja.

Če se član delovnega telesa šestkrat v koledarskem letu ne udeleži sej delovnega telesa, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo zamenjavo.

IV. SKUPINE OBČINSKIH SVETNIKOV

24. člen

Občinski svetniki imajo pravico, da se povezujejo v skupine občinskih svetnikov.

Občinski svetnik je lahko član le ene skupine občinskih svetnikov. Občinski svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le eno skupino občinskih svetnikov.

Skupino občinskih svetnikov sestavljajo občinski svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list posamezne politične stranke oziroma neodvisne liste, ki je nastopila na lokalnih volitvah.

Skupine občinskih svetnikov list posamezne politične stranke oziroma neodvisne liste lahko ustanovijo klub občinskih svetnikov.

Svetniki oziroma skupina občinskih svetnikov, ki predstavlja italijansko narodno skupnost, ima položaj kluba občinskih svetnikov.

V skladu z zakonom so upravičene do financiranja vse skupine občinskih svetnic in svetnikov, ki so zastopane v občinskem svetu. Skupine svetnikov oziroma politične stranke morajo imeti žiro račun, preko katerega se nakazujejo sredstva iz proračuna za njihovo financiranje.

V. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA

25. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti. Pristojnosti občinskega sveta na podlagi ustave in zakona določa statut občine.

VI. SEJE OBČINSKEGA SVETA

1. Sklicevanje sej

26. člen

Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.

Seje občinskega sveta sklicuje župan.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in tega poslovnika in po potrebi, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina vseh občinskih svetnikov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v sedmih dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo občinski svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

27. člen

Sklic za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje občinskim svetnikom najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj s sklicem se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev na dnevni red.

Župan zahteva od predlagatelja dopolnitev gradiva oziroma predloga akta, če ta ni vložen v skladu s tem poslovnikom.

Sklic za sejo občinskega sveta se pošlje: občinskim svetnikom, članom nadzornega odbora, tajniku občine, predstojnikom uradov, političnim strankam, samoupravni skupnosti italijanske narodnosti, krajevnim skupnostim in sredstvom javnega obveščanja.

28. člen

Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah.

Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj en četrtine občinskih svetnikov. Izredno sejo občinskega sveta se skliče tudi na zahtevo treh svetnikov predstavnikov italijanske narodne skupnosti, če gre za vprašanja, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti.

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti razlogi za njen sklic posebej obrazloženi. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.

Sklic za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno občinskim svetnikom najkasneje tri dni pred sejo.

Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku tega člena poslovnika V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži občinskim svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in ne skliče nova izredna seja ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

29. člen

Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine.

Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.

30. člen

Predlog dnevnega reda pripravi župan.

V predlog dnevnega reda seje Občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.Občinski svet ne more odločati, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo.

2. Vodenje in udeležba na seji

31. člen

Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.

32. člen

Občinski svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.

33. člen

O udeležbi občinskih svetnikov na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.

34. člen

Župan, tajnik občine in predstojniki organov občinske uprave se redno udeležujejo sej občinskega sveta v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi določenimi z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

35. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Javnost se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.

Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov dokumentov in gradiv ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ah splošnim aktom oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.

36. člen

V primeru, da v skladu s tem poslovnikom na seji občinskega sveta sodeluje oseba, ki ima slabše sposobnosti gibanja, orientacije, govora, vida in sluha oziroma druge zmanjšane sposobnosti komuniciranja z občinskim svetom, se ji mora zagotoviti vse potrebno za njen nastop v prostoru, v katerem občinski svet zaseda, in na govorniškem prostoru ter ustrezne pripomočke za komuniciranje z občinskim svetom.

Tajnik občine skrbi za to, da se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi dostop v prostore, v katerih zaseda občinski svet, in na govorniški prostor ter da se jim zagotovijo ustrezni pripomočki za komuniciranje z občinskim svetom.

3. Potek seje

37. člen

Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed občinskih svetnikov mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom

na seji in drugimi vprašanji.

38. člen

Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.

Zadeve, za katere predlagatelj je župan, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Zadeve, za katere predlagatelj je svetnik, se na predlog svetnika prav tako brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo občinskim svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje.

Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

Po sprejemu dnevnega reda občinski svet praviloma najprej odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Občinski svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile dane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

39. člen

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po vrstnem redu, kot je naveden v sprejetem dnevnem redu.

Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o tem občinski svetniki glasujejo.

40. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.

Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavi zadeve. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.

Po tem dobijo besedo občinski svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.

Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ pet minut.

Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi in sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.

41. člen

Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.

42. člen

Občinskemu svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če občinski svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave.

43. člen

Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po občinskih svetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

44. člen

Predsedujoči odredi polurni odmor praviloma po dveh urah neprekinjenega dela.

Odmor predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine občinskih svetnikov, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitev zahtevanih podatkov.

Odmor lahko traja od deset do trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

45. člen

Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali ni pogojev za odločanje ali občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sejo konča.

4. Vzdrževanje reda na seji

46. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči.

Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

Za kršitve na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

47. člen

Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni, dobil besede, če sega govorniku v besedo, če govori nedostojno, če koga žali, če kadi, če telefonira med potekom seje v dvorani ali če na kak drug način krši red na seji.

Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominom ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.

Občinski svetnik oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.

5. Odločanje

48. člen

Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov občinskega sveta.

Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost občinskih svetnikov v sejni dvorani.

49. člen

Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih občinskih svetnikov, razen če zakon, statut občine ali ta poslovnik ne določa drugačne večine. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih občinskih svetnikov izrekla "ZA" njen sprejem.

Statut občine sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino vseh občinskih svetnikov.

Poslovnik občinskega sveta sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih občinskih svetnikov.

50. člen

Odločitve občinskega sveta, navedene v 66. členu Statuta Občine, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, so sprejete, če je k njim dano pozitivno soglasje svetnikov predstavnikov italijanske narodne skupnosti.

Svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti morajo pred odločitvijo o soglasju k zadevam, ki se nanašajo na posebne pravice predstavnikov italijanske narodne skupnosti pridobiti soglasje sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

Svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti morajo občinskemu svetu predložiti soglasje v pisni obliki, skupaj s predhodno pridobljenim soglasjem sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, pred sprejemanjem odločitve na seji občinskega sveta.

V primerih, ko svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti ne dajo pozitivnega soglasja k zadevam, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, se zadeva odloži z dnevnega reda.

Da bi se uskladilo različna stališča o zadevi, župan skliče usklajevalni sestanek s svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti, komisijo za vprašanja italijanske narodnosti in predsednikom sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, na katerem skušajo uskladiti stališča.

Usklajen predlog župan predloži na prvo naslednjo sejo občinskega sveta.

V primeru, da na usklajevalnem sestanku ne pride do uskladitve predloga, župan o tem obvesti občinski svet na prvi naslednji sej Občinski svet na podlagi obvestila ugotovi, da ni prišlo do usklajenega predloga in zadevo umakne z dnevnega reda.

Občinski svet lahko o taki zadevi ponovno razpravlja in odloča le na osnovi novega predloga odločitve.

51. člen

Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča le takrat, ko to določa statut ali če tako sklene občinski svet pred odločanjem o zadevi oziroma vprašanju.

52. člen

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

53 člen

Občinski svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI'' sprejemu predlagane odločitve.

54. člen

Javno glasovanje se opravi z vzdigovanjem rok z uporabo barvnih kartončkov, modri kartonček ima dvojezični napis "ZA" - "FAVORE-VOLE", z njim se glasuje "ZA", rdeči kartonček pa napis "PROTI" - "CONTRARIO" , z njim se glasuje "PROTI'' ali z uporabo glasovalne naprave, če so za to zagotovljeni tehnični pogoji, ali s poimenskim izrekanjem.

Če se glasuje z vzdigovanjem rok z uporabo barvnega kartončka ali z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato, kdo je proti njemu. Občinski svetniki se izrečejo tako, da vzdigujejo roko z uporabo barvnega kartončka ali pritisnejo na tipko glasovalne naprave.

Poimensko glasujejo občinski svetniki, če občinski svet tako odloči na predlog predsedujočega ali posameznega občinskega svetnika.

Občinske svetnike pozove k poimenskemu glasovanju predsedujoči po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Občinski svetnik glasuje tako, da glasno izjavi "ZA" ali "PROTI". Izjavo občinskih svetnikov ali njegovo odsotnost zapiše predsedujoči pri njegovem imenu.

55. člen

Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak občinski svetnik zahteva računalniški izpis glasovanja.

Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se glasovanje na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki ponovi.

Izid glasovanja na podlagi računalniškega izpisa preveri predsedujoči. Če je izid glasovanja nejasen, se glasovanje ponovi.

56. člen

Tajno se glasuje z glasovnicami.

Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Za administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem skrbi tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.

Za vsako glasovanje se natisne 25 dvojezičnih glasovnic. Glasovnice so enake po velikosti, obliki in barvi in so overjene s pečatom občinskega sveta.

Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

Komisija vroči glasovnice občinskim svetnikom in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se v sejni dvorani v kateri je zagotovljena tajnost glasovanja.

Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI".

Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

Ko občinski svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

57. člen

Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.

Ugotovitev izida glasovanja obsega:

O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije.

Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.

6. Zapisnik seje občinskega sveta

58. člen

O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

Celoten potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak. Na osnovi tako snemanega poteka seje, se napiše zapisnik, ki vsebuje glavne podatke o delu na seji, podatke o udeležbi na seji, imena in priimke razpravljavcev, predloge o katerih se je razpravljalo in glasovalo, predloge, pripombe in dopolnitve k predlogom odlokov in drugih aktov, izide glasovanja o posameznih predlogih in sklepe, ki so bili sprejeti.

Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki pomaga županu pri vodenju seje občinskega sveta.

Na vsaki redni seji občinskega sveta se praviloma potrdijo zapisniki prejšnje redne seje in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak občinski svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta.

Občinske svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. Zapisnik seje občinskega sveta se hrani trajno, magnetofonski trak posnete seje občinskega sveta pa še štiri leta po koncu mandata občinskih svetnikov, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana.

Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.

Vsak občinski svetnik ima pravico poslušati magnetogram seje, drugi udeleženci seje pa samo, če to dovoli predsedujoči seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.

Občinski svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zadevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljen.

59. člen

Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

Izvirnike odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisnike sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.

O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

60. člen

Občinski svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradiva, ki se hranijo v arhivih občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter arhivih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled v spise in gradivo ki vsebuje podatke osebne narave in upravne spise, je dopusten le občinskim svetnikom na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem župana in občinskega svetnika, na katerega se ti podatki nanašajo. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve občinskega svetnika. Original zahteve, odredba, oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.

7. Strokovna in administrativno tehnična dela za občinski svet

61. člen

Strokovno in administrativno tehnična dela za občinski svet in delovna telesa občinskega sveta opravlja občinska uprava.

Za pripravo sej in pomoč županu pri vodenju sej občinskega sveta, vodenje zapisnika občinskega sveta ter druga potrebna dela za nemoteno delo občinskega sveta zagotavlja občinska uprava.

8. Delovna telesa občinskega sveta

1. Splošne določbe

62. člen

Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije, ki so lahko stalni ali občasni.

Stalna delovna telesa se ustanavljajo s statutom. Občasna delovna telesa se ustanavljajo z odlokom ali s sklepom občinskega sveta, s katerim določi njihovo sestavo in delovno področje.

Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov ter drugih aktov občinskega sveta.

Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa je določena glede na področje, za katerega je delovno telo ustanovljeno.

Vsaka politična stranka in lista, ki ima izvoljene člane v občinskem svetu, je zastopana s člani v delovnem telesu glede na volilni rezultat dosežen na volitvah. Pri tem občinski svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od skupin občinskih svetnikov.

Skupine občinskih svetnikov praviloma v osmih dneh po potrditvi mandatov predlagajo listo svojih članov komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

63. člen

Delovno telo ima predsednika in namestnika predsednika. Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v občinskem svetu.

Občinski svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti imajo pravico, da sami predlagajo svetnike, predstavnike italijanske narodne skupnosti v delovna telesa, v katerih želijo sodelovati.

64. člen

Člane odborov in komisij razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar mora biti večina članov delovnega telesa izmed članov občinskega sveta. En član komisíje oziroma odbora mora biti pripadnik italijanske narodnosti.

Predstavniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega člana v vsakem odboru oziroma komisiji.

Delovno telo občinskega sveta vodi občinski svetnik kot predsednik. Prvo sejo komisije oziroma odbora praviloma skliče župan.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

65. člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak občinski svetnik lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu, v statutu občine ali odloku določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

66. člen

Svet lahko razreši predsednika, namestnika predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

2. Stalni odbori in komisije občinskega sveta

67. člen

Stalni odbori občinskega sveta so:

68. člen

Odbor občinskega sveta ima 7 članov.

Večina članov odbora mora biti izmed članov občinskega sveta. Pripadniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega člana v vsakem odboru.

Predsednika in namestnika predsednika odbora imenuje izmed občinskih svetnikov odbor. Predsednik odbora mora biti član občinskega sveta.

69. člen

Odbor za finance in proračun obravnava vprašanja s področja javnih fínanc, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna.

70. člen

Odbor za gospodarske javne službe obravnava vprašanja s področja gospodarjenja z občinskim premoženjem na področju javnih služb varstva okolja, gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture ter pospeševanja razvoja stanovanjskega gospodarstva.

71. člen

Odbor za družbene dejavnosti obravnava vprašanja s področja predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti in socialnega varstva. Občinskemu svetu daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena.

72. člen

Odbor za urbanizem, okolje in prostor obravnava vprašanja s področja varstva okolja (razen javnih služb varstva okolja), urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor lokalnega pomena, pospeševanja okolje varstvenih dejavnosti, ukrepe varstva in sanacije okolja.

73. člen

Odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti obravnava vprašanja s področja turistične dejavnosti, zlasti pa obravnava vse zadeve, ki vplivajo na uspešnost turistične sezone, sodeluje pri akcijah promocije občine in obravnava vprašanja razvoja drugih gospodarskih dejavnosti.

74. člen

Odbor za kulturo obravnava vprašanja s področja kulture, razvojne programe s tega področja ter aktivnosti v občini, daje mnenje glede financiranja te dejavnosti iz proračuna, obravnava druga vprašanja s področja te dejavnosti v občini.

75. člen

Odbor za šport obravnava vprašanja s področja športa in rekreacije, razvojne programe s tega področja ter aktivnosti v občini na tem področju, daje mnenje glede financiranja te dejavnosti iz proračuna, obravnava druga vprašanja te dejavnosti v občini.

76. člen

Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči obravnava in daje svoje predloge in mnenja k programu opremljanja stavbnih zemljišč in k odloku, s katerim se določajo merila za odmero, znižanje ali oprostitev plačila komunalnega prispevka, način, pogoji ter postopek prodaje ali oddaje stavbnega zemljišča, kakor tudi k odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.

Odbor obravnava tudi druga pomembnejša vprašanja gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, o katerih odloča občinski svet.

77. člen

Odbor za morje in obalni pas obravnava vprašanja s področja morja in njegovega obalnega pasu, pomorske dejavnosti in druga vprašanja s področja te dejavnosti ter aktivnosti v občini na tem področju, daje mnenja in predloge v zvezi s temi vprašanji občinskemu svetu.

78. člen

Odbori občinskega sveta so dolžni opraviti obravnavo najkasneje dan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma pa tudi na sam dan sklicane seje, vendar,pred začetkom seje, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predloži županu, predsedujočemu in predlagatelju zadeve. Mnenje o dopolnilnih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predlaganega akta.

79. člen

Stalne komisije občinskega sveta, ustanovljene s statutom občine so:

80. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov na prvi seji.

Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje komisija na svoji prvi seji.

Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:

Predlogi komisije se posredujejo občinskemu svetu skupaj s sklicem za sejo občinskega sveta.

81. člen

Komisija za vprašanja italijanske narodnosti je sestavljena iz 6 (šestih) članov od katerih so trije pripadniki italijanske narodne skupnosti. Vsaj trije člani komisije morajo biti člani občinskega sveta.

Komisija ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izmed članov imenuje komisija na prvi seji. Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta.

Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Komisija za vprašanja italijanske narodnosti opravlja naslednje naloge: obravnava in proučuje vprašanja, ki zadevajo položaj italijanske narodne skupnosti in uresničevanje pravic določenih z ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi.

Komisija obravnava tudi predloge odlokov in drugih odločitev pristojnih občinskih organov, s katerimi se urejajo pravice italijanske narodne skupnosti, ter o njih daje svoje mnenje predlagatelju in občinskemu svetu.

Komisija na pobudo organov samoupravne italijanske narodne skupnosti, organov občine, drugih organov, pripadnikov italijanske narodnosti, obravnava kršitve posebnih pravic italijanske narodnosti ter o svojih stališčih obvešča svet in predlaga rešitve.

82. člen

Statutarno-pravna komisija je sestavljena iz 5 (petih) članov, od katerih so najmanj trije člani občinskega sveta.

Člane komisije, predsednika in namestnika predsednika imenuje in razrešuje občinski svet, Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta.

Statutarno-pravna komisija opravlja naslednje naloge:

Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje občinskega sveta, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno-pravna komisija razlaga statut in poslovnik občinskega sveta.

Predlogi statutarno-pravne komisije se posredujejo občinskemu svetu skupaj s sklicem za sejo občinskega sveta.

83. člen

Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran Zlati grb Občine Piran je sestavljena iz 5 (petih članov). Večina članov komisije mora biti izmed članov občinskega sveta, ostale imenuje občinski svet izmed priznanih strokovnjakov.

Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje komisija na svoji prvi seji. Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta.

Komisija za podeljevanje priznanj Občine Piran Zlati grb Občine Piran opravlja naslednje naloge:

3. Način dela delovnih teles

84. člen

Delovna telesa delajo na sejah.

Seje sklicuje predsednik delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa ter zastopa mnenja, stališča in predloge delovnega telesa v občinskem svetu. V njegovi odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. V primeru, ko zaradi zadržanosti ni predsednika niti namestnika predsednika,vodi sejo po dogovoru član, določen izmed navzočih članov delovnega telesa. Če dogovor o tem ni možen, pa sejo vodi na, starejši član delovnega telesa.

Vabilo in gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih utemeljenih primerih.

Seje delovnih teles se sklicujejo za obravnavo dodeljenih zadev na podlagi dnevnega reda seje občinskega sveta, po sklepu občinskega sveta ali na zahtevo župana.

Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj, stališč in predlogov za seje občinskega sveta ali kadar to zahteva občinski svet, župan ali večina članov delovnega telesa.

Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje takoj oziroma najpozneje v treh dneh, župan o tem obvesti občinski svet.

Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

85. člen

Delovno telo veljavno sprejme svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejme svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov Glasovanje v delovnem telesu je javno.

86. člen

O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. O vsebini, obliki in pravočasnem sestavljanju zapisnika, o potrjevanju in hrambi zapisnika se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisniku občinskega sveta.

Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.

Strokovno in administrativno pomoč pri delu delovnega telesa zagotavlja občinska uprava.

87. člen

Seje delovnih teles so praviloma javne.

Javnost se zagotavlja, če je novinarjem omogočeno spremljati seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim je spremljanje seje omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki.

VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA

1. Splošne določbe

88. člen

Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom in statutom občine.

Vsebina splošnih aktov je določena z zakonom in statutom občine. Splošne akte občinskega sveta razglaša župan.

89. člen

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinskega sveta, za katere je v zakonu, statutu ali odloku določeno, da jih predlaga župan.

Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak občinski svetnik lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih . aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

90. člen

Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

V primeru, da vodi sejo podžupan ali član občinskega sveta (predsedujoči), podpisuje akte, sprejete na tej seji, predsedujoči. Izvirnik akta je besedilo, kot je bilo sprejeto na seji občinskega sveta. Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

Če se po objavi sprejetega akta ugotovijo redakcijske napake glede na izvirno besedilo akta, objavi župan občine popravek sprejetega akta.

2. Postopek za sprejem odloka

91. člen

Predlog odloka, ki se ga predlaga občinskemu svetu v sprejem, mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.

Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

Kadar se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj predlogu odloka priložiti tudi besedilo tistih določil odloka, za katere je predložena sprememba.

Če je predlagatelj delovno telo občinskega sveta ali občinski svetnik, pošlje predlog odloka županu.

92. člen

Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka praviloma na dveh obravnavah.

a) Prva obravnava predloga odloka

93. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Občinski svetniki dajejo v prvi obravnavi mnenja, predloge in pripombe k predlogu odloka.

V prvi obravnavi predloga odloka poda matično delovno telo morebitno mnenje, stališče oziroma predlog k odloku:

Po končani razpravi občinski svet glasuje o predlogu odloka in hkrati sprejme sklep, da sprejete pripombe, predloge in mnenja predlagatelj odloka prouči in v skladu z njimi dopolni oziroma spremeni predlog odloka za drugo obravnavo.

Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih občinskih svetnikov.

Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

b) Druga obravnava predloga odloka

94. člen

V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevana mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k odloku v prvi obravnavi, katerih pripomb, predlogov in mnenj predlagatelj ni upošteval in zakaj ne.

95. člen

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznih členih odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.

Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi ali drugi obravnavi.

96. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve občinski svetniki, predlagatelj in matično delovno telo z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje, tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen občinskim svetnikom in županu v pisni obliki z obrazložitvijo praviloma dva dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Izjemoma se lahko amandma predloži na sami seji občinskega sveta. Tudi tak amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.

Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava odloka.

Župan se opredeli do vseh vloženih amandmajev.

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave oziroma do začetka glasovanja o amandmaju spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

97. člen

Na predlog predlagatelja odloka lahko občinski svet z glasovanjem odloči, da se obravnava odloka odloži na kasnejši čas.

98. člen

Občinski svet najprej glasuje o posameznih amandmajih k predlogu odloka, nato pa o odloku v celoti, skupaj s sprejetimi amandmaji.

Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, občinski svetniki glasujejo o amandmajih, po vrstnem redu vloženih amandmajev.

Amandma in odlok v celoti sta sprejeta, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih občinskih svetnikov.

99. člen

Sprejem statuta občine in poslovnika občinskega sveta poteka po postopku, kot velja za sprejem odloka v dveh obravnavah.

c) Hitri postopek za sprejem odloka

100. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, mora predlagatelj predložiti odlok v sprejem po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Po hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Ko gre za sprejemanje odloka po hitrem postopku, se odlok predloži z oznako "hitri postopek".

V obrazložitvi odloka, ki naj bi se sprejemal po hitrem postopku, morajo biti posebej navedeni razlogi sprejemanja odloka po hitrem postopku.

Odlok, za katerega je predlagan hitri postopek, je lahko vsebovan že v dnevnem redu za sklic seje občinskega sveta in hkrati z drugim gradivom za sejo poslan občinskim svetnikom ter drugim prejemnikom gradiva.

V tem primeru se o uporabi hitrega postopka odloča občinski svet takrat, ko je takšen odlok po dnevnem redu na vrsti za obravnavo.

Odlok za katerega se predlaga hitri postopek, pa se izjemoma predloži tudi na sami seji. V tem primeru odloka občinski svet o rabi hitrega postopka na začetku seje, ko odloča o dnevnem redu, po poprejšnji odločitvi o razširitvi dnevnega reda s takšnim odlokom.

Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se upoštevajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka (obravnava odloka v dveh obravnavah).

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

č) Skrajšani postopek za sprejem odloka

101. člen

Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku (obravnava odloka po skrajšanem postopku), če gre za:

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.

Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.

102. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v slovenskem in italijanskem jeziku v uradnem glasilu, ki ga določi s oklepom občinski svet in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

3. Postopek za sprejem proračuna občine

103. člen

Proračun občine se sprejme po enakem postopku kot velja za sprejem odloka.

104. člen

Predlog proračuna za naslednje proračunsko leto predloži občinskemu svetu župan.

105. člen

Župan pošlje predlog proračuna občinskemu svetu in predsednikom delovnih teles občinskega sveta v prvo obravnavo.

Delovna telesa lahko do seje občinskega sveta dajejo svoja mnenja in stališča o predlogu proračuna v prvi obravnavi.

106. člen

Predlog proračuna na seji občinskega sveta predstavi župan.

Občinski svet opravi razpravo o predlogu proračuna v prvi obravnavi na seji, na kateri obravnava tudi mnenja m stališča odbora občinskega sveta.

Občinski svet sklene razpravo o predlogu proračuna in sklepa o sprejemu predloga proračuna v prvi obravnavi, skupaj s sprejetimi mnenji, predlogi in pripombami.

107. člen

Župan se do naslednje seje opredeli do vloženih pripomb in predlogov in pripravi dopolnjen oziroma spremenjen predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri bo občinski svet razpravljal in odločal o sprejemu proračuna za naslednje proračunsko leto.

108. člen

Na predlog proračuna v drugi obravnavi lahko svetniki vložijo amandmaje. Amandma mora biti vložen na način in pod pogoji iz 96. člena tega poslovnika.

Amandmaji se dostavijo županu in svetnikom. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Župan se opredeli do vseh vloženih amandmajev

109. člen

Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun uravnotežen in se opredeli do končnega predloga proračuna, preden se pristopi h glasovanju o proračunu kot celoti, vključno s pravico umika predloga proračuna.

110. člen

Na predlog župana občinski svet sprejme dokončni predlog proračuna in glasuje o njem kot celoti.

111. člen

Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.

112. člen

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo,za sprejem odloka.

Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen, mora, upoštevati pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

113. člen

Zaključni račun proračuna za preteklo leto potrdi občinski svet s sklepom na predlog župana.

4. Postopek za sprejem obvezne razlage

114. člen

Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označiti določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

Predlog pošlje predlagatelj županu. Ta pošlje predlog pravni službi občinske uprave in statutarno-pravni komisiji.

Na podlagi mnenja pravne službe občinske uprave in poročila statutarno- pravne komisije občinski svet odloči, ali predlog za obvezno razlago sprejme.

Če občinski svet sprejme predlog za obvezno razlago odloka ali drugega akta, naloži pravni službi občinske uprave, da pripravi končno besedilo obvezne razlage.

O obvezni razlagi občinski svet razpravlja in glasuje.

Besedilo obvezne razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina občinskih svetnikov, ki je določena za sprejem odloka ali drugega akta, na katerega se nanaša obvezna razlaga.

Obvezna razlaga se objavi v uradnih objavah.

5. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

115. člen

Če bi bil posamezni občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregledan, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve

splošnega akta, ki se objavijo skupaj z nespremenjenim delom osnovnega akta, kot prečiščeno besedilo ali pa predloga nov akt z novim besedilom.

Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.

6. Sprejemanje drugih aktov občinskega sveta

116. člen

O drugih aktih, razen statuta, tega poslovnika, proračuna občine in odloka odloča občinski svet praviloma na isti seji.

Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.

Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte v večfaznem postopku.

Spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za od1očanje o amandmajih k predlogu odloka.

Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). V nasprotnem primeru se predlog ne obravnava.

VIII. SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE StatutA, OdlokOV IN DRUGIH AKTOV

Statut, odloki in drugi akti se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem (postopek, ki velja za sprejem odlokov).

IX. IMENOVANJA

117. člen

Imenovanja, ki so po zakonu, statutu ali odloku v pristojnosti občinskega sveta, se opravijo po določilih tega poslovnika.

Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

118. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo "ZA" ali "PROTI".

Kandidat je imenovan, če je g1asovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

119. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, a nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

120. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.

Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

121. člen

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

1. Imenovanje delovnih teles občinskega sveta

122. člen

Člane delovnih teles, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.

2. Imenovanje podžupanov

123. člen

Na predlog župana imenuje občinski svet podžupane izmed članov občinskega sveta.

Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih občinskih svetnikov.

3. Postopek za razrešitev

124. člen

Občinski svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.

Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.

Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

Odločitve o razrešitvi se sprejema z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.

4. Odstop občinskih svetnikov, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

125. člen

Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine mandat preneha predčasno.

Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki občinskemu svetu oziroma županu občine, ki o tem obvesti občinski svet.

Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa. Komisija oziroma drug pristojen predlagatelj je dolžan predlagati občinskemu svetu novega kandidata.

Šteje se, da je občinskemu funkcionarju ali članu delovnega telesa prenehala funkcija oziroma članstvo v delovnem telesu z dnem, ko je občinski svet ugotovil prenehanje zaradi odstopa.

X. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM

126. člen

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanja in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za razreševanje nastalih problemov.

Kadar občinski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je ga dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

XI. JAVNOST DELA

127. člen

Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskega sveta in delovnih teles, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

128. člen

Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta ter obveščati javnost,o njegovem delu.

Občinski svet lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene občinski svet. Le-ta lahko sklene tudi, da se smejo takšna obvestila dati v javnost šele po preteku določenega časa.

Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.

Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in sporočila o delu občinskega sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

129. člen

Župan obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.

Župan lahko za obveščanje javnosti pooblasti tudi tajnika občine, predstojnika organa občinske uprave ali drugega delavca uprave.

Za sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter zagotovitev pogojev za njihovo delo v občinskem svetu skrbi občinska uprava.

130. člen

Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno sporočilo za javnost.

Uradno sporočilo se izda o sejah ali o delu seje, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.

Besedilo uradnega obvestila določi župan.

Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitve občinskega sveta in drugih organov občine.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles in drugih organov občine, ki so zaupne narave.

Za ravnanje z gradivom zaupne narave se upoštevajo predpisi, ki urejajo to področje.

Občinski svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiv, ki so zaupne narave.

Občina ima lahko svoje informativno glasilo, v katerem se objavljajo povzetki iz gradiv in odločitev občinskega sveta in drugih organov občine.

XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU

131. člen

V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov aktov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

XIII. SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE TER RAZLAGA PoslovnikA

132. člen

Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih občinskih svetnikov.

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo občinskega sveta predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. O razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči občinski svet.

XIV. KONČNE DOLOČBE

133. člen

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Piran (Uradne objave, št. 7/96).

134. člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.

Številka: 01501-5/99

Piran, 1. 4.1999
Občinski svet Občine Piran
Županja
VOJKA ŠTULAR, prof.