Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in 106/2010) in 29. in 37. člena Statuta Občine Trbovlje (PB,Uradni vestnik Zasavja, št. 28/07 ) je Občinski svet občine Trbovlje na svoji 8. redni seji dne 19.09.2011 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM

NAČRTU ZA OBMOČJE

IZ 9/5 - BOLNICA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter Dolgoročnega plana občine Trbovlje za obdobje 1986 - 2000 in Družbenega plana občine Trbovlje za obdobje 1986 - 1990 za območje urejanja IZ 9/5 - Bolnica v Trbovljah sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje IZ 9/5 - BOLNICA (v nadaljevanju: OPPN - Bolnica).

(2) Občinski podrobni prostorski načrt za območje IZ 9/5 - BOLNICA sta izdelala podjetji IBT SPI d.o.o. in Arealine d.o.o., pod št. projekta U 10/2011.

2. člen

(vsebina načrta)

OPPN - Bolnica določa:

Tekstualni del:

1. opis prostorske ureditve,

2. usmeritev načrtovanih ureditev v prostor:

- vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,

- rešitve načrtovanih objektov in površin,

- pogoji in usmeritve za projektante,

3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

4. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,

5. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,

7. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev,

8. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta;

3. člen

(sestava načrta)

(1) OPPN - Bolnica vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge.

Grafični del:

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,

2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem,

3. Prikaz enot urejanja prostora,

4. Prikaz rušitev,

5. Ureditvena situacija,

5a Ureditvena situacija 1 - na nivoju terena

5b Ureditvena situacija 2 - nadzidave

5c Predlog navezave na Rudarsko cesto in cesto TVD - Rudar

6. Zazidalna situacija:

6a Zazidalna situacija 1 - na nivoju terena

6b Zazidalna situacija 2 - nadzidave

7. Prometna situacija,

8. Prikaz ureditve - potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,

9. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

10. Načrt parcelacije.

(2) Obvezne priloge:

- Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Trbovlje,

- Prikaz stanja - geodetski posnetek obstoječega stanja,

- Strokovne podlage,

- Smernice in mnenja,

- Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,

- Povzetek za javnost.

II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV

4. člen

( izhodišča za pripravo)

(1) Obravnavano območje OPPN - Bolnica se nahaja v osrednjem delu mesta ob Rudarski cesti, kjer je zahodna stran prislonjena na nagnjen teren pod Loško cerkvijo. Območje je pretežno pozidano, vmes so posamezne proste površine kot zelenice ali zemljišča v prvotni travniški rabi.

(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN - Bolnica so:

- celovit in racionalen pristop notranjega razvoja,

- učinkovito razvrščanje dejavnosti znotraj območja,

- gradnja za potrebe razvoja dejavnosti, namenjenega za površine zdravstva in izobraževanja, kot dopolnitev centra mesta z navezavo na obstoječe in načrtovane strukture okolice,

- funkcionalna povezava med obstoječo gradnjo in novimi strukturami,

- izboljšanje prometne infrastrukture (dostopnost in navezava na mestni ulično omrežje, prometna pretočnost, intervencija in mirujoč promet),

- ureditev javnih površin, peš poti in dostopov,

- racionalna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.

Celovit pristop notranjega razvoja

Obstoječe stanje obravnavanega dela mesta Trbovelj predstavlja osrednje območje zdravstvenega programa dopolnjenega z vrtcem in drugimi centralnimi dejavnostmi. Obstoječi objekti so locirani na reliefni prelom v padajoč teren. Obstoječa napajalna cesta za bolnico in zdravstveni dom ima pretočne probleme, zato se primarno uredi korekcija in razširitev osrednje prometne osi z novim izvozom na Rudarsko cesto in dopolnilnim izvozom na Cesto na Klek.

Učinkovito razvrščanje dejavnosti

V centralni del mesta Trbovlje je umeščeno območje za zdravstvo in izobraževanje. Skladno s prostorsko strategijo Slovenije je poudarjena prioriteta notranjega razvoja. Obstoječe grajene strukture in zlasti njihove medsebojne povezave preraščajo obstoječe okvire in kapacitete zlasti prometne infrastrukture.

Izhodišča načrtovanih gradenj v obravnavanem območju z vplivnim območjem

- dopolnilna in nova gradnja s programsko prerazporeditvijo za potrebe bolnice (fazna gradnja),

- dopolnilna gradnja za potrebe zdravstvenega doma

- širitve (fazna gradnja),

- posodobitev prometne osrednje napajalne krožne prometnice z intervencijo,

- rušitve za potrebe prometne pretočnosti in coniranje funkcionalnih sklopov s programsko prerazporeditvijo,

- odpiranje prostora z boljšo dostopnostjo,

- ureditev javnih, parkovnih in parkirnih površin,

- prepletanje in dopolnjevanje centralnih funkcij s povezovanjem na obstoječo pozidavo z možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.

Izboljšanje prometne infrastrukture Območje ima obstoječe tri dovoze in več dostopov.

Obstoječi prometni skelet se v osnovi ohranja. Modernizacija centralne ceste kompleksa za bolnico z novim izvozom na Rudarski cesti in dopolnilnim izvozom na Cesto na Klek zagotavlja dobro pretočnost in ustrezno intervencijsko pot. Notranje omrežje cest in peš povezav zagotavlja dostopnost in pokrivanje potreb mirujočega prometa. Načrtuje se parkirišče vzdolž Rudarske ceste, parkirišča znotraj območja ob centralni cesti kompleksa, za pediatrijo, ob urgentnem centru, parkirišče ob zdravstvenem domu in parkirišče ob pastoralnem objektu.

Ureditve javnih površin in dostopov

Zunanje ureditve in javne površine se delijo na dva sklopa, na javne površine vzdolž Rudarske ceste s parkovno urejenimi zelenicami in zelene ločnice na zalednih straneh objekta.

Izhodišča ureditev sledijo

- poudarek javnih dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,

- prostorske zelene ločnice med posameznimi programskimi sklopi;

Racionalna infrastrukturna opremljenost Predvideni posegi, gradnja in ureditve posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob novi gradnji objektov in ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra oziroma manipulacijskih površinah s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.

III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO

UREDITVE

5. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Območje sovpada z enoto urejanja veljavnega prostorskega načrta.

(2) Opis meje urejanja, ki se ureja z Ureditvenim načrtom za območje IZ 9/5 - BOLNICA:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na SZ delu območja urejanja. Meja poteka proti JZ po parcelni meji med cesto parc. št. 1783/12 in parcelami parc. št. 372/3, 379/6, 378/4, *1542, 377, 373/2 in 372/2 do severnega vogala objekta parc. št. 1535 kjer se obrne proti SZ in prečka Rudarsko cesto parc. št. 1783/1.

Naprej poteka po parcelni meji med parcelo *1529 in parcelami parc. št. 467, 465/2 in 460/1. Nadaljuje se proti SZ po parcelni meji med parcelama 460/3 in 476/19 ter parcelama 460/2 in 1786/2 do ceste Trbovlje - Klek. Od tu poteka naprej po parcelni meji med cesto parc. št. 1829/2 in parcelami parc. št. 460/2, 460/3, 460/1 in 380/1 do opornega zidu kjer se obrne proti SV, prečka cesto Trbovlje - Klek parc. št. 1829/2 v smeri proti SZ vogalu objekta parc. št. 78/2 in se nadaljuje po SZ parcelni meji te parcele. Na stiku s parcelo parc. št. *78/1 se obrne proti SZ in gre po parcelnih mejah te parcele do ceste parc. št. 1734/3, jo prečka v smeri JV in se nadaljuje po SV parcelnih mejah parcel št. 448/3 in 448/4 do SZ vogala parcele parc. št. 415/1. Naprej poteka po S in V parcelni meji te parcele do njenega JZ vogala (oporni zid). Od tu naprej prečka parc. št. 1829/3 v smeri JZ do parcelne meje med to parcelo in cesto parc. št. 1829/2, nadaljuje se po parcelni meji med parcelama 1829/3 in 379/9 do V vogala parcele parc. št. 379/9. Od tu do

izhodiščne točke pa meja v smeri JV prečka parcelo parc. št. 1829/3 in Rudarsko cesto parc. št. 1783/1.

(3) Znotraj območja OPPN - Bolnica se nahajajo zemljišča sledečih parcelnih številk:

- enota 1 - BOLNICA in ZDRAVSTVENI DOM: 379/8-del, 379/12, 380/1, 380/4, 380/5, 380/8, 380/11, 380/12, 380/13, 450/1, 450/6, 450/9, 450/10, 450/11, 450/12, 450/15, 450/16, 450/17, 460/1, 460/5, 462/2, 462/3, 462/4, 464/1, 464/2, 465/1, 465/2, 467/2, *643, *644, *645, *1532, *1533, *1534 in1829/2-del, vse k.o. Trbovlje;

- enota 2 - RUDARSKACESTA: 379/1, 379/8-del, 380/10, 450/14, 464/3, 465/3, 467/3, 1783/12-del, 1829/2-del in 1829/3-del, vse k.o. Trbovlje;

- enota 3 - LOKE: *78/1,*78/2, 415/1, 446/2-del, 448/3, 448/4, 448/5, 448/7, 448/6, 450/2, 451-del, 1784/3-del, 1829/2-del, 1829/3-del in 1829/4, vse k.o. Trbovlje;

- enota 4 - VRTEC *75/2, 460/2, 460/3, 460/4, 460/6, 460/7, vse k.o. Trbovlje;

- enota 5 -VPLIVNO OBMOČJE - Cesta na Klek:

451-del, 452/3, 452/4 in 1829/2-del vse k.o. Trbovlje.

(4) Velikost območja OPPN - Bolnica meri cca 4,08 ha, in sicer:

(5) Enote urejanja:

Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja in povezovanja namenskih rab se območje deli na urejevalne enote:

6. člen

(namenska raba)

Znotraj posamezne urejevalne enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.

1. Bolnica: Obstoječi objekti z dopolnilno gradnjo za razvojni program

- predvidene rušitve objektov: kurilnica, delavnice, agregat, medicinski plini, kompresorska postaja, prosektura;

- rekonstrukcija osrednje napajalne ceste z novim izvozom (variantni rešitvi):

A: na obstoječ priključek,

B: na nov priključek z rekonstrukcijo križišča med TVD in Rudarjem),

- nove gradnje opornih zidov v sklopu objektov in prometnih ureditev,

- nova gradnja urgentnega centra, logistična ploščad z nadstrešnico,

- nova gradnja reševalne postaje z dispečerskim centrom in servisnimi prostori,

- možnost nadzidave reševalne postaje z objektom za polikliniko,

- možnost nadkritja logistične ploščadi in nadzidava urgentnega centra,

- izgradnja večnivojskega parkirišča za pediatrijo,

- nadkritje ploščadi pediatrije, možnost nadzidave,

- dozidava med bolnico in zdravstvenim domom,

- novogradnja ali preoblikovanje komunikacijskih aneksov (vhodi, dvigala, stopnišča),

- ureditev dvonivojskega parkirišča ob urgentnem centru,

- ureditev parkirišča z možnostjo nadkritja za polikliniko in upravo,

- prometna navezava za upravo na Cesto na Klek,

- novogradnja dostavnega rondoja,

- ureditev peš povezav znotraj območja.

Zdravstveni dom: Obstoječi objekt z dozidavo

- nova gradnja več etažnega parkirišča,

- nova gradnja ali preoblikovanje komunikacijskih aneksov in povezav z obstoječimi in načrtovanimi objekti;

2. Rudarska cesta: Preureditev mestne ceste z dopolnilno gradnjo parkirišč in ureditev javnih prostorov:

- priključek novega izvoza osrednje napajalne ceste bolnice na Rudarsko cesto,

- ureditev priključka dostavnega rondoja iz Rudarske ceste,

- na severni strani ureditev javnega parkirišča vzdolž Rudarske ceste,

- rušitev obstoječega gospodarskega objekta,

- izgradnja parkirišča ob pastoralnem objektu;

3. Loke: Spremljajoče centralne dejavnosti – obstoječi objekti:

- rušitev gospodarskega poslopja v križišču uvoza pri Zdravstvenem domu s cesto na Klek in ureditev parkirišča,

- obstoječi pastoralni in poslovni objekt z ureditvijo;

- prenova z rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta.

4. Vrtec: Obstoječi objekt z dopolnilnimi ureditvami

- obstoječ objekt z možnostjo dozidave,

- ureditev dostopnega pločnika,

- ureditev kozolca kot nadstrešnico vrtca,

- nova gradnja ali preoblikovanje servisnih delov objekta;

5. Vplivno območje - Cesta na Klek:

- rekonstrukcija Ceste na Klek

- ureditev enostranskega hodnika za pešce od cestnega priključka uvoza za bolnico do vrtca;

7. člen

Na celotnem območju ni dovoljena proizvodna dejavnost in servisne dejavnosti, ki območje obremenjujejo s hrupom, ali imajo za svoje delovanje na zunanjih površinah (dvoriščih) odprte deponije ali zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V

PROSTOR

8. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi

območji)

(1) Posegi OPPN-ja imajo povezave z ostalimi deli naselja predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na sosednja območja.

(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:

- novi in rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na Rudarsko cesto in Kešetovo ulico in cesto Trbovlje - Klek,

- ureditev pločnika za pešce ob cesti do vrtca, in ostalih peš sprehajalnih poti kot povezav zdravstvenega in izobraževalnega centra s stanovanjskimi soseskami;

9. člen

(vrste gradenj)

Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:

- odstranitev objektov ali delov objektov,

- vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,

- gradnja novih objektov,

- nadzidave,

- dozidave,

- spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov,

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,

- ureditev zunanjih in zelenih površin.

10. člen

(vrste objektov)

(1) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:

Stavbe splošnega družbenega pomena:

- stavbe za zdravstvo,

- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

- otroška igrišča,

- objekti za šport in rekreacijo,

- kulturni spomeniki.

Dopolnilna dejavnost v objektih:

- knjižnice,

- gostinske stavbe,

- upravno pisarniške stavbe,

- trgovske stavbe in stavbe storitvenih dejavnosti,

- gradbeno inženirski objekti,

- pomožni infrastrukturni objekti,

- ute ali senčnice,

- nadstreški,

- objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,

- urbana oprema.

11. člen

(vrstne dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so primarne dejavnosti opredeljene po posameznih urejevalnih enotah. Primarno je območje namenjeno dejavnostim splošnodružbenega pomena in komplementarnim dejavnostim mestnega značaja.

(2) Kot dopolnilna dejavnost v območju je lahko gostinska dejavnost, ki je kompatibilna z osnovno namensko rabo območja.

V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN

POVRŠIN

12. člen

(območje BOLNICA)

13. člen

(območje ZDRAVSTVENI DOM)

14. člen

(območje RUDARSKA CESTA)

15. člen

(območje LOKE)

16. člen

(območje VRTEC)

17. člen

(vplivno območje CESTA NA KLEK)

18. člen

(splošni dopustni posegi)

(1) V vseh enotah urejanja so dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:

- 21410 Mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije)

- 21120 Ceste in javne poti

- 21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča

- 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

- nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti;

19. člen

(enostavni in nezahtevni objekti)

V vseh enotah je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

- ograja kot prostorska ali urbana ločnica,

- oporni zid,

- otroško igrišče, enoetažna pritlična lopa,

- nadstreški, uta ali senčnica,

- urbana oprema,

- vodnjak,

- skulpture in druga prostorska instalacija,

- zbiralnik za kapnico,

- ploščad za zbiranje ločenih frakcij odpadkov.

20. člen

(postavitev objektov)

(1) Prioriteta celovite ureditve je modernizacija centralne ceste kompleksa Bolnice.

(2) Umestitev novih objektov ter ureditev je nadaljevanje pozidave vzdolžnega niza z navezavo na centralno cesto kompleksa. Večje novogradnje z možnostjo nadzidave so zasnovane kot prizidani kraki nad manipulacijskimi ploščadmi kot glavnimi prometnimi stičišči.

(3) Posebna pozornost je namenjena izgradnji parkirišč, ureditev parkovnih površin in javnih ploščadi, ki sledi postavitvi iz grafičnih prilog.

(4) Pomožni objekti, vse nadstrešnice, urbana oprema in objekti in naprave za oglaševanje morajo biti locirani na način, da ne ovirajo preglednosti v območju priključevanja na prometne površine.

21. člen

(zunanje ureditve)

(1) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti in dostopom iz Rudarske ceste.

(2) Proste površine ob Rudarski cesti so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozil. Ločnica med prometnico s parkirišči in objekti zdravstvenega programa so parkovno urejene zelenice.

(3) V območju urejanja se lahko postavijo ograje med posameznimi porabniki prostora kot enotno oblikovane razmejitvene ograje.

(4) Raščen teren je strmo padajoč, zato bo potrebna gradnja opornih zidov. Oporni zidovi, ki niso deli ali podaljški objektov, se nad višino 1,50 m izvedejo terasasto z vmesno zasaditvijo ali se ozelenijo.

(5) Obstoječi oporni zidovi se lahko sanirajo in nadomestijo na posestni meji brez soglasja mejaša. Dela potekajo iz investitorjeve strani.

(6) Nadstreški morajo biti oblikovani kot javna ulična oprema z upoštevanjem umestitve v ulični koncept ali arhitekturnega vzorca okoliških objektov ali niza objektov.

Nadstreški mersko ne presegajo okoliških objektov.

(7) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.

(8) Zelene površine:

Na ureditvenem območju se ne predvidevajo nove večje parkovno urejene zelene površine, vendar je težiti za čim bolj kultivirano hortikulturno ureditev okolja objektov. Proste površine ob parkiriščih naj se popestri z zatravljenimi površinami in drevesi.

VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN

POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV

NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

IN GRAJENO JAVNO DOBRO

22. člen

(cestno omrežje)

(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju prometnega skeleta. Novozgrajeni in obstoječi objekti bodo dostopni za motorna vozila iz lokalne ceste Trbovlje - Klek.

(2) Vse ceste v območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.

(3) Dostopi za pešce so možni po obstoječih in predvidenih pločnikih. Peš dostop do Vzgojno – varstvenega zavoda se uredi s pločnikom ob cesti Trbovlje - Klek.

Rudarska cesta in cesta Trbovlje - Klek do odcepa za Zdravstveni dom imata obojestranski pločnik, naprej do Vzgojno - varstvenega zavoda pa se uredi enostranski pločnik.

(4) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.

(5) Ceste so opremljene z meteorno kanalizacijo in odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev.

23. člen

(načrtovani posegi - ceste)

(1) Centralna cesta kompleksa bolnice ima dovoz pri Zdravstvenem domu, povezuje vse objekte bolnišnice in se priključuje na Rudarsko cesto. V tem načrtu je predvidena rekonstrukcija ceste, prestavitev zaradi gradnje urgentnega bloka (deviacija v hribino), formiranje centralnega križišča in deviacija ceste na zahodni strani pediatrije . Ob JZ vogalu pediatrične bolnišnice se priključi na obstoječo traso in poteka ob JV fasadi do obstoječega priključka na Rudarsko cesto.

Obstoječ del ceste je potrebno zaradi zahtev v standardu razširiti na zahtevane širine.

(2) Uredi se intervencijski izvod na južni strani Pediatrije na obstoječ priključek pri stanovanjskem bloku na Rudarski cesti.

(3) V centralno križišče se priključijo dovozi in izvozi več nivojskega parkirišča z možnostjo nadzidave ter dovozne ceste na nivo dovoza do upravne stavbe in dodatnega izvoza na Cesto na Klek.

(4) Lokalno cesto Trbovlje - Klek je potrebno razširiti in dograditi hodnik za pešce. Dovoz do vrtca je obstoječ iz lokalne ceste Trbovlje - Klek.

(5) Prenovi se obstoječe priključek iz lokalne ceste Trbovlje - Klek do pastoralnega objekta. Na ta priključek se naveže novo načrtovano nivojsko parkirišče.

(6) Preoblikuje se križišče pri Zdravstvenem domu z manjšim rondojem, ki omogoča nemoteno napajanje Zdravstvenega doma iz južne strani.

24. člen

(mirujoči promet)

(1) Hodniki za pešce ob cestah v območju Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice Trbovlje, so predvideni ob objektih, pretežno ob levem robu vozišča in so širine 2.0 m. Ob lokalni cesti Trbovlje - Klek, je predvidena dograditev hodnika za pešce od uvoza v kompleks SBT do priključka za Vrtec Pikapolonica.

Širina hodnika za pešce je 1.6 m.

(2) Predvidena je izgradnja sledečih parkirišč:

- parkirišče ob lokalni cesti Trbovlje - Klek - cca 17 parkirnih mest,

- nadzidava obstoječega parkirišča ob Zdravstvenem domu: - cca 38 PM v etaži,

- dvonivojsko parkirišče ob urgentnem centru – cca 15 PM

- parkirišče med cesto in objektom Pediatrije – cca 11 parkirnih mest,

- dvo ali več nivojsko parkirišče v pobočju desno od ceste - cca 54 parkirnih mest; lokacija omogoča kasnejšo nadgradnjo in izgradnjo dodatnega nivoja parkirišč,

- parkirišče za reševalno postajo ob dovozni cesti - cca 22 parkirnih mest,

- preureditev parkirišč ob Rudarski cesti – 51 parkirnih mest.

(3) Postavitvene in delovne površine intervencije:

Predvidena je izgradnja dveh postavitvenih oziroma delovnih površin. Prva je ob SZ fasadi Splošne bolnišnice Trbovlje med glavnim vhodom in urgenco, druga pa ob SZ fasadi pediatrične bolnice. Površine se utrdijo kot ostale prometne površine in opremijo s predpisanimi napisi in opozorilnimi tablami.

VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA

KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO

INFRASTRUKTURO

25. člen

(splošno)

(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.

(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.

(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.

Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo. Novozgrajeni objekti se morajo priključiti na komunalno infrastrukturo, ki obsega:

- vodooskrbo in protipožarno zaščito,

- kanalizacijo meteornih in fekalnih voda,

- vročevodno omrežje,

- električno omrežje,

- komunikacijsko omrežje.

26. člen

(vodovod)

(1) Na obravnavanem območju je obstoječe javno in interno vodovodno omrežje. Novo vodovodno in hidrantno omrežje se bo napajalo iz obstoječega vodovoda kar je potrebno projektno obdelati. Pri prestavitvah in gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike.

(2) Za vodooskrbo predvidenih objektov je potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje do vseh objektov.

(3) Javni cevovod je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,5 metra.

(4) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju občine Trbovlje.

(5) V fazi izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški.

(6) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda. Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.

27. člen

(načrtovani posegi - vodovod)

(1) Vodovod in hidrantno omrežje

- Nova trasa za hidrantno omrežje je dolžine cca. 270m

- Obnovljena trasa (malo prestavljena) vodovoda in hidrantnega omrežja je dolžine cca.380m

- Izdelava hidrantnih priključkov - cca 10 kosov

- Obnovljeni vodovodni priključki za objekte - kos 5 v dolžini cca. 60m

- Izdelava novih vodomernih jaškov - cca 5 kos - V razširjeni coni urejanja je potrebno zamenjati oziroma obnoviti vodovodni vod dimenzije 3/4''

(2) Obnovljena vodovodna in vročevodna inštalacija se izdela na novo z novim materialom, potrebnimi elementi in opremo, vendar v glavnem poteka po obstoječi trasi z manjšimi spremembami zaradi prestavitve hidrantov in glavnega voda.

(3) Potek obstoječe in nove projektirane inštalacije je razviden iz situacije.

(4) Inštalacije potekajo v zemlji, vidni so le pokrovi jaškov, hidranti in morebitne etaže, ki jih ni mogoče izvesti za opornim zidom.

28. člen

(pogoji upravljavca vodovoda)

(1) Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od obstoječih vodovodnih vodov.

(2) Pred pričetkom del je potrebno zamenjati vse obstoječe vodovodne vode dimenzij DN 100 in DN 80 in prestaviti vodomere izven objekta.

(3) Novo vodovodno in hidrantno omrežje je potrebno projektno obdelati, vodomerni jaški morajo imeti odtok iz jaška in biti locirani zunaj objekta na lahko dostopnem mestu;

(4) Vodomer mora biti pripravljen za daljinsko odčitavanje, elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca Komunala Trbovlje d.o.o.

(5) Za nove priključke je potrebno narediti hidravlični izračun iz katerega bo razvidno ali je obstoječi cevovod zadosten.

(6) V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih po potekal vodovod. Nad objektom Bolnice Trbovlje se nahaja otroški vrtec Pikapolonica, ki ima vodovodni priključek na istem oskrbovalnem cevovodu kot bolnica in pediatrija kar je potrebno upoštevati pri hidravličnem izračunu.

(7) Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje d.o.o.) dostaviti PID vodovodnega priključka in posnetek trase v elektronski obliki (AUTOCAD .dxf ali .dwg).

29. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obravnavano območje je priključeno na obstoječo javno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih vod, ki nastaja v gospodinjskih in drugih uporabnikih.

Javno kanalizacijsko omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.

(2) Skladno z odlokom Občine Trbovlje je potrebno odpadne vode odvodnjavati ločeno in sicer meteorne v kolektor meteornih vod, ki poteka v pločniku ob Rudarski cesti, fekalne vode pa v zbirni vod, ki poteka do čistilne naprave pri nogometnem igrišču Rudar-ja.

(3) Vsi obstoječi sistemi v obravnavanem območju se ohranijo.

(4) Vse čiste meteorne vode (strehe, zelenice in čiste urejene površine) in predhodno očiščene meteorne s povoznih površin (lovilec olj) so speljane v obstoječe kanalizacijsko omrežje.

(5) Način čiščenja in odvajanja odplak mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS 47/05, 45/07, 79/09).

(6) Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska.

(7) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske steze.

(8) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:

- novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),

- priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45 Stopinj v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka; v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,

- pokrove jaškov iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike O 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,

- priključek se izvede v največjem profilu 20 cm,

- priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,

- meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.

30. člen

(načrtovani posegi - kanalizacija)

(1) Predvidna je izgradnja kolektorjev ločenega sistema za odvajanje odpadnih vod in sicer:

Meteorne vode

Kanalizacijski kolektor za odvajanje meteornih vod je predviden za odvod meteornih vod iz strešin, povoznih površin, parkirišč in površin predvidenih za pešce ter zelenice.

Glavni vod poteka od dovozne ploščadi reševalne postaje, po dovoznih cestah mimo pediatrije do kolektorja v pločniku Rudarske ceste. Vanj se odvodnjavajo vode iz:

- parkirišča pred reševalno postajo

- dovozna ploščad reševalne postaje

- logistična ploščad

- nivojsko parkirišče

- parkirišča pri pediatriji

- voda iz dovoznih cesta

- voda iz strešin objektov, ki tangirajo na kolektor.

Vodo iz povoznih površin je pred izlitjem v kolektor meteornih vod potrebno očistiti preko lovilcev olj.

Meteorne vode na tem območju (Loke) pa se bodo lahko odvajale preko pokritega potoka v potok Trboveljščica.

Fekalne vode

Glavni vod poteka vzporedno ob kolektorju meteornih vod od dovozne ploščadi reševalne postaje, po dovoznih cestah mimo pediatrije do zbirnega jaška pred vmesno zazidavo, od koder je obstoječ vod fekalne kanalizacije do čistilne naprave.

V kolektor se odvajajo vse fekalne vode iz objektov, ki tangirajo v projektiran vod.

Na območju enote urejanja Loke je predvidena izgradnja fekalnega kolektorja K do zadrževalnega bazena ZB-L, v katerega se bodo lahko odvajale fekalne vode iz tega območja.

31. člen

(pogoji upravljavca - kanalizacije)

(1) Predvideni posegi ne smejo posegati v območje obstoječih kanalizacijskih vodov.

(2) V kolikor predvideni posegi posegajo v območje obstoječih kanalizacijskih vodov je potrebno le-te prestaviti, eventuelne prestavitve je potrebno projektno obdelati.

(3) Fekalne vode iz predvidenih in obstoječih objektov je potrebno odvesti preko sekundarnih kanalizacijskih vodov oziroma obstoječega kanalizacijskega priključka v primarni desnobrežni kanalizacijski vod.

(4) Meteorne vode iz strešin in dovoznih površin je potrebno preko sekundarnih kanalizacijskih vodov oziroma kanalizacijskih priključkov, peskolovov in lovilcev olj odvajati v mešani kanalizacijski vod od jaška J1 dolvodno.

(5) Pred predvidenimi posegi je potrebno urediti obstoječ in dotrajan kanalizacijski priključek za VVZ Pikapolonica Trbovlje, ki poteka v območju predvidene gradnje.

(6) Eventuelne prestavitve oziroma dograditve fekalne in meteorne kanalizacije je potrebno projektno obdelati.

(7) Točna lokacija priklopa na javno kanalizacijo se opredeli v projektnih pogojih za odvodnjavanje za vsak predvideni poseg posebej.

(8) Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od ostalih podzemnih kanalizacijskih vodov.

(9) Projektno obdelati križanja in približevanja z obstoječimi kanalizacijskimi vodi.

(10) Med gradnjo je potrebno zagotoviti nemoteno odvajanje fekalnih in meteornih voda.

(11) V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih bo potekala kanalizacija.

(12) Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje d.o.o.) dostaviti PID zunanje kanalizacije in posnetek trase v elektronski obliki (AUTOCAD .dxf ali .dwg).

32. člen

(električno omrežje)

(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi srednjenapetostni in nizkonapetostni elektroenergetski vodi:

- srednjenapetostni kablovod Center-TP 10(20)/0,4 kV Pošta - TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom

- Srednjenapetostni priključni kablovod za TP 10(20)/0,4 kV Bolnica

- Srednjenapetostni priključni kablovod za TP 10(20)/0,4 Bolnica TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom

- Srednjenapetostni priključni kablovod za TP 10(20)/0,4 kV Bolnica - TP 10(20)/0,4 kV Kešetovo stolpiči

- Srednjenapetostni priključni daljnovod za TP 10(20)/0,4 kV Bolnica

- Nizkonapetostno prostozračno omrežje je napajalno iz TP 10(20)/0,4 kV Cementarniški bloki in TP 10(20)/0,4 kV Brežnik

- Nizkonapetostno kabelsko omrežje poteka iz TP 10(20)/0,4 kV Bolnica in TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom

(2) Zaradi izgradnje nove povezovalne ceste je potrebno obstoječi kablovod 10/20 kV Trbovlje III (KB Center) na kompletni trasi posega obvezno zaščititi s cevmi, ki se obbetonirajo. Potrebno je zgraditi novo kabelsko kanalizacijo in sicer od začetka predvidene ureditve in do TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom. Od začetka predvidene ureditve in do TP 10(20)/0,4 kV Bolnica se zgradi 4 cevna kabelska kanalizacija s cevmi premera 160 mm. Od TP 10(20)/0,4 kV Bolnica in do TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom se zgradi 8 cevna kabelska kanalizacija s cevmi premera 160 mm.

(3) Zaradi izgradnje nove povezovalne ceste je potrebno obstoječi priključni kablovod 10/20 kV za TP 10(20)/0,4 kV Bolnica na kompletni trasi posega obvezno zaščititi s cevmi, ki se obbetonirajo. Na delu trase katera bo posegala v prometne površine je potrebno zgraditi novo 4 cevno kabelsko kanalizacijo s cevmi premera 160 mm. V primeru posega v varovalni pas priključnega daljnovoda za TP 10(20)/0,4 kV Bolnica bo potrebno izvesti dodatno pokablitev priključnega daljnovoda z novim srednjenapetostnim kablovodom in postavitvijo novega droga na srednjenapetostnem priključnem daljnovodu.

(4) Zaradi omejitve instalirane moči transformatorja v TP 10(20)/0,4 kV Bolnica se morajo novo predvideni izgradnji objekti napajati z električno energijo iz TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom. Za morebitne večje povečave odjema električne energije v obstoječih objektih je potrebno pridobiti soglasje distrubuterja električne energije, v katerem bo določeno iz katere transformatorske postaje bo omogočeno napajanje z električno energijo. Projektanti morajo predvideti traso kabelske kanalizacije od TP 10(20)/0,4 kV Zdravstveni dom in do novo projektiranih objektov.

33. člen

(načrtovani posegi - elektro omrežje)

(1) Na področju OPPN potekajo obstoječi srednjenapetostni (SN) in nizkonapetostni (NN) vodi, upravitelja Elektro Ljubljana Distribucijska enota Trbovlje.

(2) Za potrebe celotnega območja se zgradi nova transformatorska postaja. SN priključni vod za novo transformatorsko postajo se bo izvedel tako, da bo iz daljnovoda Vodenska položen nov SN kablovod in bo vključen v novo transformatorsko postajo Bolnica.

Izvesti je potrebno tudi SN kabelsko povezavo med novo transformatorsko postajo in TP Bolnica. Lokacija nove transformatorske postaje mora biti na stalno dostopnem mestu.

(3) Skladno z zahtevami iz smernic Elektro Ljubljana Distribucijska enota Trbovlje in na osnovi pridobljenih podatkov izhaja, da je potrebno:

- Zaradi izgradnje nove povezovalne ceste vse obstoječe kablovode zaščititi s cevmi, ki se obbetonirajo.

- Od začetka predvidene ureditve parkirišč ob Pediatriji, do TP Bolnica predvideti izgradnjo nove cevne kabelske kanalizacije iz ustreznega števila cevi.

- Od obstoječega droga na SN priključnem kablovodu do TP Bolnica predvideti izgradnjo nove cevne kabelske kanalizacije iz ustreznega števila cevi.

- V primeru posega v varovalni pas daljnovoda za TP Bolnica predvideti postavitev novega droga na SN priključnem daljnovodu.

- Od TP Bolnica do TP Zdravstveni dom predvideti izgradnjo nove cevne kabelske kanalizacije iz ustreznega števila cevi.

- Na delu trase, katera bo posegala v prometne površine, predvideti izgradnjo nove cevne kabelske kanalizacije iz ustreznega števila cevi.

- V trasi obstoječih vodov v parku bolnišnice, od novozgrajenega jaška na trasi s povezavo na TP Bolnica, do križišča pri Lekarni s povezavo preko cestišča v smeri Kešetovo predvideti izgradnjo nove cevne kabelske kanalizacije iz ustreznega števila cevi.

(4) Nova elektro cevna kabelska kanalizacija se izdela iz projektno predvidenega števila PVC cevi premera O 160mm s pripadajočimi jaški in izvodi cevne kanalizacije do meje obdelave.

34. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna razsvetljava ob Rudarski cesti in cesti Trbovlje - Klek. Elektro Ljubljana d.d. ne upravlja z javno razsvetljavo, ker je bila izdana koncesija Javni razsvetljavi Ljubljana.

(2) Vse nove površine, ki so predmet urejanja je potrebno opremiti z javno razsvetljavo.

(3) Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo, v kateri je potrebno upoštevati:

- razmejitev javnih in funkcionalnih površin,

- stanje naprav javne razsvetljave in navezavo na obstoječe naprave na obravnavanem območju,

- izhodišča podana v eventuelnih idejnih projektih za obravnavano območje,

- tipizacijo opreme za območje Občine Trbovlje,

- usklajenost tras vodov javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov,

- zahteva pravil za cestno razsvetljavo PR 5-2,

- razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemi javne razsvetljave,

- energetsko učinkovitost razsvetljave,

- usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo.

35. člen

(načrtovani posegi - javna razsvetljava)

(1) Na področju OPPN je že obstoječa javna razsvetljava.

Svetilke so med seboj povezane z SKS kabli v

zračnem razvodu.

(2) Na celotnem področju je potrebno na novo urediti javno razsvetljavo. Prav tako je potrebno na novo urediti tudi razsvetljavo parkirišč v celotnem področju.

(3) Nadomestna razsvetljava cest se poveže na obstoječo razsvetljavo. V ta namen je predvidena postavitev novih svetilk na drogovih s sidrno ploščo in povezave s kabli uvlečenimi v cevno kanalizacijo.

(4) Za osvetlitev cest se predvidi postavitev cestnih svetilk za direktni natik na drog, zaščitnega razreda I in zaščitne stopnje IP 66 z ravnim steklom.

(5) Za osvetlitev parkirišč oziroma funkcionalnih površin ob objektih pa je upravitelj v smernicah podal zahtevo po ločenem napajanju, zato se predvidi tudi novo prižigališče z napajanjem na novem odjemnem mestu.

(6) Za osvetlitev funkcionalnih površin se predvidi postavitev parkovnih svetilk za direktni natik na drog, zaščitnega razreda I in zaščitne stopnje IP 66 z ravnim steklom.

(7) Svetilke morajo ustrezati zahtevam iz smernic upravitelja Javna razsvetljava Ljubljana.

36. člen

(TK omrežje)

(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam. Podrobneje se TK obdela v projektu komunalne infrastrukture v fazi izdelave PGD dokumentacije.

(2) Če bo obstoječe TK omrežje oviralo gradnjo, je potrebno glede na pozidavo oz. komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

(3) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.

(4) Na območju OPPN-ja bo Telekom gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje.

(5) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

(6) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24urni dostop.

(7) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje - vtičnica 220V).

(8) V kolikor obstoječe TK omrežje ne ustreza novim potrebam, je potrebno načrtovati razširitev TK omrežja.

37. člen

(načrtovani posegi - TK omrežje)

(1) Na širšem območju posega poteka obstoječe TK krajevno kabelsko omrežje, upravitelja Telekom Slovenije, z razvodi in povezavami na LC Trbovlje.

(2) Po pridobitvi podrobnejših podatkov je ugotovljeno, da na področju obdelave potekajo TK vodi, delno položeni direktno v zemljo, delno pa uvlečeni v kabelsko kanalizacijo.

(3) Skladno z zahtevami iz smernic Telekoma Slovenije in na osnovi pridobljenih podatkov izhaja, da je

potrebno:

- Dograditi TK omrežje z ustreznim številom cevi,

katere se položi v traso obstoječih vodov od TVD Partizan do objekta Zdravstvenega doma in preko ceste do objekta Kešetovo 13.

- dograditi TK omrežje z ustreznim številom cevi, katere se položi v traso obstoječih vodov od objekta Kešetovo 13, mimo Lekarne do objekta Vrtec.

- Obnoviti obstoječe TK jaške v smislu prilagoditve na nove nivoje terena in po potrebi zamenjati pokrove jaškov.

- Izvesti zaščite vseh obstoječih TK vodov.

- Vse odseke obstoječega TK omrežja, na območju katerih, bi se eventualno zaradi gradbenih posegov nižal teren in se s tem posledično povzroči, da obstoječi vodi niso več na predpisani globini, je potrebno te trase urediti (poglobiti).

(4) Nova TK kanalizacija, se izdela iz projektno predvidenega števila PVC cevi rumene barve premera O 125mm s pripadajočimi jaški in izvodi cevne kanalizacije do meje obdelave.

38. člen

(kabelsko omrežje)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega Kabelsko komunikacijskega omrežja KKS Telemach ter predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasja Telemach-a k projektnim rešitvam.

(2) Obstoječe KKS omrežje Telemach-a je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve KKS omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve KKS omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastali zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada signala, ki bi zaradi tega nastali;

(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranega KKS sistema izvede Telemach d.o.o. ali s strani Telemach-a pooblaščeni izvajalec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na stroške investitorja;

(4) KKS omrežje je na predmetnem območju ogroženo, izvedeno zemeljsko v kabelski kanalizaciji;

(5) Na območju urejanja je potrebno v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi novo traso KKS omrežja. Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev po potrebno novo KKS omrežje za področje urejanja projektno obdelati in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju Telemach-a.

(6) Projektant pridobi projektno nalogo na Telemach-u.

39. člen

(načrtovani posegi - kabelsko omrežje)

(1) Na širšem območju posega poteka obstoječe KKS krajevno kabelsko omrežje, upravitelja Telemach d.o.o., Ljubljana, z razvodi in povezavami na GP Trbovlje.

(2) Po pridobitvi podrobnejših podatkov je ugotovljeno,

da so na področju obdelave obstoječi KKS vodi in objekti.

(3) Skladno z zahtevami iz smernic Telemach in na osnovi pridobljenih podatkov izhaja, da je potrebno:

- Dograditi KKS omrežje z ustreznim številom cevi,

katere se položi od obstoječega jaška pri TVD Partizan, do obstoječega jaška pri objektu

Zdravstvenega doma in izdelati povezave na v projektu,

"Ureditev mestne ceste na odseku Kamnikarkrižišče Dimnik - križišče Zdravstveni dom Trbovlje",

predvideno KKS omrežje.

- Prestaviti obstoječo KKS omarico pri Zdravstvenem domu.

- Izvesti zaščite vseh obstoječih KKS vodov

(4) Nova KKS kanalizacija, se izdela iz projektno predvidenega števila PVC cevi premera O 110mm s pripadajočimi jaški in izvodi cevne kanalizacije do meje obdelave.

40. člen

(vročevodno omrežje, ogrevanje)

(1) Obstoječi objekti so priključeni na vročevodno omrežje, ki poteka preko območja.

Vse novogradnje (vmesna zazidava, dozidave) na kompleksu Splošne bolnice, Pediatrije in Zdravstvenega doma se priključijo na obstoječe vročevodno omrežje.

Objekt Rudarska cesta 13 se ogreva individualno. Kot kurivo se lahko uporabi lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin.

(2) V kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih.

Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:

- toplotne črpalke, uporaba podtalnice in zemeljske energije,

- sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.

Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.

41. člen

(načrtovani posegi - vročevodvod)

(1) Vročevod

- Prestavitev vročevoda v cestno telo - cca. 250m

- Obnova vročevodnih priključkov (malo prestavljeni)

- 5 kos cca. 185m

- Izdelava jaškov za kompenzatorje - 3kos

42. člen

(pogoji upravljavca - vročevodnega omrežja)

(1) Na priloženi situaciji je razvidna dejanska trasa vročevoda, ki poteka po obravnavanem območju.

(2) Predvidene nove gradnje se planirajo ob obstoječi trasi vročevoda (potrebna bo prestavitev vročevoda).

(3) Vročevod je potrebno prestaviti na osnovi projektne dokumentacije z ustreznimi soglasji in služnostmi.

(4) Kapaciteta vročevoda za priključitev novih objektov na sistem daljinskega ogrevanja je ustrezna.

(5) Obstoječe toplotne postaje so zastarele in potrebne popolne prenove pred izvedbo dodatnih priključitev.

(6) Podatki za projektiranje toplotne postaje:

- primarna stran 130°70° C

- sekundarna stran 85°65° C

- nazivni tlak na primarni strani NP 16 bar

- nazivni tlak na sekundarni strani NP 6 bar

- vgraditi količinsko temperaturni regulator

- objekt priključiti na vročevodno omrežje preko protitočnika

- padec tlaka skozi primarno stran priključne postaje max. 100 kPa

- zaradi kontrole delovanja in odčitavanja MTE mora biti zagotovljen nemoten dostop

- nameščeni merilniki morajo biti v dogovoru z

dobaviteljem toplotne energije

(7) Dela na prestavitvi vročevoda se lahko izvedejo samo izven kurilne sezone oziroma po dogovoru z distributerjem in ostalimi odjemalci.

43. člen

(odpadki)

V območju je obvezno zbiranje, odvajanje in deponiranje odpadkov in odvoz na centralno deponijo.

Glede odvažanja odpadkov in deponiranje je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in varstvo okolja.

44. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščene morajo biti znotraj območja ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.

(2) Odpadke iz zdravstvene dejavnosti je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah. Zbiranje in začasno shranjevanje odpadkov nastalih pri zdravstveni dejavnosti je organizirano v objektu 12 (objekt za medicinske pline, kompresorska postaja).

(3) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

45. člen

(Program komunalnega opremljanja)

(1) Območje je infrastrukturno opremljeno. V kolikor pa bo za izvedbo posamezne prostorske ureditve potrebno zgraditi novo komunalno opremo in objekte ter omrežja druge gospodarske javne infrastrukture se izdela program opremljanja, v katerem se podrobneje določi vrsta komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi, roke za izgradnjo ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Program opremljanja je potrebno izdelati skladno z določbami predpisa, ki določa vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč.

(2) S programom opremljanja se za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

(3) Na podlagi Programa komunalnega opremljanja obstoječe infrastrukture se za posamezno fazo, ki terja izgradnjo nove javne komunalne opreme sprejme poseben odlokom o programu opremljanja, ki mora biti skladen s prostorskim aktom občine. Sprejeti Program

opremljanja za OPPN bo podlaga za sklenitev pogodbe o opremljanju na podlagi katere bo investitor zgradil komunalno opremo za zemljišče, na katerem je predvidena gradnja.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE

OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA

NARAVE

46. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.

(2) Ureditveno območje mora biti varovano pred prekomernim hrupom z upoštevanjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).

Za navedeno območje velja II. stopnja varstva pred hrupom za katero je predpisana mejna nočna raven 45 dBA in mejna dnevna raven 55 dBA.

Za varstvo proti prekomernem hrupu se na območju Pediatrije ob parkirišču postavi ozelenjena protihrupna zapora.

47. člen

(varstvo zraka)

(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/ 07).

(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.

(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

- predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;

- preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;

- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,

- preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

48. člen

(varstvo voda - varstvena in ogrožena območja)

(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/2002, 57/2008).

(2) V območju obdelave tega OPPN-ja je evidentiran vodotok 2. reda (desni pritok Trboveljščice), ki poteka v mejnem delu enote urejanja št. 3 LOKE. Obstoječi vodni jarek je delno nakrit.

(3) Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču - 5,0 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani. Za določitev priobalnega pasu ob prekritih delih vodotokov je potrebno upoštevati 9. Člen Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Ur. Lisr RS, št. 129/2006).

Dovoljeni pa so posegi, ki so navedeni v 37. Členu Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08).

(4) Zacevljenje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).

(5) Glede na to, da se del obravnavanega območja(enota 3 - LOKE) nahaja neposredno ob vodotoku, je obravnavano območje potencialno poplavno ogroženo.

(6) Ob vodotoku in njegovi neposredni bližini niso načrtovani novi posegi ali nova gradnja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

49. člen

(varstvo voda - zbiranje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.

(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo centralne čistilne naprave.

(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.

(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

50. člen

(varstvo tal)

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.

(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.

(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

51. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje obdelave sprememb in dopolnitev ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot,

ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot.

(2) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na tem območju ni potrebna pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.

52. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(2) Enote kulturne dediščine na območju OPPN:

Poleg navedenih se na severovzhodnem delu obravnavanega območja v neposredni bližini nahaja kozolec, ki pa ni vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.

Kulturni spomenik Trbovlje - Plastika Mati z otrokom Plastika Mati z otrokom stoji pred otroško bolnišnico, v jugozahodnem delu obravnavanega območja. V materialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Kip matere z otrokom je potrebno zaščititi pred možnimi poškodbami v času gradbenih del. Kip mora ostati na avtentičnem mestu.

Kulturna dediščina Trbovlje - Bolnišnični paviljon Grajeni bolnišnični paviljon stoji za osrednjo, najstarejšo stavbo trboveljske bolnice. Poleg samega objekta se varuje tudi širša okolica objekta - v tem primeru

ostanki parkovne ureditve, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin. Območje paviljona z ostanki parkovne ureditve (portal ob cesti na severni strani, stopnice...), ki je trenutno v slabem stanju (paviljon ni v uporabi in propada) naj se vključi v celovito ureditev javnih parkovnih in parkirnih površin. S tem se bo vsebinsko in oblikovno vključilo v novo zasnovo območja.

Za vsak poseg je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju velja pravni režim I. Stopnje, ki določa varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika. Kakršenkoli poseg je mogoč le s soglasjem in ob upoštevanju pogojev, ki jih predpiše območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(3) Na območju registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ) in ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi.

(4) Na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine in posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje, če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.

(5) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI

53. člen

(naravne omejitve)

(1) Obravnavano območje leži v osrednjem delu mesta Trbovlje, pod Loško cerkvijo.

(2) Območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti. Pri projektiranju objektov je potrebno izdelati geomehansko poročilo.

(3) Mesto Trbovlje spada v V. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da kar se potresa tiče je območje ugodno. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0,150 g.

(4) V vseh novo zgrajenih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

(5) Zaklonišča osnove zaščite se gradijo v objektih namenjenih javni zdravstveni službi in v vzgojnovarstvenih ustanovah kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.

Investitor gradnje objekta mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče.

(6) Obravnavano območje ima izvedene prometnice, po katerih poteka promet in napaja predvideno gradnjo.

Na ta cestni skelet se navežejo dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči.

(7) Vse povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje.

Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo.

54. člen

(požarna varnost)

(1) Pri gradnji, uporabi in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V spremembah in dopolnitvah so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:

- z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi potrebni odmiki,

- v kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju;

- pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,

- izhode iz objektov zagotavljajo poleg glavnih vhodov še intervencijski izhodi na proste zelene površine;

(2) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);

(3) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

(4) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.

Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen intervencijski dostop s primernim odmikom dreves.

(5) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:

- število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti ne sme biti večja od 80m,

- razdalja med hidrantom in stavbo mora biti več kot 5 m in manj kot 80 m,

- praviloma se vgrajujejo nadtalni hidranti tipa DN 80 ali DN 100, izjemoma, če nadtalni

- hidrant predstavlja oviro, se lahko vgradijo podtalni hidranti,

- pretok v cevovodu je 15 l/s s pritiskom 4 Bare,

- hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,

(6) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:

- zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,

- poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.

(7) V projektu za gradbeno dovoljenje je glede na zahtevnost objekta potrebno izdelati študijo požarne varnosti oziroma zasnovo požarne varnosti.

X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

55. člen

(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN - Bolnica se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, nove gradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.

XI. ETAPNOST IZVAJANJA

56. člen

(1) Faznost gradnje ni določena. Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN - Bolnica, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Fazno izvajanje je možno tako po posameznih območjih, kakor tudi po posameznih objektih.

(2) Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.

Vsaka faza mora zagotavljati prometno infrastrukturno napajanje.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH

REŠITEV

57. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN - Bolnica so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2) Dopustne so tolerance:

- pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektnotehnične dokumentacije v primeru, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameteri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.

(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje objekte, parcele ter načrtovana zasnova in videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možne v območju, ki ga označujejo meje gradbenih parcel in regulacijske linije oziroma v razponu +1,6 m in -20 %. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnem v grafičnih prilogah.

XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

58. člen

(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:

- za vse nove gradnje, dozidave in večje rekonstrukcije prometnih in manipulacijskih ploščadi s posegi v strmino izvesti geološko- geomehanske raziskave tal,

- pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne,

komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta

zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, - izvajalec del mora pred izkopi za posamezne objekte odstraniti plodno zemljo v celotni debelini in jo deponirati na primernem kraju ter jo nato uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč ali ureditev okolice. Po končani gradnji mora odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k tem spremembam in dopolnitvam za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN

POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN

59. člen

(1) Po realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega ter prometnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.

XV. KONČNE DOLOČBE

60. člen

(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o Ureditvenem načrtu za območje IZ 9/5 – BOLNICA (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/99, 10/99 in 6/03).

(2) OPPN - Bolnica je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Trbovlje.

61. člen

(1) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

62. člen

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 007-6/2011

Datum: 19.09.2011

Župan Občine Trbovlje

Vili Treven