Na podlagi 62. in 65.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08 in
79/09), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 - ORZVO, 20/06, 28706 - Skl. US, 49706
- ZmetD, 66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08, 70/08 in 108/09), 3.
in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 3. in 17.
člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 - skl. US, 34/05 - odl. US,
44/05, 40/06, 51/06 - popr., 115/06, 139/06 - odl. US, 17/08, 21/08 -
popr., 76708, 108/09 in 109/09 - odl. US), 4. in 8. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06 in 118/07) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 - UPB, 106/05, 65/07, 75/08 in 30/10) je
Občinski svet Občine Črnomelj na 24. redni seji dne 17. 6. 2010 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Črnomelj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
ureja pogoje in način opravljanja obvezne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda (v nadaljnjem
besedilu: javna služba) na območju izvajanja javne službe v Občini
Črnomelj, tako, da določa: |
- organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe, |
- vrsto in obseg
javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
|
- pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
- pravice in
obveznosti uporabnikov javne službe, |
- vire financiranja
javne službe in način njihovega oblikovanja, |
- vrsto in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
- druge elemente
pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. |
Storitev javne službe
je: |
1. Odvajanje
komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in
opravljanja dejavnosti. |
2. Odvajanje
padavinske vode iz streh in javnih površin v javno kanalizacijo.
|
Storitev javne službe
ni: |
1. Odvajanje
padavinske vode, v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne
površine. |
2. Odvajanje
tehnološke vode v javno kanalizacijo. |
Storitve javne službe
se morajo po tem odloku zagotavljati na celotnem območju občine. |
2. člen |
Namen odloka je
predvsem: |
- zagotavljanje in
upravljanje javne službe, |
- uveljavljanje
zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in
posebej na varovanje voda, |
- smotrno planiranje,
gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
- razporejanja
stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, |
- varovanje okolja. |
3. člen |
Izrazi uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. komunalna odpadna
voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. To je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev
zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih
gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja
v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu; |
2. padavinska odpadna
voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo; |
3. industrijska
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi
voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov; |
4. komunalna čistilna
naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico
komunalne in padavinske odpadne vode; |
5. mala komunalna
čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav. Narejena je za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo
čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se
komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko
razgradnjo; |
6. nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Zgrajena je kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz
katere se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo; |
7. greznica je
greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Greznica je gradbeni
objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se
komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se
na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo; |
8. obstoječa greznica
je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka; |
9. populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Enota je izražena v BPK (5).
En populacijski ekvivalent je enak 60 gramov BPK (5)/dan; |
10. obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
11. območje izvajanja
javne službe so aglomeracije (območje poselitve) na območju celotne
občine, na katerih morata biti po operativnem programu odvajanja in
čiščenja odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe;
|
12. javna površina je
površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov; |
13. javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode; |
14. kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli,
na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno
kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno
postaviti; |
15. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr.
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; |
16. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z
navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; |
17. mešano
kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi
(npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za
odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na
območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni
čistilni napravi; |
18. ločeno
kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi
(npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni ločeno odvajanju komunalne
odpadne vode in ločeno odvajanju padavinske vode na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali
več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi; |
19. območje površin,
predvidenih za širitev naselja, je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja; |
20. območje poselitve
je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav; |
21. vodovarstveno
območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo; |
22. občutljivo
območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika
oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih
vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v
vodi, ter poslabšanje kakovosti vode; |
23. občutljivo
območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
|
24. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
25. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije; |
26. porabnik javne
kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma
je koristnik storitve javne službe; |
27. lastnik javnega
omrežja je Občina Črnomelj. |
II. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
Javno službo
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda zagotavlja
občina v skladu z zakonodajo o obveznih gospodarskih javnih službah na
območju Občine Črnomelj v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem
odlokom. |
Javno službo na
celotnem območju Občine Črnomelj izvaja JP Komunala Črnomelj d.o.o. (v
nadaljnjem besedilu: izvajalec). |
5. člen |
Izvajalec je dolžan
opravljati javno službo skladno s Programom oskrbe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske vode in skladno z gospodarsko finančnim načrtom
J.P. Komunala Črnomelj. |
Program za vsako
naslednje poslovno leto pripravi izvajalec in ga najpozneje do 31.
oktobra v tekočem letu, posreduje v uskladitev občini. |
6. člen |
Čiščenje odpadne vode
na območju Občine Črnomelj se prostorsko zagotavlja: |
- v čistilnih
napravah za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko
centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
|
- v lokalnih
komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne in padavinske vode,
ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so
priključene nanje, |
- v malih čistilnih
napravah do 50 PE, ki niso v upravljanju javne službe. |
7. člen |
V javno kanalizacijo
se lahko odvaja tudi tehnološka in padavinska voda s površin, ki niso
javne površine po predpisanih pogojih. V takih primerih mora biti
interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko vodo in komunalno
odpadno vodo. Združitev internih kanalizacij je možna le za merilnim
mestom za tehnološko vodo. |
Odvajanje tehnološke
vode in padavinske vode s površin, ki niso javne ni storitev javne
službe. To je posebna storitev zaradi uporabe objektov javne
kanalizacije. |
8. člen |
Na območjih, kjer
javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih na katerih v skladu z
veljavno zakonodajo in nacionalnim Operativnim programom odvajanja in
čiščenja odpadne komunalne vode, ni predpisano odvajanje komunalne
odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko komunalna odpadna voda
odvaja v: |
- male komunalne
čistilne naprave, |
- greznice brez
iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne
službe, |
- kanalizacijo, ki
nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni
napravi manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti
in upravljanju lastnikov stavb. |
Območja naselij, kjer
je predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo so
razvidna iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode. |
Na vodovarstvenih
območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih,
industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo
za vodovarstvena območja. |
Odvajanje komunalne
odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo
greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
Prehodni roki za
odstranitev pretočnih greznic na območjih brez javne kanalizacije so:
|
- 31. 12. 2015, če je
obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na
vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju
|
- 31. 12. 2017, če
obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alinee. |
Čiščenje pretočnih
greznic izvaja izvajalec javne službe v skladu s Programom praznjenja
greznic. |
Padavinske vode ne
smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke,
ponikovalnice, kjer je to mogoče ali v kanalizacijo padavinskih voda. |
III. POGOJI ZA
ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN |
9. člen |
Splošni pogoji za
zagotavljanje storitev javne službe so: |
- zgrajeno sekundarno
in primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije s čistilnimi
napravami |
- zgrajeni hišni
priključki |
- izpolnjene
obveznosti izvajalca in uporabnikov |
- javna pooblastila
izvajalcu. |
IV. PREVZEM OBJEKTOV
IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
10. člen |
Lastnik zgrajene
javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje upravljavcu v roku šestih mescev od pridobitve uporabnega
dovoljenja. |
Za prevzem objektov
in naprav javne kanalizacije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
- objekt, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, geodetski načrt novega
stanja, dokazilo o preizkusu vodotesnosti, zapisnik o uspešnem tehničnem
pregledu, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja oziroma
sklenjene služnostne pogodbe); |
- sprejet in
ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja za
objekte, ki daljši čas niso bili v uporabi, |
- predane morajo biti
izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in
vzdrževanje vgrajenih naprav, |
- postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji
dokumentacije, |
- prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca - prevzemnika, predajo pa
ustrezni organ lastnika. |
Kolikor niso
izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje lahko
lastnik v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z
upravljavcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar
največ za dobo 1 leta. |
V. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO IN UKINITEV PRIKLJUČKA |
11. člen |
Priključitev na javno
kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pisnega soglasja izvajalca,
sklenjene služnostne pogodbe in ob upoštevanju pogojev tega odloka.
Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik
vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne
kanalizacije. V primeru ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno
v zakonskem roku za izdajo soglasja o tem obvestiti uporabnika.
|
Na območjih, kjer je
zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je
priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno
kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dela
naselja. |
Po posebnem soglasju
upravljavca in investitorja je možno istočasno ob gradnji javne
kanalizacije izvesti tudi hišne priključke - priključitev na javno
kanalizacijo. |
Upravljavec javne
kanalizacije mora v roku 30 dni od prevzema objekta v upravljanje
oziroma od pričetka poskusnega obratovanja javne kanalizacije obvestiti
bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno
kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku 6 mesecev od
prejema obvestila o obvezni priključitvi. |
Stavba, iz katere se
je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali
malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti neposredno na javno
kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo
komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema
odvajanja odpadne vode, obvezno pod nadzorom izvajalca javne službe.
|
Če je pri obstoječih
objektih kanalizacijski priključek izveden s pravili stroke, pogoji
soglasja in navodili upravljavca ter je kljub temu potrebno zgraditi
lastno črpališče, se to zgradi na stroške investotorja javne
kanalizacije, objekt pa je v lasti uporabnika. |
Kanalizacijski
priključek mora biti izveden v skladu s pravili stroke, pogoji soglasja
in navodili upravljavca. |
Največja dovoljena
količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno kanalizacijo je
odvisna od prevodnosti javne kanalizacije. |
Vsaka stavba se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. |
V primerih, ko se pri
izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je
dovoljena priključitev več stavb preko enega - skupinskega
kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. |
Kanalizacijski
priključek lahko izvaja upravljavec javne kanalizacije (izvajalec javne
službe) ali pa drugi usposobljeni izvajalec pod nadzorom upravljavca
javne kanalizacije na stroške uporabnika. |
Investitor je dolžan
izvedbo priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
|
Prvi revizijski jašek
se praviloma postavi na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe.
Kolikor to ni možno, mora lastnik za postavitev revizijskega jaška
predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, kjer je možno
postaviti revizijski jašek. |
V primeru, ko prvega
revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v
stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode. |
12. člen |
Kanalizacijski
priključek se lahko ukine na podlagi utemeljenega (rušenje objekta)
pisnega zahtevka uporabnika. Priključek objekta odjavi uporabnik
objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka.
Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Stroške
ukinitve krije uporabnik. |
VI. POGOJI ZA
PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE |
13. člen |
Izvajalec javne
službe sam ali na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb, na
stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob
tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer
tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno
kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda predvsem v
naslednjih primerih, ko: |
- je zaradi stanja
interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje
javne, kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
|
- z odvodom odpadne
vode ogroža vodne vire ali oskrbo z vodo iz javnega vodovoda,
|
- ugotovljeno stanje
interne kanalizacije ogroža zdravje, premoženje in varno obratovanje
javne kanalizacije, |
- odpadna voda
prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov,
radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrozivnih,
korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z
drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav, |
- niso izpolnjeni
pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
|
- je kanalizacijski
priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
|
- uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost
svoje napeljave, |
- uporabnik onemogoča
izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali
pregled na kanalizacijskem priključku, |
- uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo priključka, |
- uporabnik krši
objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
odpadne vode, |
- uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden. |
14. člen |
Prekinitev oskrbe
izvajalec izvede po predhodnem obvestilu. |
Odvajanje odpadne in
padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
Uporabnik je dolžan
poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je
nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je
povzročila njegova odpadna voda. |
V primeru, da kljub
prekinitvi iz prvega odstavka tega člena pri uporabniku še vedno nastaja
odpadna in padavinska voda, ki predstavlja nevarnost za okolico, je
uporabnik dolžan zagotoviti odvajanje odpadne in padavinske vode, dokler
kršitev ni odpravljena in dokler niso vzpostavljeni pogoji za
priključitev na javno kanalizacijo. |
15. člen |
Izvajalec ima pravico
prekiniti odvod odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora
organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode in o vzrokih
ter času trajanja prekinitev ter navodilih za ravnanje uporabnikov med
prekinitvijo pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega
obveščanja, na spletni strani ali na krajevno primeren način. |
VII. PREKINITEV
ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VOD V PRIMERU VIŠJE SILE |
16. člen |
V primeru višje sile
ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti
odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v
primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in
reševanje. Višja sila po tem odloku so; potres, požar, poplave, izpad
energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
|
Izvajalec ne
odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije, ki so
nastali zaradi: |
- višje sile in
drugih izrednih dogodkih, |
- kadar priključitev
stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedeno v skladu z izdanim
soglasjem. |
VIII. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
17. člen |
Zaščita vodonosnih
območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in
upravljavcev. |
18. člen |
Obveznosti izvajalca
so določena s tem odlokom, podrobneje pa s Programom odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Vsebino programa določa
pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
Izvajalec javne
službe ob predhodnem soglasju župana sprejme Tehnični pravilnik o javni
kanalizaciji. Le-ta določa podrobnejša navodila in tehnične normative
delovanja z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivost
delovanja, predvsem se uredi: |
- smernice za
projektiranje in gradnja javne kanalizacije, |
- tehnične normative
za priključevanje na javno kanalizacijo, |
- normative o sestavi
odpadne vode, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo, |
- način ugotavljanja
stopnje onesnaženosti odpadnih voda, |
- način obračuna
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, |
- način zagotavljanja
obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za
gradnjo javne kanalizacije in priključitev nanjo, |
- način ravnanja z
odpadnimi vodami na območjih, kjer ni javne kanalizacije. |
Poleg predpisanih
obveznosti pa mora izvajalec izvajati še: |
- skrbi za
vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter
čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, |
- planiranje obnov,
širitev, dopolnitev in avtomatizacije javne kanalizacije, |
- sodeluje z
načrtovalci in projektanti javne kanalizacije, |
- redno obračunavanje
storitev javne službe po veljavni zakonodaji, |
- izvajanje rednih
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
- kontroliranje
ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije
uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo,
|
- kontroliranje
stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v
stavbo uporabnika. |
19. člen |
Obveznosti in pravice
uporabnikov po tem odloku so: |
Uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z
lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
|
Če za določeno vrsto
odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji, se
uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji. |
20. člen |
Uporabnik ne sme
odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo
motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni
čistilni napravi. |
V primeru, da
izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali izlil v javno
kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o
dogodku inšpektorat, pristojen za varstvo okolja in organ nadzora po tem
odloku, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje
učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge
posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec
bo nastalo škodo ocenil in od uporabnika zahteval povrnitev nastalih
stroškov. |
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in
naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati aktivnosti, ki bi
lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo izvajanje in
vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
21. člen |
Praznjenje
nepretočnih greznic: |
Na območjih, kjer
javna kanalizacija ni zgrajena in se odpadna voda iz stavb odvaja v
greznice ali male čistilne naprave, je lastnik dolžan izvajalcu ali
pooblaščenemu podizvajalcu dovoliti: |
- redno praznjenje
nepretočne greznice, |
- najmanj enkrat na 4
leta odvajati blato iz pretočnih greznic in odvoz blata iz malih
čistilnih naprav na čistilno napravo, |
- izvajanje
obratovalnega monitoringa skladno s pravilnikom o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske vode. |
Lastnik stavbe je
dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju obratovalnega
monitoringa za male čistilne naprave in za odvajanje blata iz malih
čistilnih naprav. Odvoz blata iz pretočnih in nepretočnih greznic se
izvaja po veljavnih predpisih. Pogodbo za male ČN je dolžan lastnik
skleniti pred pričetkom obratovanja. |
V primeru, ko
izvajalec ugotovi, da vsebina greznice ne ustreza pogojem za sprejem,
naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne
vsebine na stroške uporabnika. |
Vsebine greznic,
blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih
priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno
kanalizacijo. |
Odpadno vodo in goščo
iz greznice je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine,
travnike oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.
|
Na območjih, kjer po
operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije se dovoli gradnja nepretočnih
greznic in malih čistilnih naprav. Pretočne greznice so lastniki dolžni
odstraniti iz uporabe v rokih iz 8. člena tega odloka. Male čistilne
naprave morajo imeti ustrezen certifikat o učinkovitosti čiščenja
skladno s predpisi. |
22. člen |
Uporabnik, ki v
kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o
emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem
monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni in
elektronski obliki do 30. januarja za preteklo leto. |
Rezultati in poročila
obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih
meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih
uporabnika, morajo biti izvajalcu redno dostavljani. |
Uporabnik je dolžan
pridobiti soglasje izvajalca pred vsako spremembo, ki vpliva na
lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo
zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje,
prenehanja določene dejavnosti, načina pred čiščenja odpadne vode ali
zaradi drugih podobnih vzrokov. |
23. člen |
Uporabniki, ki imajo
objekte priključene na javno kanalizacijo ali jih priključujejo, so
dolžni: |
- zgraditi objekte in
naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in
izdanim soglasjem upravljavca, |
- vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo, greznico in vse naprave
vgrajene vanjo, |
- vzdrževati čistočo
in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest, za ugotavljanje
količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode, |
- dovoliti dostop in
opravljanje del na svoji lastnini ali posesti, kadar gre za kontrolo
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanje
količin in lastnosti odpadne vode, |
- javljati izvajalcu
vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih
napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne
kanalizacije, |
- pisno obveščati
izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na
stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
|
- plačevati stroške
za odvajanje in čiščenje odpadne vode, |
- urediti medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega
vodomera in sporočiti izvajalcu naslov upravitelja stavbe ali
pooblaščenega prejemnika računa, |
- obveščati izvajalca
o vseh spremembah količine in lastnosti tehnološke odpadne vode,
|
- upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
|
- odvajajo odpadno
vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v uredbi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, |
- dolžni so
spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali
padavinske vode, |
- uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo o vseh
spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v
skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, |
- odpadno vodo, ki ni
primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem
v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
- če naprava za
predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno
obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi
dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih
učinkov predčiščenja, |
- kontrolira in redno
čisti lovilce olj, lovilce maščob in peskolovce na interni kanalizaciji.
|
Uporabniki ne smejo
prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim
delom onemogočiti. |
IX. IZDAJA SMERNIC,
MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ |
24. člen |
Na podlagi javnega
pooblastila izdaja izvajalec na področju Občine Črnomelj v zvezi z
opravljanjem javne službe po tem odloku: |
- smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu:
smernice), |
- mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
|
- projektne pogoje k
projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu:
pogoje), |
- soglasja k
projektnim rešitvam in ostala soglasja v zvezi z priključitvijo objekta
(v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije. |
25. člen |
Za izdajo projektnih
smernic, mnenj, pogojev in soglasij mora investitor predložiti:
|
1. za smernice in
mnenja k prostorskim izvedbenim aktom: |
- dokumentacijo, ki
jo določa zakonodaja o urejanju prostora. |
2. za projektne
pogoje in soglasja k projektnim rešitvam: |
- dokumentacijo, ki
jo določa zakonodaja o graditvi objektov, |
- projekt za gradbeno
dovoljenje z načrtom zunanje ureditve, |
- projekt za izvedbo
kanalizacijskega priključka. |
3. za soglasje za
priključitev obstoječega objekta: |
- gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti stavbe, |
- podatke o količini
in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi v
odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, če gre za tehnološko
odpadno vodo, |
- program predpisanih
prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode z določitvijo izvora
odpadne vode če niso iz gospodinjstva, |
- projekt za izvedbo
naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predčiščenje potrebno),
|
- pogodba o služnosti
med izvajalcem javne službe, lastnikom stavbe in lastniki parcel po
katerih bo potekal priključni kanal. |
4. za soglasje za
priključitev novega objekta: |
- gradbeno
dovoljenje, |
- projekt
kanalizacijskega priključka, |
- projekt za izvedbo
interne kanalizacije stavbe, |
- podatke o količini
in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi v
odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, če gre za tehnološko
odpadno vodo, |
- program predpisanih
prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode z določitvijo izvora
odpadne vode, če niso iz gospodinjstva, |
- projekt za izvedbo
naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predčiščenje potrebno),
|
- pogodba o služnosti
med izvajalcem javne službe, lastnikom stavbe in lastniki parcel po
katerih bo potekal priključni kanal. |
5. za soglasje za
priključitev začasnega objekta: |
- situacijo v merilu
1:1000 ali 1:500, |
- odločbo upravnega
organa o začasnem objektu, |
- opis dejavnosti, za
katero bo objekt služil, z navedbo o predvideni porabi vode in načinu
odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode, |
- projekt
kanalizacijskega priključka, |
- soglasje za poseg
na javne površine, |
- soglasje lastnikov,
po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje. |
6. za soglasje za
ukinitev priključka: |
- utemeljen zahtevek
za ukinitev priključka, |
- gradbeno dovoljenje
za rušitvena dela. |
7. za soglasja k
spremembam: |
- projekte in opise,
ki se nanašajo na spremembe. |
X. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
26. člen |
Javna služba se
financira iz: |
- cene storitve,
|
- omrežnine,
|
- proračuna občine,
|
- okoljske dajatve.
|
Cena storitev javne
službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za
izvajanje javne službe. |
27. člen |
Pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki vode prekomerno obremenjuje ali je
zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda, plačuje ceno čiščenja
skladno s pogodbo. |
28. člen |
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali
ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda vključno z okoljsko
dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod
pogojem, da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom. |
Nosilec kmetijske
dejavnosti lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena
vložijo zahtevek za oprostitev stroškov okoljske dajatve. Vlogi je
potrebno priložiti dokazilo o statusu kmeta. |
XI. VRSTA IN OBSEG
OBJEKTOV TER NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
29. člen |
Infrastrukturni
objekti in naprave javne kanalizacije na območju občine so v njeni
lasti. |
Naprave in objekti
javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so
predani v upravljanje. |
To so: |
- primarni vodi
(kolektorji) z revizijskimi jaški, |
- sekundarni vodi z
revizijskimi jaški, |
- črpališča na
primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske
vode, |
- čistilne naprave za
čiščenje odpadnih voda, |
- razbremenilniki
visoke vode, |
- zadrževalni bazeni
visoke vode, |
- peskolovi,
|
- lovilci olj in
|
- drugi objekti in
naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije. |
30. člen |
Stroji in oprema, ki
so potrebne za izvajanje javne službe, so v lasti izvajalca. |
31. člen |
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu. Vsi
novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:
|
- ko padavinske vode
ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja, |
- ko zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
|
- ko je padavinska
voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali
ponikati. |
32. člen |
Javna kanalizacija
mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za
čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice,
vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico
ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa ni
dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo. |
Lastnik ali
upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta,
zagotoviti odvajanje vode neposredno v vodotok ali ponikanje v tla.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena
padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno
v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in
očistiti oziroma ravnati v skladu z Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št.
109/07). |
33. člen |
Izvajalec javne
službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to,
kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in
naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti
zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo. |
XII. OBMOČJA BREZ
JAVNE KANALIZACIJE |
34. člen |
Če je naselje ali del
naselja, oziroma več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem
ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo,
oziroma na območju kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se lahko
komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah: |
- odvaja v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali |
- se komunalna
odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje
zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
35. člen |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
- praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
- praznjenje
pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta in odvoz ter obdelavo
njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, |
- prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
- prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne
čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje
v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav in |
- izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
Izvajalec javne
službe opravlja zgoraj navedene storitve na stroške uporabnika. |
36. člen |
Izvajalec javne
službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih
greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev
javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
|
- komunalni ali
skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda
in blato, |
- rokih in času
praznjenja nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzemanja blata
malih komunalnih čistilnih naprav, |
- načinu predvidene
obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali
odstranjevanja obdelanega blata in |
- drugih pogojih za
praznjenje nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzem blata malih
komunalnih čistilnih naprav. |
XIII. MERITVE
KOLIČIN, ČIŠČENJE ODPADNE VODE IN OBRAČUN |
37. člen |
Elementi obračuna:
|
Uporabniki so dolžni
kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na
vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
Uporabniki so dolžni
kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
|
Elementi obračuna
javne službe so: |
- količina odpadne
vode z dopustno stopnjo onesnaženja, |
- količina odpadne
vode s prekomerno stopnjo onesnaženja, |
- količina padavinske
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v okviru javne službe (strehe),
|
- količina padavinske
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v okviru posebne storitve
(tehnološke vode, padavinske vode s površin, ki niso javne površine
...), |
- čiščenje odpadne
vode, |
- praznjenje
pretočnih greznic in malih čistilnih naprav. |
Osnove za obračun:
|
- Odvajanje odpadne
vode se določi na osnovi količine porabljene pitne oziroma tehnološke
vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene vode iz naravnih
virov. |
- Količine za
odvajanje in čiščenje padavinske vode se določi na osnovi povprečnih
padavin, ki padejo na prispevno površino in se odvajajo v javno
kanalizacijo. |
- Osnova za obračun
stroškov za čiščenje komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne
oziroma tehnološke vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene
vode iz naravnih virov. |
- Strošek praznjenja
in čiščenja greznične vode ter praznjenja in čiščenja malih čistilnih
naprav se obračuna na podlagi veljavnega cenika storitev. |
Prekomerna stopnja
onesnaženja odpadne vode: |
Rezultati meritev
lastnosti odpadne vode so lahko del osnove za izračun stroškov čiščenja
odpadnih voda. Faktor onesnaženosti odpadnih voda se ugotavlja v skladu
s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji. |
Praznjenje greznic:
|
- Lastnikom greznic,
katerim bodo storitve praznjenja in čiščenja opravljene bolj pogosto,
kot predpisuje Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode, se storitev zaračuna skladno z veljavnim cenikom JP
Komunale. |
Merilno mesto:
|
- Količina odpadne
vode je enaka količini porabljene pitne oziroma tehnološke vode in se
meri z vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku. |
- V primeru, da
količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode ni možno ugotavljati z
vodomerom, se poraba ugotavlja na podlagi povprečno porabljene vode na
osebo v skladu z znanim podatkom o povprečni porabi v Republiki
Sloveniji. (150 l/dan/osebo) ali na drugačen način za določitev količin
in kvalitete odpadnih voda. |
- Vsi stroški v zvezi
z izvajanjem meritev količin in lastnosti odpadnih voda gredo v breme
uporabnika. |
- Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške
odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. |
- Če izvajalec javne
službe ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali če
iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova
za obračun povprečna poraba vode, ugotovljena na osnovi odčitkov
vodomera v obdobju zadnjih treh mesecev. |
Oblikovanje cene:
|
Ceno kanalščine in
čiščenja ter praznjenja greznic in malih ČN se oblikuje na osnovi
predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih javnih služb.
|
Odpis dela stroškov v
primeru okvar: |
- Izvajalec javne
službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji
vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina
je osnova za kritje stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te
stroške delno odpiše. Osnova za delni odpis komunalnih storitev sta
dokazilo o dejanskem stanju okvare oziroma potrdilo, da je okvara
odpravljena. |
- Delni odpis
stroškov je možen le enkrat v tekočem koledarskem letu in le za tisti
del odpadne vode, ki nedvoumno ni bila odvedena v javno kanalizacijo. |
XIV. NADZOR |
38. člen |
1. Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne
službe in pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojega
delovnega področja in zakonskih pooblastil. |
2. Strokovni nadzor
opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o. |
39. člen |
V primeru kršitve
določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z
odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, in uvede postopek za kaznovanje
kršilca odloka. |
XV. KAZENSKE DOLOČBE |
40. člen |
Z globo 600 evrov se
kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec, če: |
- ravna v nasprotju s
5. členom, |
- ravna v nasprotju z
11. členom, |
- ravna v nasprotju z
18. členom, |
- ravna v nasprotju s
35. členom, |
- ravna v nasprotju s
36. členom. |
Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
izvajalca. |
41. člen |
Z globo 600 evrov se
kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, če: |
- ravna v nasprotju z
11. členom, |
- ravna v nasprotju z
20. členom, |
- ravna v nasprotju z
21. členom, |
- ravna v nasprotju z
22. členom, |
- ravna v nasprotju s
23. členom. |
Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
uporabnika - pravne osebe. |
Z globo 200 evrov se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena uporabnik - fizična
oseba, če ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena. |
XVI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
Upravljavec v roku
pol leta po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju župana Občine
Črnomelj sprejme tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in ga objavi v
Uradnem listu RS. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične
normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in
vzdrževanje javne kanalizacije. |
43. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Črnomelj (Uradni list RS, št.
106/08). |
44. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 355-6/2010 |
Črnomelj, dne 18.
junija 2010 |
Župan |
Občine Črnomelj
|
Andrej Fabjan l.r. |