Na podlagi določb 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, štev. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000 in 51/2002) in na podlagi 21. in 95. člena statuta Občine Šenčur,  (Uradni vestnik Gorenjske, štev.  6/95, 6/96, 36/98 in 21/99), je  Občinski svet na 12.  seji, dne 03.03. 2004, sprejel naslednji

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

2. člen

Določbe, zapisane v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralne za moški in za ženski spol.

3. člen

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles oziroma s poslovniki delovnih teles.

4. člen

Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

5. člen

Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno.

Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška  ali uradna skrivnost.

Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

6. člen

Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.

Redno sejo občinskega sveta skliče župan praviloma enkrat mesečno, najmanj pa desetkrat na leto.

Občinski svet predstavlja in vodi župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

7. člen

Občinski svet uporablja žig občine.

Občinski svet uporablja žig občine na vabilih za seje občinskega sveta, na splošnih in drugih aktih ter na dopisih.

Žig občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.

KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

8. člen

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.

Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta,  vendar ne kasneje ko poteče njegov mandat.

Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.

9. člen

Prvo sejo vodi do potrditve mandata novemu županu, dotedanji župan, če ta ni navzoč pa najstarejši navzoči član občinskega sveta.

Na prvi seji občinskega sveta se izmed navzočih članov najprej imenuje tričlanska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju mandatna komisija). Člane mandatne komisije predlagajo liste kandidatov, lahko pa tudi vsak član občinskega sveta. Občinski svet glasuje najprej o predlogu liste kandidatov, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov občinskega sveta po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi člani mandatne komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča.

Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidata za člana ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane občinskega sveta.

Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur in potrditev mandata novemu županu.

10. člen

Občinski svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in potrdi mandate izvoljenih članov občinskega sveta ter mandat župana. Mandate članov občinskega sveta in

župana potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije.

Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej

Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije  in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

11. člen

Po konstituiranju občinskega sveta in potrditvi mandata župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novoizvoljeni župan, mandat dotedanjih članov občinskega sveta in županu pa preneha.

S prenehanjem mandatov članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine, v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Šenčur in članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

12. člen

Mandatna komisija mora do prve naslednje seje občinskega sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Šenčur ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

Splošne določbe

13. člen

Član občinskega sveta ima pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom Občine Šenčur in tem poslovnikom.

14. člen

Član občinskega sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

Član občinskega sveta se lahko udeleži tudi sej delovnih teles, katerih ni član, in na njih razpravlja, če tako sklene delovno telo.

15. člen

Član občinskega sveta ima pravico:

- predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,

- predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta,

- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,

- sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta,

- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina Šenčur oziroma v katerih ima občina Šenčur v skladu z zakonom svoje predstavnike.

Če član ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

Član občinskega sveta ima pravico do sejnine za udeležbo na seji občinskega sveta in delovnih teles.

16. člen

Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

V primeru, da član občinskega sveta na seji občinskega sveta žali udeleženca seje občinskega sveta, ga predsedujoči opozori, izreče opomin, če z žalitvami ne preneha, mu odvzame besedo.

Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

17. člen

Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.

Vprašanje oziroma pobuda članov mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan člana na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

18. člen

Pri obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude članov.

19. člen

Član občinskega sveta lahko pred sejo občinskega sveta postavlja pisna vprašanja županu, podžupanu, nadzornemu odboru in občinski upravi ter zahteva informacije o delu organov občine (župana, podžupana in nadzornega odbora) in delovnih teles občinskega sveta in občinske uprave in druge informacije povezane z delovanjem občine.

Župan, podžupan, občinska uprava, predsednik nadzornega odbora in predsednik delovnega telesa so dolžni odgovarjati na vprašanje članov in jim posredovati zahtevane informacije. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacija tudi v pisni obliki.

20. člen

Na seji občinskega sveta lahko član postavi pisno ali ustno vprašanje. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute.

Na ustno ali pisno postavljena vprašanja na sami seji občinskega sveta se odgovori ustno na isti seji občinskega sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.

Če član občinskega sveta, ki je vprašanje postavil ustno ali pisno na sami seji občinskega sveta, zahteva da se mu odgovori pisno, se odgovor posreduje vsem članom občinskega sveta najkasneje pet dni pred naslednjo sejo občinskega sveta.

21. člen

Ustno se odgovori na seji občinskega sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo občinskega sveta pa član občinskega sveta, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, podžupan,  občinska uprava, predsednik nadzornega odbora in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.

Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj pet dni pred prvo naslednjo sejo občinskega sveta.

Na dobljeni odgovor na vprašanje ima član občinskega sveta pravico postaviti dopolnilno vprašanje.

22. člen

Če član občinskega sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem.

Če občinski svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, župan uvrsti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.

23. člen

Član občinskega sveta ima pravico dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.

Član občinskega sveta  lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.

24. člen

Pisna pobuda se pošlje županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.

Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora župan nanjo odgovoriti takoj oziroma jo uvrsti na dnevni red prve naslednje seje. Če član občinskega sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta. O tem odloči občinski svet z glasovanjem.

Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej občinskega sveta in delovnih teles

25. člen

Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.

Član ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa. Če zaradi višje sile ali drugih opravičenih razlogov, član občinskega sveta ne more obvestiti o svoji odsotnosti župana  oziroma predsednika delovnega telesa do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

Članu občinskega sveta, ki se ne udeleži seje občinskega sveta oziroma delovnega telesa, ne pripada sejnina.

SEJE OBČINSKEGA SVETA

Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

26. člen

Občinski svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah.

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan, nima pa pravice glasovanja.

Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Župan sklicuje redne seje občinskega sveta na svojo pobudo,  po sklepu občinskega sveta ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.

27. člen

Izredno sejo občinskega sveta skliče župan na svojo pobudo, na pobudo delovnega telesa občinskega sveta ali na zahtevo najmanj četrtina članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.

Če župan na pisno zahtevo delovnega telesa ali četrtine članov občinskega sveta ne skliče seje občinskega sveta v roku 7 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skličejo sejo člani občinskega sveta, ki so podali zahtevo za sklic v nadaljnjih treh dneh.

28. člen

Kadar ni mogoče sklicati seje občinskega sveta v rokih, ki so navedeni v tem poslovniku, lahko župan na svojo pobudo ali pobudo najmanj četrtine članov občinskega sveta s pomočjo informacijsko-telekomunikacijskih storitev objavi sklic in gradivo za dopisno sejo.

V sklicu se navede, kako in kdaj člani občinskega sveta pošljejo svoja sporočila med dopisno sejo. Rok za pošiljanje sporočil, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni.

Sporočila, prejeta med dopisno sejo se takoj objavijo v informacijskem sistemu občine.

29. člen

Vabilo za sklic seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, razen, kadar se na seji občinskega sveta obravnava predlog odloka, proračuna, zaključnega računa proračuna ali poslovnika občinskega sveta. Tedaj se vabilo za sklic občinskega sveta posreduje najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo. Skupaj z vabilom se članom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

Izredno sejo lahko skliče župan tudi v krajšem roku.

Vabilo za sklic občinskega sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi tajniku občine in v vednost predsedniku nadzornega odbora, kadar je to potrebno pa tudi drugim strokovnim delavcem občinske uprave, ki so vabljeni kot razlagalci – povezovalci gradiv.

30. člen

Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. Predlog posamezne točke dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta.

V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

Na dnevni red se prednostno uvrstijo predlogi odlokov, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom občinskega sveta tudi gradivo za sejo.

31. člen

Občinski svet ne sme odločiti, da se na dnevni red redne seje uvrstijo zadeve, za katere članom občinskega sveta ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo v roku, ki ga določa ta poslovnik, če h gradivu ni dalo svojega mnenja pristojno delovno telo občinskega sveta ali če ni dal svojega mnenja oziroma stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj.

Šteje se, da je mnenje dano, če pristojno delovno telo občinskega sveta ali župan, kadar ni predlagatelj zadeve, v roku 10 dneh po prejemu gradiva, ne da svojega mnenja.

32. člen

Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljevanju predsedujoči).

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.

33. člen

Ne glede na določbo 31. člena lahko župan ali najmanj četrtina članov občinskega sveta predlaga razširitev dnevnega reda. Predlagatelj mora dati občinskemu svetu ustrezno gradivo ali ustno informacijo oziroma obrazložitev obravnavane točke dnevnega reda.

O razširitvi dnevnega reda odloči občinski svet z glasovanjem.

34. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.

Župan mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem njegovega dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

Župan predlaga občinskemu svetu da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali za obravnavo posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost.

Potek seje

35. člen

Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta so obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.

Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen ter obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

Občinski svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov občinskega sveta, razen, kadar je potrebna drugačna večina.

Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

36. člen

Občinski svet določi dnevni red in nato sprejme zapisnike prejšnje redne in morebitnih zapisnikov izrednih sej.

Član občinskega sveta lahko da pripombe k obravnavanim zapisnikom in zahteva njihovo ustrezno spremembo oziroma dopolnitev. O zahtevanih spremembah in/ali dopolnitvah zapisnika odloči občinski svet.

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen oziroma dopolnjen.

37. člen

Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, na predlog župana ali najmanj četrtine članov občinskega sveta, in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov (skrajšani postopek).

Občinski svet glasuje o celotnem dnevnem redu.

Zadeve, za katere župan tako predlaga se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in lahko uvrstijo na dnevni red ene izmed naslednjih sej.

38. člen

Posamezne točke dnevnega reda se praviloma obravnavajo po sprejetem dnevnem redu

Med sejo lahko predsedujoči spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o čemer odloči občinski svet.

39. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predsedujoči oziroma predlagatelj uvodno obrazložitev. Uvodna obrazložitev sme trajati največ 15 minut oziroma več, če tako določi občinski svet.

Po podani uvodni obrazložitvi dobi besedo poročevalec nato pa dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se županu priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana občinskega sveta praviloma ne sme biti daljša kot 8 minut. Občinski svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja tudi dalj časa.

Med razpravami članov občinskega sveta lahko dobi besedo član za repliko, ki pa ne sme trajati več kot 3 minute.

40. člen

Član občinskega sveta sme govoriti le o zadevi, ki je na dnevnem redu.

Če se član občinskega sveta ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.

Zoper odvzema besede lahko član občinskega sveta ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.

Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji občinskega sveta.

41. člen

Član občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda seje, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva (proceduralna zahteva).

Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda seje. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o obstoju kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda seje občinski svet brez razprave.

Če član občinskega sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.

42. člen

Seje občinskega sveta se začenjajo praviloma ob 15 uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.

Po treh urah neprekinjenega dela občinskega sveta mora predsedujoči odredi 15 minutni odmor, če predvideva, da bo seja trajala več kot štiri ure.

Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil, dodatnih obrazložitev, pridobitve zahtevanih podatkov ali posveta. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko, pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda, največ dvakrat.

Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor, po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se odredi odmor, ali pa se seja prekine.

43. člen

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predlog za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih in pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato ker občinski svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje občinskega sveta, predsedujoči sejo konča.

44. člen

V primeru, ko predsedujoči ali član občinskega sveta predlaga, da se v razpravo vključi tretja oseba, ki bi lahko dala svoje strokovno mnenje in stališče, ali ki zastopa interese določene skupine, mora o takem predlogu predhodno odločiti občinski svet s sklepom.

Javnost se ne more vključiti v razpravo na seji občinskega sveta.

45. člen

Predsedujoči praviloma konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.

Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

Vzdrževanje reda na seji

46. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo  le predsedujoči, ki vodi sejo občinskega sveta.

47. člen

Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

- opomin,

- odvzem besede

- odstranitev s seje ali z dela seje občinskega sveta, če s tem soglaša večina prisotnih članov.

48. člen

Opomin se lahko izreče članu, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.

Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

Odstranitev s seje ali z dela seje občinskega sveta se lahko izreče članu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.

Član, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja občinskega sveta.

49. člen

Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz prostora, v katerem je seja, javnost, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstrani vsa javnost.

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, sejo prekine.

Odločanje

50. člen

Občinski svet veljavno odloča če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov občinskega sveta.

Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov, občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov. 

Navzočnost članov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po prekinitvi.

51. člen

Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem

Občinski svet sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.

52. člen

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi  izid glasovanja.

53. člen

Pri javnem odločanju lahko posamezen član občinskega sveta glasuje  »ZA«  sprejem predlagane odločitve, »PROTI« sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje »VZDRŽAN«.

54. člen

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na predlog predsedujočega ali četrtine članov sveta.

Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo »ZA«, »PROTI« ali »VZDRŽAN«.

55. člen

Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov občinskega sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom občine.

Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA«  in  »PROTI«. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

56. člen

Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh članov občinskega sveta, ki ju izvoli občinski svet. Posamezna administrativno tehnična opravila opravlja tajnik občine.

Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov občinskega sveta se sproti označi, kateri člani občinskega sveta so dvignili glasovnico.

Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

57. člen

Ko je tajno glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena člana občinskega sveta ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.

Ugotovitev  izida glasovanja obsega:

- število razdeljenih glasovnic, 

- število oddanih glasovnic, 

- število neveljavnih glasovnic, 

- število veljavnih  glasovnic, 

- število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju  o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

- ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.

O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.

58. člen

Glasovanje se lahko ponovi na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine članov občinskega sveta, ki ugovarjajo poteku ali izidu glasovanja, če tako odloči občinski svet brez razprave.

Zapisnik seje občinskega sveta

59. člen

Po vsaki seji občinskega sveta se na osnovi magnetograma sestavi zapisnik.

 Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, vprašanjih, pobudah, razlagah, odgovorih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi župan. Župan lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti javnega uslužbenca občinske uprave.

Predlog zapisnika podpišeta predsedujoči občinskega sveta in pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

Predlog zapisnika se pošlje vabljenim predstavnikom sredstev javnega obveščanja.

O zaprti seji občinskega sveta se vodi poseben zapisnik.

Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo, za redno sejo občinskega sveta in ne posreduje predstavnikom sredstev javnega obveščanja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

60. člen

Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta.

Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.

Član občinskega sveta ima na podlagi priglasitve pravico poslušati magnetogram seje občinskega sveta ali vpogledati v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na sejah občinskega sveta.

Poslušanje se opravi v prostorih občine.

Član občinskega sveta lahko pisno zahteva, da se del posnetka (magnetograma) dobesedno prepiše.

61. člen

Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hranijo v arhivu občine.

O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s  predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim gradivom.

Strokovna in administrativno tehnična opravila za občinski svet

62. člen

Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja občinska uprava.

Tajnik občine določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

Delovna telesa občinskega sveta

                                                         63. člen    

Člane odborov in komisij ter njihove predsednike imenuje občinski svet na predlog mandatne komisije izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov občine Šenčur, vendar ne več kot dva člana.

Občinski svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Občinski svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.

Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.

                                 64. člen                                     

Delovna telesa obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge iz delovnega področja, določenega s tem poslovnikom ali z aktom ob imenovanju. Delovno telo obravnava predloge odlokov in drugih aktov sveta, ki se nanašajo na njegovo delovno področje, lahko pa tudi kot zainteresirano delovno telo. Predstavnik delovnega telesa poroča občinskemu svetu o mnenjih in predlogih, sprejetih na seji delovnega telesa, takoj po končani obrazložitvi gradiva točke dnevnega reda.

Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. Z aktom o imenovanju skupnega delovnega telesa se določi njegova sestava, naloge in čas za katerega je delovno telo imenovano.

                                                        65. člen   

Seje delovnih teles sklicuje in vodi predsednik delovnega telesa na lastno pobudo ali na pobudo večine članov delovnega telesa oziroma na zahtevo občinskega sveta ali župana.

Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa in zastopa njegova mnenja in predloge v občinskem svetu.

Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa praviloma najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.

Delovno telo dela na sejah. Odločitve sprejema veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Delovno telo odloča z večino glasov navzočih članov. Glasovanje v delovnem telesu je javno.

Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, razen če delovno telo nima lastnega poslovnika.

Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi osnutkov in predlogov splošnih aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki drugih organov organizacij, zavodov, podjetij, družb, in skladov, katerih delo je povezano z obravnavano tematiko.

66. člen

Stalna delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije:

- odbor za prostorski razvoj in urejanje prostora,

- odbor za javno infrastrukturo,

- odbor za družbene dejavnosti,

- odbor za gospodarstvo,

- odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

- statutarno pravna komisija,

- komisija za podeljevanje občinskih priznanj.

67. člen

Delovno področje odbora za prostorski razvoj in urejanje prostora se nanaša predvsem na aktivnosti, ki urejajo :

- načrtovanje prostorskega razvoja,

- prostorske načrte in izvedbene akte prostorskega urejanja,

- posege v prostor in graditev objektov,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

68. člen

Delovno področje odbora za javno infrastrukturo se nanaša predvsem na aktivnosti, ki urejajo:

- komunalno in vodno gospodarstvo,

- varovanje okolja in požarna varnost,

- energetiko,

- promet in zveze,

- pokopališča,

- ulice, pločnike in parkirišča,

- javno razsvetljavo,

- parke, zelenice, igrišča in rekreacijske površine,

- druge komunalne objekte in omrežja, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem občanom.

69. člen

Delovno področje odbora za družbene dejavnosti se nanaša predvsem na aktivnosti, ki urejajo:

- vzgojo in izobraževanje,

- otroško varstvo,

- socialno varstvo in skrbstvo,

- zdravstveno varstvo,

- kulturo in ohranjanja kulturne dediščine,

- znanstveno raziskovalna dejavnost,

- šport in rekreacijo,

- organiziranje in delovanje javnih zavodov,

- pogoje za gradnjo stanovanj (program, graditev, krediti, najemnine),

- društva iz področja družbenih dejavnosti.

70. člen

Delovno področje odbora za gospodarstvo se nanaša predvsem na aktivnosti, ki urejajo:

- gospodarski razvoj občine,

- razvoj podjetništva,

- javna dela,

- zaposlovanje,

- obratovalne čase,

- obravnavanje in dajanje mnenj k prostorskim načrtom razvoja občine.

71. člen

Delovno področje odbora za kmetijstvo in gozdarstvo se nanaša predvsem na  aktivnosti:

- obravnavanje, dajanje mnenj in predlogov k načrtom prostorskega razvoja občine, ko ta posega v kmetijska zemljišča,

- predlaganje letnega programa intervencij, povračil in denarnih pomoči v kmetijstvu,

- obravnavanje in predlaganje odlokov in drugih aktov za izvedbo intervencij, povračil in denarnih pomoči v kmetijstvu,

72. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravlja:

- predloge za potrditev mandatov članov občinskega sveta in župana,

- listo kandidatov za imenovanje nadzornega odbora in liste kandidatov za imenovanje delovnih teles - občinskega sveta ter predlaga njihove predsednike,

- mnenja k soglasjem za imenovanje predstojnikov javnih zavodov,

- stališče k mnenju občinskega sveta za načelnika Upravne enote,

- predloge in mnenja k drugim vprašanjem, ki jih določi občinski svet.

73. člen

Statutarno pravna komisija obravnava predloge statuta občine in poslovnika občinskega sveta, ter njunih sprememb in dopolnitev ter predloge odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov s stališča skladnosti  z ustavo, zakoni in statutom. Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarna pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.

Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.

74. člen

Komisija za podeljevanje občinskih priznanj:

-    objavlja javni razpis za podelitev priznanj, 

-    obravnava pobude oz. predloge za podelitev priznanj,

-    pripravlja predlog sklepa za podelitev priznanj in ga posreduje občinskemu svetu v   

     dokončno obravnavo in odločanje.

75. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika ali posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta.  

Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

Kandidate za predsednike in člane delovnih teles, razen za mandatno komisijo, lahko predlagajo predstavniki list in skupin občanov, zastopanih v občinskem svetu. Kandidate za člane delovnih teles, ki niso člani občinskega sveta, lahko predlagajo tudi društva, krajevne skupnosti in nestrankarska civilna združenja.

AKTI OBČINSKEGA SVETA

Splošne določbe

76. člen

Občinski svet sprejema naslednje akte:

- statut občine,

- poslovnik o delu občinskega sveta,

- proračun občine in zaključni račun proračuna,

- prostorske in druge plane razvoja občine,

- odloke,

- odredbe,

- pravilnike,

- navodila,

- sklepe.

Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

77. člen

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.

Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

78. člen

Akte, ki jih sprejema občinski svet, objavi župan.

79. člen

Statut občine, proračun, zaključni račun proračuna in poslovnik občinskega sveta, sprejme občinski svet v dvofaznem postopku. V prvi obravnavi občinski svet razpravlja in sprejema predloge sprememb in dopolnitev osnutka, v drugi obravnavi pa razpravlja in glasuje o amandmajih in o predlogu skupaj z amandmaji.

Drugi akti, ki jih sprejema občinski svet in niso navedeni v določbi 1. odstavka tega člena, se sprejemajo na način in po postopku, kot je določen s tem poslovnikom, z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.

Prostorske in druge plane razvoja občine sprejme občinski svet  v dveh obravnavah. Med prvo in drugo obravnavno se opravi javna obravnava.

Postopek za sprejem proračuna

80. člen

Osnutek proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 15. (petnajstega) novembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu osnutek proračuna v treh mesecih po začetku mandata.

Župan predloži skupaj z osnutkom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.

Župan pošlje vsem članom občinskega sveta osnutek proračuna občine in izhodišča za sestavo osnutka proračuna.

81. člen

Na seji občinskega sveta župan predstavi osnutek proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena.

Po predstavitvi občinski svet opravi razpravo o osnutku proračuna občine.

Občinski svet po končani razpravi sklene, da sprejme osnutek proračuna občine ali da osnutka proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov osnutek proračuna občine.

82. člen

Predsedniki delovnih teles lahko v osmih dneh po sprejemu osnutka proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in javni uslužbenec občinske uprave pojasnijo osnutek proračuna občine.

83. člen

V osmih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k osnutku proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.

84. člen

Župan se najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu osnutka opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.

85. člen

Na predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.

Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena posredujejo županu.

86. člen

Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.

87. člen

Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, da je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.

Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.

88. člen

Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer trajanje odmora oziroma datum nadaljevanja prekinjene seje, ki mora biti najkasneje v petih delovnih dneh,  v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.

Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.

Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.

89. člen

Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov osnutek proračuna. Nov osnutek proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za dvofazni postopek.

90. člen

Župan je dolžan poročati občinskemu svetu do 15. septembra tekočega leta o polletnem izvrševanju proračuna.

91. člen

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah statuta, ki veljajo za hitri postopek. Predlagatelj amandmaja mora k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.

Postopek za sprejem obvezne razlage

92. člen

Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku.

Postopek za sprejem prečiščenega besedila

93. člen

Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

Tak splošni akt sprejema občinski svet po hitrem postopku za sprejem odloka.

Sprejem drugih aktov občinskega sveta

94. člen

O drugih aktih občinskega sveta, kot so odredbe, pravilniki, navodila in sklepi, odloča občinski svet po hitrem postopku za sprejem odloka. Predlogi teh aktov morajo biti predloženi

občinskemu svetu v obravnavo v pisni obliki.

95. člen

Po pripombah in predlogih, danih v razpravi, občinski svet glasuje. Predlog ali pripombo oblikuje predlagatelj sam.

Predsedujoči oceni primernost pripombe ali predloga in ga na zahtevo predlagatelja da na glasovanje. Mnenje članov občinskega sveta lahko predsedujoči oblikuje v predlog.

Po glasovanju o pripombah in predlogih, se o aktu glasuje v celoti.

POSTOPKI ZA IMENOVANJE IN POSTOPKI ZA PRENEHANJE MANDATOV

96. člen

Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih statuta in tega poslovnika.

Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

97. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta.

98.  člen

Če se glasuje  o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje  med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.

Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

99. člen

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

Imenovanje podžupana

100. člen

Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana  izmed članov občinskega sveta.

O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

Imenovanje nadzornega odbora

101. člen

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov na predlog mandatne komisije.

V desetih dneh po konstituiranju občinskega sveta, razpiše mandatna komisija zbiranje predlogov kandidatov za člane nadzornega odbora. Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo predstavniki list in skupin občanov, zastopanih v občinskem svetu, društva, krajevne skupnosti in nestrankarska civilna združenja.

Izmed posredovanih predlogov mandatna komisija pripravi predlog za imenovanje članov nadzornega odbora.

Na prvi seji nadzornega odbora, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora izmed sebe imenujejo predsednika.

Imenovanje članov delovnih teles

102. člen

Člane delovnih teles občinskega sveta, razen mandatne komisije, imenuje občinski svet, na podlagi liste kandidatov. Listo kandidatov določi mandatna komisija iz predlogov kandidatov strank in skupin občanov zastopanih v svetu. Kandidate iz vrst občanov, ki niso člani občinskega sveta lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije in društva v občini ali najmanj pet občanov. Komisija predlaga tudi predsednika delovnega telesa.

Če je komisiji predlagano več kandidatov, kot je članov delovnega telesa, imajo, v sorazmerju z zastopanostjo strank in skupin občanov v občinskem svetu, prednost uvrstitve na listo kandidatov kandidati iz političnih strank in skupin občanov, ki so zastopane v občinskem svetu.

Člani delovnega telesa so imenovani z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Če kandidatna lista ni dobila večine opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta, se na isti seji imenujejo člani delovnega telesa posamično z javnim glasovanjem. Če na ta način niso imenovani vsi člani delovnega telesa, se lahko na seji sveta predlagajo novi kandidati iz stranke in skupine občanov iz katere so izpadli in opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka  niso imenovani vsi člani delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo za manjkajoče člane iz sorazmerja zastopanosti strank in skupin v občinskemu svetu.

Postopek za nadomestitev mandata

103. člen

Občinski svet ugotavlja prenehanje mandata člana občinskega sveta, predsednika in člana delovnega telesa oziroma nadzornega odbora.

Postopek za prenehanje mandata se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom, ki ga posredujejo mandatni komisiji.

Odločitev o prenehanju mandata se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.

Članom občinskega sveta in drugim imenovanim preneha mandat z dnem, ko je občinski svet sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata.

104. člen

Postopek za nadomestitev člana občinskega sveta, predsednika in člana delovnega telesa oziroma nadzornega odbora, se začne na podlagi ugotovitve o prenehanju mandata članu občinskega sveta, predsednika in člana delovnega telesa oziroma nadzornega odbora.

Ko občinski svet ugotovi prenehanje mandata člana občinskega sveta, pozove občinsko volilno komisijo, da razglasi in poroča, kateri naslednji kandidat je bil izvoljen in pisno izjavi, da sprejme nadomestni mandat. Po prejemu poročila, mandatna komisija predlaga občinskemu svetu potrditev mandata nadomestnemu članu občinskega sveta.

Mandatna komisija v 10 dneh po prenehanju mandata predsednika ali člana delovnega telesa oziroma nadzornega odbora, razpiše zbiranje predlogov za kandidata nadomestnega predsednika ali člana.

Kandidata za nadomestnega predsednika ali člana delovnega telesa in nadomestnega člana nadzornega odbora lahko predlagajo vsi, ki lahko po določbah tega pravilnika predlagajo kandidata ob konstituiranju delovnega telesa ali nadzornega odbora.

Izmed posredovanih predlogov mandatna komisija pripravi predlog za imenovanje nadomestnega predsednika, člana delovnega telesa oziroma člana nadzornega odbora.

Mandat nadomestnemu predsedniku ali članu delovnega telesa in nadzornega odbora potrdi občinski svet za preostanek mandatne dobe.  

JAVNOST DELA

105. člen

Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih obvestil občanom in sredstvom javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

106. člen

Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske  uprave. Občinski svet  lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo  za javnost oziroma za javna občila.

Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitve občinskega sveta in drugih organov občine.

107. člen

Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje  s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah občinskega sveta.

Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

108. člen

Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike občinskega sveta in dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNIH RAZMERAH

109. člen

V izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

110. člen

Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika  se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

111. člen

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik predsedujoči. Če razlage ni mogoče posredovati takoj, predsedujoči prekine obravnavno točko dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne določbe poslovnika.

Izven seje občinskega sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija, ki po potrebi pridobi  ustrezno strokovno mnenje.

Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči občinski svet.

KONČNA DOLOČBA

112. člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Štev.: 032-2/04                                                 

Datum: 03.03.2004

                                                                                               Župan Občine Šenčur

                                                                                                   MIRO KOZELJ