Na podlagi 12., 23.,
24., 171., 173. in 175. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet občine Slovenske
Konjice na 18. redni seji, dne 28. 10. 2004 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena
območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
Zaradi uskladitve
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij
in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki je bil objavljen v Uradnem
listu RS, št. 43/02, dne 17. 5. 2002 (v nadaljevanju: Osnovni odlok o
PUP) z določbami novega Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, ZUreP-1) in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št.
110/02, ZGO-1), se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt
prostor Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: spremembe in
dopolnitve PUP). |
2. člen |
Spremembe in
dopolnitve PUP za ureditvena območja naselij ter območje odprtega
prostora Občine Slovenske Konjice določajo: |
– meje in funkcije
območja urejanja; |
– merila in pogoje za
gradnjo; |
– merila in pogoje
glede oblikovanja novogradenj in drugih objektov; |
– merila za določanje
gradbenih parcel; |
– merila in pogoje za
komunalno urejanje stavbnih zemljišč; |
– merila in pogoje za
gradnjo v zavarovanih in varstvenih območjih; |
– merila in pogoje za
ohranjanje narave in kulturne dediščine; |
– merila in pogoje za
varovanje in izboljšanje okolja; |
– pogoje pri urejanju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo in zaščito. |
3. člen |
Spremembe in
dopolnitve PUP so podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (za
novogradnjo objekta, nadomestno gradnjo, prizidavo, nadzidavo,
rekonstrukcijo, vse druge oblike gradnje oziroma investicijska
vzdrževalna dela). |
II.
USKLAJENOST SPREMEMB IN DOPOLNITEV PUP |
S PROSTORSKIMI
SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE |
4. člen |
Spremembe in
dopolnitve PUP za ureditvena območja naselij ter območje odprtega
prostora Občine Slovenske Konjice so skladne z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986-2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega
plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990
za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 2001 (Uradni list RS,
št. 75/04), v nadaljevanju: Prostorski planski akt občine Slovenske
Konjice 2001. |
III. MEJE IN FUNKCIJE
OBMOČIJ UREJANJA |
Opredelitev območij
urejanja s spremembami |
in dopolnitvami PUP |
5. člen |
Prostor Občine
Slovenske Konjice, ki ga urejajo te spremembe in dopolnitve PUP,
sestavljajo naslednja območja: |
1. 63 ureditvenih
območij naselij ali njihovih delov: |
a) območja za
poselitev – ureditvena območja naselij; |
2. odprt prostor
Občine Slovenske Konjice, ki ga sestavljajo: |
b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih
območij naselij; |
c) kmetijska območja:
|
– najboljša kmetijska
zemljišča, |
– druga kmetijska
zemljišča; |
č) gozdna območja;
|
d) območja vodotokov;
|
e) območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture. |
6. člen |
Meje Občine Slovenske
Konjice, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja in
ureditvenimi območji naselij so prikazane na kartografskih prilogah v
dveh projektih: Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja
naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo
podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta
338/01 z datumom Oktober 2001 in Spremembe in dopolnitve prostorskih
ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij in odprt prostor
Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in
Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338.A/04 z datumom februar
2004 (v nadaljevanju: kartografske priloge sprememb in dopolnitev PUP).
|
Sestavni del odloka
so smernice in mnenja k projektu Spremembe in dopolnitve prostorskih
ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij in odprt prostor
Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in
Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338.A/04 z datumom februar
2004. |
Varovana območja
vodnih virov, kulturne dediščine, območja in koridorji gospodarske
infrastrukture ter območja ter zasnove urejanja po posameznih drugih
sektorjih, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh oblikah gradnje, so
razvidna iz kartografskega dela Prostorskega planskega akta občine
Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka. |
7. člen |
Ureditvena območja
naselij (meja, evid. št. in ime) izhajajo iz Prostorskega planskega akta
Občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka. |
8. člen |
Spremembe in
dopolnitve PUP ne veljajo za naslednja ureditvena območja naselij: |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|Evid. št. |Ime
ureditvenega območja |Evid. |Ime ureditvenega območja | |
|
|naselja |št. |naselja | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|7 – deli
|Slovenske Konjice |32 – |Loče pri Poljčanah | |
|
| |deli | | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|8
|Bezina |33 |Mlače – grad Pogled | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|10
|Golič |34 – |Mlače 1 | |
|
| |del | | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|14 – deli
|Tepanje |35 |Zbelovo | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|15
|Tepanje – cestna baza |65 |Škedenj 2 | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|19
|Kamnolom Kongrad |67 |Žiče – obrtna cona | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|23
|Draža vas |69 |konjeniški center Tepanje | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|24
|Žiče |80 |Zbelovo – ŠC | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|28
|Stare Slemene – Žička |81 |vinska klet Zlati grič | |
|
|kartuzija | |Škalce | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|29
|Špitalič pri Slovenskih |82 |stanovanjska gradnja | |
|
|Konjicah 1 | |Škalce | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|30
|Špitalič pri Slovenskih |83 |območje posebnih ureditev | |
|
|Konjicah 2 | | | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
|31
|Škedenj | | | |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+ |
Opredelitev
namembnosti v območjih urejanja |
s spremembami in
dopolnitvami PUP |
9. člen |
Za vsa območja so s
tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije
objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij.
Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki
jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima
določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo
dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati. |
10. člen |
Oznaka namembnosti po
območjih urejanja je naslednja: |
namembnost oznaka |
------------------------------------------------------------------------ |
individualna
stanovanjska gradnja S |
mešane
dejavnosti (stanovanja in centralne dejavnosti) M |
obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti O |
športne in
rekreacijske dejavnosti na manjših površinah ŠR |
turizem in
dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom TD |
kmetijska
dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji K |
počitniški
objekti V |
posebne
dejavnosti (državne rezerve, čistilne naprave) PD |
komunalne
dejavnosti KO |
zelene površine
znotraj ureditvenega območja, parki, |
kjer ni
dovoljena gradnja novih objektov Z |
------------------------------------------------------------------------ |
11. člen |
Na osnovi členitve
prostora iz 5. člena tega odloka so opredeljene za 1. ureditvena območja
naselij naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namebnosti: |
+-------------------------------------------------+---------------------------+ |
|
UREDITVENO OBMOČJE NASELJA | NAMEMBNOST /FUNKCIJA | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| Evid.
št. |Ime |Prevladujoča|Dodatna | |
| | |
|dovoljena | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
1 |Zeče 1 |S, K |O | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
2 |Polene 1 |S, K |M, O, ŠR | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
3 |Polene 2 |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
4 |Zgornja Pristava 1 |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
5 |Zgornja Pristava 2 |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
6 |Dobje |K, S |M, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| 7 –
deli: |Slovenske Konjice po območjih | | | |
| |urejanja: |
| | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 4
del |- Dušana Jereba – zahodni del |S |M | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 23 –
del |- Ob Mizarski – zahodni del |S |M | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 26/a,
26/b, |- Ob pokopališču |S |M | |
| 26/c,
26/d | | | | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| C16 –
del |- Vrtnarija – jugozahodni del |M |TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| C
28 |- Ob pokopališču |M |TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| D
11 |- Stari grad – pokopališče |Z |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| D
12 |- Stari grad 2 |Z |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| R 1 –
del |- Stadion s kopališčem |ŠR |TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| R 2 –
del |- Ob stadionu |ŠR |ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
9 |Gabrovnik |K, S |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
11 |Brdo |K, S |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
12 |Tepanjski vrh 1 |S, K |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
13 |Tepanjski vrh 2 |S, K |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| 14 –
del: |Tepanje po območjih urejanja: | | | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S1 –
del |- SV ob reki Oplotnici |K, S |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
S2-del |- S ob reki Oplotnici |K |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| D1 –
del |- reka Oplotnica |Z |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
16 |Sojek 1 |K, S |O, ŠR, V, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
17 |Sojek 2 |K, S |O, ŠR, V, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
18 |Kamna gora |K, S |O, ŠR, V, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
20 |Blato |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
21 |Sl. Konjice: CERO in ČN |KO, PD |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
22 |Konjiška vas |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
25 |Koble |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
26 |Jernej pri Ločah 1 |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
27 |Jernej pri Ločah 2 |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| 32 –
deli: |Loče po območjih urejanja: | | | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 6 –
del |Stanovanjska cona Loče – |S |M, O | |
| |zahodni del |
| | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S
7/1 |Loče S |S |M | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S
7/2 |Loče S |Z |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 10 –
del |Loče J – zahodni del |S |M | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 12 –
deli |Loče J – trije deli na zahodni|S |M | |
|
|strani | | | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S 13 –
del |Loče SZ |S |M | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| 34 –
del: |Mlače 1 po območjih urejanja: | | | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S
1 |Mlače 1 JZ |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S
2 |Mlače 1 JV |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| S
3 |Mlače 1 SV |S, K |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
36 |Spodnje Laže 1 |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
37 |Zeče 2 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
38 |Zeče 3 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
39 |Zeče 4 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
40 |Zeče 5 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
41 |Zeče 6 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
42 |Zeče 7 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
43 |Škalce 3 |S, K |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
44 |Škalce 2 |S, K |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
45 |Škalce 1 |S |M, O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
46 |Vešenik 1 |S |V, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
47 |Tepanje-Sp. Grušovje |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
49 |Sp. Grušovje |S, K |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
50 |Ličenca |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
51 |Kumno |V |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
52 |Zorko |V |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
53 |Perovec |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
54 |Draža vas – sever |S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
55 |Nova vas |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
56 |Brezje 1 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
57 |Brezje 2 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
| 58
|Kolačno 1 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
59 |Kolačno 2 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
60 |Podob |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
61 |Mali Breg |K, S |O, ŠR, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
62 |Zg. Laže 1 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
63 |Zg. Laže 3 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
64 |Zg. Laže 3 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
66 |Suhadol 1 |K, S |O, TD, V | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
68 |Žiče – Na gmajni |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
70 |Suhadol 2 |K, S |O, TD, V | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
71 |Kravjek 1 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
72 |Kravjek 2 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
73 |Kravjek 3 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
74 |Mlače 2 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
75 |Mlače 3 |K, S |O, PD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
76 |Mlače 4 |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
77 |Zbelovo – DR |PD |- | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
78 |Penoje |K, S |O, TD | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
|
79 |Sp. Laže 2 |K, S |O | |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+ |
12. člen |
Na osnovi členitve
prostora iz 5. člena, točke 2 tega odloka, so za odprt prostor Občine
Slovenske Konjice opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne
dovoljene namembnosti: |
1. za b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih
območij: kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K),
individualna stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in
centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O),
športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem ter
dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); |
2. za c) kmetijska
območja je prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetiji (K); |
3. za č) gozdna
območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo; |
4. za d) območja
vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
|
5. za e) območja
prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je
prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA GRADNJO V PROSTORU |
Pogoji za gradnjo v
vseh območjih, ki se urejajo s temi spremembami in dopolnitvami PUP |
13. člen |
Znotraj vseh območij
urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, so dovoljene vse
oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih
vzdrževalnih del, ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice:
|
– cestno omrežje in
naprave, avtobusna postajališča, hodniki za pešce, kolesarske steze,
poljske in gozdne poti; |
– gradnja in
vzdrževanje gozdnih cest, tras žičnic za spravilo lesa in vlak;
|
– komunalno omrežje
in naprave, ureditev in širitev pokopališč; |
– javna razsvetljava;
|
– omrežje zvez, CATV
omrežje ter omrežje in postaje za prenos električne energije;
|
– plinovodno omrežje
ter objekti za oskrbo s plinom; |
– toplovodno omrežje;
|
– melioracije –
namakanje oziroma osuševanje kmetijskih površin in regulacije vodotokov;
|
– hortikulturne
ureditve – urejanje cvetličnih površin; |
– objekti in gradbena
dela za preprečevanje in sanacije plazov; |
– postavitev
spominskih in sakralnih obeležij; |
– izvedba urbane
opreme. |
Gradbena in
investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in odstranitev
objekta |
14. člen |
Obstoječe objekte in
naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati,
nadzidati, rekonstruirati ter jim spremeniti rabo in namembnost pod
enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje, v kolikor to ni v nasprotju
z ostalimi določili tega odloka. Dovoljena so vsa investicijska
vzdrževalna dela, v kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
|
Obstoječe objekte je
možno porušiti in odstraniti, če so dotrajani in nevarni za okolico ali
zaradi nadomestne gradnje. V primeru, da je objekt zgrajen brez
ustreznih dovoljenj in ga ni mogoče legalizirati, je odstranitev objekta
obvezna. |
Dozidava obstoječega
objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
1. takrat, ko je
ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z
ustreznim dovoljenjem; |
2. takrat, ko je
ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja
dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljena za dozidave;
|
3. velikost
dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano
in nepozidano površino gradbene parcele tako, da skupni tloris
obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 35% površine gradbene
parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen
sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost; |
4. velikost
dozidanega dela za zidanice se določi tako, da skupni tloris obstoječega
in dozidanega dela objekta ne presega 42 m2; |
5. velikost
dozidanega dela za počitniške objekte se določi tako, da skupni tloris
obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 65 m2; |
6. objekt je mogoče
dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov
skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah 3., 4. in
5. tega člena. |
Nadzidava obstoječega
objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še
ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi
objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od
sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z
ustreznimi dovoljenji. |
Sprememba namembnosti
obstoječih objektov |
15. člen |
Spremembe namembnosti
obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost
skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja
objekt oziroma takrat, kadar je nova namembnost skladna z dodatno
dovoljeno namembnostjo območja urejanja ob pogoju, da nova namembnost ne
bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti
prostora. Sprememba namembnosti zidanic ni dovoljena. V primerih, ko so
zidanice znotraj ureditvenih območij naselij, ki so navedena v 11. členu
tega odloka, jim je možno spremeniti namembnost ob upoštevanju pogojev
za dovoljene namembnosti. |
Nadomestna gradnja
objektov |
16. člen |
Z nadomestno gradnjo
se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je
bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji oziroma je bil zgrajen pred letom
1967. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v
katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov dovoljena
le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še
obstaja. Namembnost nadomestnega objekta mora ostati enaka namembnosti
obstoječega objekta oziroma se ta lahko spremeni pod pogoji za spremembo
namembnosti iz 15. člena tega odloka. |
Gradnja nadomestnega
objekta je dovoljena, če je obstoječi objekt dotrajan in funkcionalno
nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena
možnost gradnje nadomestnega objekta. Gradnja nadomestnega objekta je
praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se
nadomešča, na isti lokaciji. |
Začasna ohranitev
obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma
dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima
drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše.
Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je
izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva
nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine. |
Investitor mora
obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena
začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji
uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
|
V primeru, da je za
obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega
objekta dovoljena s pogojem, da bo nadomestni objekt oddaljen največ 3 m
od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti
zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov. |
Gradnja pomožnih
objektov |
17. člen |
Dovoljena je gradnja
pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni
infrastrukturni objekti in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti), ki se
lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo pogoje za
enostavne objekte predpisane s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), če bodo
hkrati izpolnjeni splošni pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve
objektov določa ta odlok. |
a) Gradnje v območjih
za poselitev – v ureditvenih območjih naselij |
18. člen |
Znotraj vseh
ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, so
dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in
investicijskih vzdrževalnih del, ki so pomembna za razvoj Občine
Slovenske Konjice: večstanovanjski objekti, športni objekti in
spremljajoče ureditve manjših obsegov ter otroška igrišča manjših
obsegov, ureditve parkirišč za osebna vozila, avtobuse in tovornjake ter
urbana oprema. |
19. člen |
Novogradnja objektov in naprav ter izvedba vseh drugih gradenj se v
Občini Slovenske Konjice usmerja prednostno v ureditvena območja
naselij, ki so opredeljena v a) odstavku 5. člena oziroma v
11. členu tega odloka. |
Pri določanju
namembnosti objektov in vseh drugih gradenj v ureditvenih območjih
naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne
namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij v
11. členu tega odloka. |
20. člen |
Znotraj vseh
ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih gradenj v prostoru,
in sicer: |
1. Novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov znotraj območij, za katera je
določena namembnost S. |
2. Prizidava,
nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali
objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega
območja. |
3. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so
dovoljene znotraj ureditvenega območja. |
4. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za
centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih
območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (M). |
5. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih
objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov
in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh
ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (O),
po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da
objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno
infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. V primeru
obrtno – stanovanjskih objektov je dovoljena ureditev največ do dveh
stanovanjskih enot v objektu. |
6. Ureditve športno
rekreacijskih površin manjših obsegov so dovoljene v vseh ureditvenih
območjih, za katere je določena še dodatna namembnost (ŠR), po
predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt
ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo,
ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. |
7. Novogradnja,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in
gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem,
turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) in preureditve
stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih
območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (TD), po
predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt
ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo,
ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. |
8. Novogradnja,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe
kmetijstva v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost
(K). Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena
na tistih zemljiščih, kjer to omogoča velikost gradbene parcele,
zadostni odmiki od sosednjih objektov ter ustrezen prostor za dovoz in
manipulacijo. |
9. Gradnja
počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena
prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost (V). |
10. Postavitev
kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po
predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt
ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo.
|
11. Gradnja vseh
enostavnih objektov, med katere sodijo: pomožni objekti (objekti za
lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti); začasni objekti (objekti namenjeni
sezonski turistični ponudbi, objekti namenjeni prireditvi in objekti
namenjeni skladiščenju); vadbeni objekti (objekti namenjeni športu in
rekreaciji na prostem, objekti namenjeni obrambnim vajam in vajam za
zaščito, reševanje in pomoč); spominska obeležja ter urbana oprema.
|
Vsi zgoraj našteti
objekti se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo
pogoje za enostavne objekte predpisane s Pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
|
Gradnja enostavnih
objektov po zgornjem pravilniku je možna, če bodo hkrati izpolnjeni
splošni pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov določa
ta odlok. |
12. Gradnja pomožnih
telekomunikacijskih objektov in naprav (npr.: sekundarno
telekomunikacijsko omrežje, bazne postaje, antenski drogovi, antenski
nosilci in prostori s telekomunikacijsko opremo), s soglasjem Občine
Slovenske Konjice, ki ga da na osnovi dokaza, da s postavitvijo takega
objekta ali naprave ne bodo prekoračeni vplivi na bivalno okolje. |
b) Gradnje v območjih
za poselitev b) – na opredeljenih stavbnih zemljiščih z oznako (u),
izven ureditvenih območjih naselij |
Gradnje v okviru
domačij na kmetijah |
21. člen |
Znotraj območij, ki
predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in pripadajoče funkcionalno
zemljišče) na kmetiji, je dovoljena gradnja objektov, naprav in vse
druge oblike gradnje, in sicer: |
1. Novogradnja
stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija
obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča (u). |
2. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
|
3. Novogradnja,
nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava
ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, skednji,
strojne lope, kozolci, zidanice – vinske kleti, silosi, gnojišča, gnojne
jame in podobno). |
Prej naštete gradnje
na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljene znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča (u). |
V primeru, da prej
naštetih gradenj na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih
omejitev (majhnost gradbene parcele, nezadostni odmiki od sosednjih
objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v
celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko
objekti izjemoma segajo tudi izven meje (u), vendar ne več kot 60%
zazidanega tlorisa objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme
spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. |
V okviru
dokumentacije za objekt, ki bo zgrajen izven meje stavbnega zemljišča
(u) ter bi posegel na površine, ki so v prostorskih planskih aktih
Občine Slovenske Konjice ali v naravi gozd, je potrebno pridobiti
projektne pogoje in mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote
Celje. |
Za gradnjo izven
opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je potrebno pridobiti predhodno
soglasje Občine Slovenske Konjice, ki bo na osnovi dokumentacije za
objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča
za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim
stanjem. |
4. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za
namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska
klet, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo ipd.).
|
5. V primeru
opuščanja kmetijske dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti
obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, skednji,
strojne lope, kozolci, vinske kleti, silosi in podobno), za nove
dejavnosti v okviru domačije, in sicer: obrtno in obrtno storitveno
dejavnost (O), turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD)
ter športne in rekreacijske površine manjših obsegov do 500 m2 (ŠR).
|
6. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in so opredeljeni v
veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega
dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi
zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
Gradnje v okviru
drugih opredeljenih stavbnih zemljišč |
z oznako (u) |
22. člen |
Znotraj vseh
opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij
naselij, je dovoljena le gradnja objektov pretežne namembnosti
obstoječih objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
|
1. Novogradnja,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih
objektov. |
2. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali drugih objektov. |
3. Novogradnja,
nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava
ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, skednji,
strojne lope, kozolci, silosi, gnojišča gnojne jame, ipd.). Prej našteti
objekti in posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u). |
4. Gradnja zidanic
oziroma vinskih kleti ob upoštevanju pogojev, da je investitor lastnik
najmanj 20 arov urejenega intenzivnega nasada, na območju Škalc,
Vešenika, Gabrovelj, Tepanjskega vrha in Žičke gorce pa najmanj 30 arov
intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz
registra vinogradov pri Upravni enoti Slovenske Konjice. Pri tem mora
biti lokacija zidanice oddaljena najmanj 2 km od investitorjevega
bivališča oziroma gospodarskega dvorišča. |
5. Novogradnja,
nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih
objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno-stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, po predhodnem
soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel
negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob
upoštevanju pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča (u). V primeru obrtno-stanovanjskih objektov je
dovoljena ureditev največ do dveh stanovanjskih enot v objektu.
|
6. Ureditve športno
rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča (u). |
7. Novogradnja,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in
gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem,
turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) ter preureditve
stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča (u). |
8. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v
veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega
dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi
zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča (u). |
9. Gradnja parkirišč
za manjše tovornjake dolžine do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme
presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo
priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme
presegati 2 parkirnih mest. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene
potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na
cesto, ter površine za namestitev ostale infrastrukture za parkirišče
(lovilci olj, morebitni pomožni objekti). |
10. Gradnja farm za
vzrejo živine na osnovi posebnih strokovnih podlag za nameravani objekt
ter po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice. Soglasje se nanaša
na dejavnost ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno
izpolnjevati, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na okolje ter
prometno in komunalno infrastrukturo. |
c) Gradnje na
kmetijskih območjih |
23. člen |
Prostor na kmetijskih
območjih, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2. c), se
ureja z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št.
59/96, 110/02, 36/03 in 55/03), praviloma na podlagi agrokart, pri tem
pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno
čim bolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih
in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo
v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi
predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju
kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo
ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Morebitna sečnja posameznih
dreves in krčitev omejkov je dovoljena samo po pridobitvi predhodnega
mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje. |
Krčitve gozdnega
rastja s površin, ki so v prostorskih planskih aktih Občine Slovenske
Konjice opredeljene kot kmetijsko zemljišče, v naravi pa so porasle z
gozdom, so možne samo po pridobitvi predhodnega mnenja Zavoda za gozdove
Slovenije, Območne enote Celje ter po izdaji odločbe o odobritvi poseka
izbranih dreves. |
Na območju drugih
kmetijskih zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Slovenske
Konjice dovoljena postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev,
za kar je potrebno predhodno soglasje Čebelarske družine Slovenske
Konjice in pristojne veterinarske inšpekcije. |
Na območju kmetijskih
zemljišč so dovoljene gradnje objektov, naprav in druge gradnje, ki so
opredeljene v 13. členu tega odloka, po predhodnem soglasju občinske
kmetijske službe. Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso
dovoljene. |
č) Gradnje na gozdnih
območjih |
24. člen |
Prostor na gozdnih
območjih, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2. č), se
ureja z določili Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98,
67/02 in 110/02), z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili
tega odloka. Za vse gradnje objektov, naprav in druge gradnje v območju
gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, Območne enote Celje. |
Krčitve se smejo
izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v
primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge
izpeljave tras. Pri takšnih gradnjah je obvezna ureditev gozdnih robov.
Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso
dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi
kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo
kmetijskih zemljišč ter uskladiti opredelitev namenske rabe površin v
prostorskih aktih Občine Slovenske Konjice. |
Melioracije gozdnih
zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z
gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva
vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih
vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to
velja na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine.
|
V okviru gozdnih
zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih
so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela,
ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
Na območju gozdnih
zemljišč so dovoljene gradnje gradnje, ki so potrebne za gospodarjenje z
gozdovi v skladu z veljavnimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi
načrti. Dovoljene so tudi gradnje, ki so opredeljene v 13. členu tega
odloka ter gradnje na obstoječih objektih po določilih od 14. do 16.
člena tega odloka, po predhodnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije,
Območne enote Celje. Druge novogradnje v območju gozdov niso dovoljene. |
d) Gradnje na
območjih vodotokov |
25. člen |
Na prostoru v
območjih vodotokov, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2.
d), so dovoljene naslednje gradnje: |
1. Dovoljene so
gradnje, investicijska vzdrževalna dela in varstvo pred škodljivim
delovanjem voda (reke Dravinje ter drugih vodotokov), za zaščito pred
poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih
infrastrukturnih objektov in naprav (mostovi, ceste in podobno). Za
gradnje v strugah vodotokov je zahtevana izdelava posebnih strokovnih
podlag, v katerih morajo biti upoštevani projektni pogoji nosilcev
urejanja prostora. Za vse gradnje, ki lahko vplivajo na pretočni režim
vodotoka, na njegovo ekološko stanje ali se nahajajo v obvodnem prostoru
(varstvenem pasu vodotoka: za Dravinjo v širini 15 m, za ostale vodotoke
v širini 5 m), je potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje
pristojne javne vodnogospodarske službe, pred izdajo gradbenega
dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje te službe. Objekti na vodotokih
morajo biti prilagojeni naravnim pretočnim razmeram ob upoštevanju
potrebne stopnje varnosti – upoštevanje možnih najvišjih poplavnih voda
s povratno dobo 100 let. Zaradi objektov na vodotokih ne sme biti
poslabšano ekološko ravnovesje vodotoka. |
2. Vodotoke, ki
tečejo znotraj ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja
skladno z določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo
ureditveno območje naselja varno pred visokimi vodami. |
3. Vse novogradnje in
druge ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.)
morajo biti od struge Dravinje oddaljeni najmanj 15 m, od ostalih
vodotokov 5 m in se ne smejo nahajati v ugotovljenih območjih poplavnih
voda oziroma skladno s pogoji pristojne službe za urejanje voda. |
e) Gradnje v območjih
prometnih površin ter območjih komunalne in energetske infrastrukture |
26. člen |
Skladno z
opredelitvami iz Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice
2001 iz 4. člena tega odloka, so v območjih prometnih površin ter
območjih komunalne in energetske infrastrukture dovoljene naslednje
gradnje: |
1. rekonstrukcije
prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri
čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce in
kolesarskih stez, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih
objektov prometne infrastrukture; |
2. rekonstrukcije in
vsi posegi za normalno funkcioniranje železniške proge na relaciji Celje
– Maribor; |
3. rekonstrukcije in
vsi posegi za normalno funkcioniranje avtoceste na relaciji Celje –
Maribor; |
4. gradnje in
investicijska vzdrževalna dela za normalno funkcioniranje komunalne
infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in
energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne
energije in plinovodno omrežje). |
Gradnje v območjih
prometnih površin ter območjih komunalne in energetske infrastrukture so
praviloma dovoljene le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev
infrastrukturnih objektov in naprav ter po pridobitvi soglasij nosilcev
urejanja prostora. |
Območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana
v kartografskem delu Prostorskega planskega akta občine Slovenske
Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka. |
V. MERILA IN POGOJI
GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH GRADENJ V PROSTORU |
a) Lega objektov |
27. člen |
Odmiki novih
objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov se določajo tako,
da se odmik meri od zunanjega roba zidov objekta s pogojem, da strešni
napušči ne presegajo fasadnih zidov za več kot 80 cm. Novi objekti in
naprave morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele tako, da ni
motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter
da so upoštevani varstveni pogoji. |
Novogradnja mora biti
oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke meje gradbene parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
zemljiške parcele, vendar ne manj kot 2 m. Kot dokaz o soglašanju z
zmanjšanim odmikom se šteje pisno, notarsko overovljeno soglasje.
|
Odmik novega objekta
ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki
so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarno-varnostni ter
sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega
objekta. |
Odmiki novih objektov
ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah
usklajeni s pogoji iz Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97,
18/02, 110/02, 126/03). Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih
prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je
potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za
kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
V primeru, da so
odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene drevesne
višine odraslega sestoja na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje
lastnika oziroma upravljalca gozda; pri ugotavljanju odmika se upošteva
stanje v naravi. |
Odmiki novih objektov
ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z
predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode
in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih gradenj od komunalnih
vodov in naprav določijo njihovi upravljalci. Odmiki od vodotokov morajo
biti v skladu s pogoji pristojne službe za urejanje voda in vodnega
prostora, obvezno pa 15 m od roba korita Dravinje oziroma 5 m od robov
korit pri vseh ostalih vodotokih. |
28. člen |
Kioski, namenjeni
storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani
tako, da ne bo oviran cestni promet in funkcija sosednjih objektov.
Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti
in predvideni namembnosti kioska. |
29. člen |
Lokacije pomožnih
objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi ter lokacije za postavitev
spominskih, sakralnih objektov in obeležij naj bodo izbrane na podlagi
strokovnih podlag tako, da se s postavitvijo dopolnjuje obravnavani
prostor in ne ovira promet. Strokovne podlage morajo biti izdelane na
podlagi pogojev in mnenje nosilcev urejanja prostora. |
Spominski, sakralni
objekti in obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo
obstoječih bivalnih pogojev in varnosti objektov. |
b) Pogoji za
oblikovanje objektov |
Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
30. člen |
Novogradnje, dozidave
in nadzidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po: |
– površini in
gradbeni črti; |
– naklonu strešin in
smereh slemena; |
– gradbenih
materialih in finalnih barvah, ki so uporabljene za strehe in fasade;
|
– zasnovi izrabe
zemljišča; |
– merilih
arhitekturnih elementov. |
31. člen |
Za oblikovanje
samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
1. Oblikovanje
samostojnih stanovanjskih objektov: |
– tloris: podolgovat
(priporočeno razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora
biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so
izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta
ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. |
– višinski gabarit:
klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim
gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih
objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki
za prezračevanje in delno osvetlitev) ali le delno vkopana (okna nad
terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v
celoti vkopana v strmino. |
– fasade: oblikovanje
odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta
in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; širina okenskih
odprtin praviloma naj ne bi presegala 140 cm; barve fasad naj bodo v
svetlih in nevsiljivih tonih. |
– streha: priporočena
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena
streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna daljši
stranici objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in
izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih
objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad
osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike
streh; strešna kritina naj bo v nižinskih legah opečna oziroma finalno
opečne barve (z barvo in materialom naj se prilagaja sosednjim
obstoječim objektom), v višinskih legah pa temno siva do črna, pri tem
pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi. |
2. Dozidava k
stanovanjskim objektom: |
– prizidani del mora
biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena
stanovanjska enota s svojim vhodom; |
– višinski gabarit je
lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji; |
– naklon strešin in
kritina usklajena s streho osnovnega objekta. |
3. Nadzidava
stanovanjskih objektov: |
– nadzidava je
mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih
stanovanjskih objektov; |
– v oblikovanju se
mora podrejati obstoječi zazidavi. |
4. Pri gradnji in
oblikovanju pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz
Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03). Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede
motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje. |
5. Objekti za
primarno kmetijsko proizvodnjo: |
Gospodarski objekti
za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim
stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. |
Objekti so praviloma
podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m.
Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja,
pri čemer višina slemena naj ne presega 12 m od najnižje točke na terenu
oziroma mersko naj ne presega širine objekta. Streha naj bo simetrična
dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v opečni barvi
(praviloma v nižinskih legah) ali temno sivi do črni barvi (praviloma v
višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba
nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojene strehi nad
osnovnim objektom. |
Gnojišča in gnojne
jame morajo biti vodotesne izvedbe, brez odtoka, redno praznjene in
ustrezno vzdrževane, skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč
in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02).
|
6. Pomožni in začasni
objekti za potrebe kmetovanja: |
Pomožni in začasni
objekti za potrebe kmetovanja se lahko gradijo pod pogoji Pravilnika o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03). |
Postavitev pomožnih
in začasnih objektov je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov
ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. |
7. Oblikovanje
zidanic ali vinskih kleti: |
– tloris: praviloma
podolgovata tlorisna zasnova s tlorisno površino največ 42 m2; za
investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se
velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica
je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami; |
– višinski gabarit:
klet in izkoriščeno podstrešje; |
– fasade: oblikovanje
odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta
in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve fasad naj bodo
v svetlih in nevsiljivih tonih; |
– streha: praviloma
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena
streham sosednjih objektov; smer slemena mora biti vzporedna daljši
stranici objekta; strešna kritina mora biti opečna oziroma v opečni
barvi. |
8. Proizvodni
objekti, obrtno – storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
|
Pri oblikovanju teh
objektov je načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za
novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi tehnoloških zahtev, naj se
upoštevajo načela za določanje stavbne gmote, fasadnih razmerij in
strukture predvidene pozidave na osnovi funkcije objekta. |
9. Za oblikovanje
nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji
kot za novogradnje v točkah 1., 2. in 3. tega člena. |
10. Za oblikovanje
počitniških objektov veljajo določila točke 1. tega člena s tem, da je
lahko tlorisna površina objekta največ 65 m2. |
11. Za druge objekte
(lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk 1., 2.
in 3. tega člena. |
12. Ostali objekti:
|
Njihovo oblikovanje
se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v
posebnih strokovnih podlagah, na osnovi katerih se predhodno pridobi
pogoje in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
Posebni pogoji za
oblikovanje objektov |
32. člen |
Na zahodnem delu
prostora Občine Slovenske Konjice, ki ga ureja ta odlok, je opredeljeno
večje območje urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje
objektov. To območje sestavljajo: |
– del odprtega
prostora znotraj opredeljene meje, ki je vrisana na grafičnih prilogah
teh Sprememb in dopolnitev PUP; |
– ureditvena območja
naselij ali njihovi deli, ki ležijo znotraj opredeljene meje: |
---------------------------------------------------------- |
Ev.št. u.o.
Ime u.o. |
---------------------------------------------------------- |
1.
Zeče 1 |
2.
Polene 1 |
3.
Polene 2 |
4.
Zgornja Pristava 1 |
5.
Zgornja Pristava 2 |
37.
Zeče 2 – del južno od regionalne ceste R 430 |
38.
Zeče 3 – del jugozahodno od regionalne |
ceste R 430 |
39.
Zeče 3 – del zahodno od regionalne |
ceste R 430 |
40.
Zeče 5 – del zahodno od regionalne |
ceste R 430 |
41.
Zeče 6 |
42.
Zeče 7 |
---------------------------------------------------------- |
33. člen |
Sestavni del
projektne dokumentacije za objekte, ki bodo oblikovani na osnovi teh
posebnih pogojev za oblikovanje objektov oziroma na osnovi 32., 33. in
34. člena tega odloka, je pridobljeno pozitivno mnenje Odbora za
komunalno infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice
k projektni dokumentaciji. |
34. člen |
Pri oblikovanju
samostojnih stanovanjskih in drugih objektov je dovoljeno: |
– oblikovanje
razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta; |
– oblikovanje
razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu; |
– oblikovanje
razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z
višinskimi poudarki; |
– oblikovanje
neformalnih fasad; |
– uporaba sodobnih
materialov v konstrukciji in obdelavi fasad; |
– neobvezna barva
fasad in kritine. |
Izhodišča za
oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko
uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov vendar
tako, da bo novi del objekta tvoril z obstoječim objektom oblikovno
celoto. |
c) Adaptacije,
rekonstrukcije in investicijska |
vzdrževalna dela |
35. člen |
Za oblikovanje
objektov, ki se rekonstruirajo oziroma se na njih opravljajo
investicijska vzdrževalna dela, veljajo enaka merila in pogoji kot za
novogradnje. |
č) Urejanje okolice |
36. člen |
Postavljanje ograj
naj bo skladno s 6. členom (vrste ograj) Pravilnika o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
|
Postavitev ograj za
obore za divjad je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih
podlag za nameravano gradnjo, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev
urejanja prostora. |
Višinske razlike
terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru
gradnje opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se
praviloma lahko zasadi le z avtohtono vegetacijo. |
VI. MERILA ZA
DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
37. člen |
Velikost gradbene
parcele za novogradnjo stanovanjske hiše se določi ob upoštevanju
kriterijev za gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70
prebivalcev na hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40
prebivalcev na hektar izven ureditvenih območij naselij. |
V ureditvenih
območjih naselij (točka 1.a v 5. členu tega odloka) se določi velikost
gradbene parcele za stanovanjski objekt s tlorisno površino od 400 m2 do
900 m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč (u) (točka 2.b) v 5.
členu tega odloka) naj velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt
ne presega 1.000 m2. |
Na strmejših in
reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je
težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost gradbene
parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja. |
Na območju urejanja,
kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je opredeljeno
v 32. členu tega odloka, naj velikost gradbene parcele za stanovanjski
objekt ne presega 1.400 m2. |
Za druge objekte se
velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje
funkcija objekta. |
Za obstoječe objekte,
ki še nimajo določenih gradbenih parcel, se kot osnova za določitev
pripadajoče gradbene parcele upoštevajo v tem členu navedena pravila. |
38. člen |
Gradbena parcela je
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali
objekti in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu
oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu
objektu ali objektom. |
Če velikost gradbene
parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, gradnja objekta
ni dovoljena. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
a) Splošni pogoji |
39. člen |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma na novo zgrajeno komunalno in
energetsko omrežje ter naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za
komunalno urejanje stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele je
dolžan poskrbeti investitor pred začetkom gradnje objekta. |
Območja urejanja
namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno
opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s
čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave
za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje
komunalnih odpadkov. |
Komunalne ureditve
morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja
(zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred
požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.). |
b) Priključevanje na
cestno omrežje |
40. člen |
Gradnja objektov,
nadomestna gradnja, gradnja prizidav in nadzidav ter druge gradnje v
prostoru niso možne, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na
katerem je predviden poseg. |
Interni dovozi in
dostopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim
priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem
pristojne organizacije za vzdrževanje cestno-prometnega omrežja. |
41. člen |
Pri načrtovanju in
izvedbi priključkov na regionalne ceste je potrebno upoštevati naslednje
pogoje: |
1. Priključki
posameznih objektov morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in
z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z
regionalne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov v
primeru, ko je cesta obremenjena z več kot 5000 vozili na dan, oziroma z
razširitvijo voznega pasu na min. širino 6,50 m v primeru, ko je cesta
obremenjena z manj kot 5000 vozil na dan. |
2. Širina priključnih
cest mora biti od 3,50 m do 7,00 m, na minimalni dolžini 5,00 m.
Zavijalni radij mora biti določen glede na vrsto vozila, za katerega se
načrtuje priključek (od 3,00 m do 12,00 m). Za zagotovitev prometne
varnosti je potrebno zagotoviti preglednost priključka na osnovi
zaustavitvene razdalje z reakcijskim časom 1,5 sekunde na primarni
cesti. |
3. Priključek k
stanovanjskim hišam preko pločnika je potrebno izvesti z ugreznjenim
robnikom širine 3,50 m in rampo širine 0,75 m. Priključek k posamezni
stanovanjski hiši iz ceste brez pločnika se mora izvesti v širini 3,50 m
na dolžini 5,00 m in z zavijalnimi radiji 3,50 m ter obojestransko
bankino 0,75 m. |
4. Morebitni novi
priključki na regionalno cesto morajo biti po možnosti locirani v oseh
obstoječih priključkov na nasprotni strani. |
5. Minimalni razmik
med posameznimi novimi priključki in obstoječimi križišči je 80,00 m. |
c) Odvajanje fekalnih
in ostalih odpadnih vod |
42. člen |
Vse objekte, ki so
priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe
kanalizacijsko omrežje za odvod fekalnih in ostalih odpadnih vod.
|
Na območjih, kjer ni
urejene kanalizacije, se odvod fekalnih in ostalih odpadnih vod rešuje z
individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje)
oziroma s čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s Strokovnim navodilom
o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list
RS, št. 67/02) in z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
|
Gnojišča in gnojne
jame pri kmečkih gospodarskih objektih – hlevih morajo biti grajena po
določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni
list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02). |
Samostojne garaže,
garaže v objektih in urejena parkirišča izven objektov morajo biti
opremljena z lovilci olj, ki morajo biti ustrezno dimenzionirani.
|
Vsi objekti morajo
imeti zagotovljen odvod meteornih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča
škode na sosednjih zemljiščih, objektih in napravah. |
č) Oskrba z vodo |
43. člen |
Na območjih, kjer
obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna
gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
|
Na območjih, kjer ni
možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni
predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno
vodooskrbno napravo (vodnjak, rezervoar s kapnico) v skladu s
higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov
skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni
dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine. |
Na območjih, kjer
vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti
dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki
jih določi pristojna občinska služba. |
Graditev objektov, za
katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi ipd.), je
dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba. |
d) Oskrba z
električno energijo in javna razsvetljava |
44. člen |
Priključitev
novogradenj in rekonstruktuiranih objektov na električno omrežje je
dovoljena le na osnovi soglasja za priključitev oziroma v skladu s
pogoji upravljalca. Pri gradnji enostavnih objektov je potrebno
upoštevati omejitve iz 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) glede
možnosti priključevanja enostavnih objektov na distribucijsko omrežje.
|
Pri načrtovanju in
gradnji objewktov je potrebno upoštevati vse veljavne pravilnike,
normative in tipizacijo, ki veljajo za to področje. |
Na podeželju bodo
grajeni srednjein nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v
podzemni (kabelski) izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih
območjih. |
Planiranje in
izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim
omrežjem (20kV in 0,4kV) bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam,
kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih,
priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
|
Nove transformatorske
postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih
objektov ali v neposredni bližini obstoječih objektov. Pri tem bo
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa,
skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. |
Za potrebe izgradnje
večjih obrnih delavnic oziroma proizvodnih objektov, za katere je
potrebna večja priključna moč, je potrebno pri upravljalcu pridobiti
raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. |
Prehodi za pešce
preko cest, zlasti ob križiščih in avtobusnih postajališčih morajo biti
osvetljeni. |
e) Odstranjevanje
komunalnih odpadkov |
45. člen |
Pri ravnanju s
komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila
veljavnega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenske
Konjice. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA GRADNJO V ZAVAROVANIH IN VARSTVENIH OBMOČJIH |
46. člen |
Za vse gradnje v
prostoru, ki bi posegale v varovalne pasove že zgrajenih ali z Odlokom o
PSPA Občine Slovenske Konjice načrtovanih infrastrukturnih objektov in
naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
|
Zavarovana in
varstvena območja so prikazana na grafičnih prilogah v kartografskem
delu Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4.
člena tega odloka. |
a) Cestno omrežje |
47. člen |
V koridorjih, ki so
opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v
koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na
obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V
varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje
in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste.
|
V varovalnih pasovih
notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo
prometnih pogojev. |
48. člen |
Cestam so določeni
varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na
vsako stran ceste in sicer: |
– pri avtocestah 40 m
|
– pri državnih
regionalnih cestah 15 m; |
– pri občinskih
lokalnih cestah 8 m; |
– pri občinskih
javnih poteh 6 m. |
Za vse posege v
varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje
upravljalca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v
nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali investicijskih
vzdrževalnih delih na obstoječih objektih v varovalnem pasu državnih
cest, DARS ter Direkcija RS za ceste ne prevzemata nobenih obveznosti
zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste. Vsi stroški investicij v
zvezi z varstvom okolja, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, za
uredirvena območja pod št. 47, 54, 55 in del Tepanja (D1 – del in S1 –
del) bremenijo lokalne skupnosti oziroma investitorje the posegov.
|
Objekti se navezujejo
na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov.
Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti
locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava
tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno
gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za
rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na
podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo
pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
Minimalni odmik od
roba asfalta regionalne ceste je pri novih objektih 8,00 m. Pri
parkiriščih, ograjah, manipulativnih površinah in podobnem je minimalni
odmik od roba asfalta regionalne ceste 5,00 m, v primeru, da je ob
regionalni cesti izveden pločnik, pa je ta odmik 2,00 m od roba
pločnika. |
Vsa parkirišča ob
regionalni cesti morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo imeti
prostor za manipulacijo vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na cesto. |
Odpadne vode z
objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
|
Na celotni trasi
ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno
predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
|
Bodoče rekonstruirane
obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen
rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le
nujna vzdrževalna dela ter gradbena dela v zvezi s komunalnim urejanjem.
Širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo prometnice, število
voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije, naslednje:
|
– 20 m – rezervati za
ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasoma za mešani motorni
promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za
pešce ter kolesarskimi stezami, s stranskimi zelenimi pasovi.
|
– 18 m – rezervati za
zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih
projektov z dvema voznima pasoma za mešani motorni promet, hodniki za
pešce ter kolesarskimi stezami. |
– 13 m – rezervati za
zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in
hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove
trasno tehničnih elementov izdelane. |
Za vse gradnje v
območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in
upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča,
parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa. |
b) Železnica |
49. člen |
Železnici se določa
varovalni progovni pas 200 m od osi skrajnega zunanjega tira.
|
Za gradnje v
varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje
upravljalca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila
Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 56/03,
83/03) in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih
objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem
pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št.
2/87 in RS, št. 85/00). |
c) Primarne
energetske napeljave |
50. člen |
Pri lociranju
objektov in naprav ter drugih gradenj v prostoru je potrebno upoštevati
varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji: |
– do
1kV: 10m (2 x 5 m); |
– od
1–20kv: 20m (2 x 10 m); |
– od 10–20
kV: 20m (2 x 10 m); |
– za 110
kV: 30m (2 x 15 m); |
– za 220
kV: 40m (2 x 20 m); |
– za
400kV: 50m (2 x 25 m). |
Za vsako gradnjo v
koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti
pisno soglasje upravljalca daljnovoda. |
Za vse objekte
(novogradnje, dozidave in nadzidave objektov, ki so namenjeni za stalno
in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov
je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to
določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
51. člen |
Pri gradnjah objektov
in naprav v prostoru je potrebno upoštevati zaščitni pas predvidenega
plinovoda in sicer merjeno od osi plinovoda: |
– za magistralni
(visokotlačni) plinovod ožji nadzorovani pas (v širini 2 x 30 m po vsej
dolžini trase) ter širši nadzorovani pas (2 x 250 m po vsej dolžini
trase), |
– za primarni
(srednjetlačni) plinovod 5 m. |
Gradnja stanovanjskih
in poslovno storitvenih objektov praviloma ni možna v 30 m pasu
magistralnega plinovoda ter v 5 m pasu primarnega plinovoda. Za vsako
gradnjo v zaščitnih pasovih plinovoda je potrebno pridobiti pogoje
upravljalca plinskega omrežja. |
IX. MERILA IN POGOJI
ZA OHRANJANJE NARAVE |
IN KULTURNE DEDIŠČINE |
a) Ohranjanje narave |
Splošno |
52. člen |
Območja ohranjanja
narave oziroma naravnih vrednot so prikazani v grafičnih prilogah
projekta Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za
ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice iz
4. člena tega odloka. |
V tem odloku se
upoštevajo tista območja ohranjanja narave, ki ležijo znotraj območij
urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka. |
Območja ohranjanja
narave s pogoji in usmeritvami za njihovo varovanje so določena na
osnovi Naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt
prostor občine Slovenske Konjice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo
narave, Območna enota Celje, pod št. 1-III-106/5-O-04 v septembru 2004;
naravovarstvene smernice so sestavni del tega odloka in se hranijo na
sedežu občine Slovenske Konjice. |
Pregled območij
ohranjanja narave |
53. člen |
Zavarovana območja in
tisti deli narave, ki naj se zavarujejo, so naslednja: |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
|evid.št.
|*oznaka| **ime | |
+-----------------------------------------------------------------------+ |
| ZAVAROVANA OBMOČJA
| |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 367 |NS
329 |Žiče – rastišče žičkega grobeljnika | |
+-----------------------------------------------------------------------+ |
| PREDLAGANA ZAVAROVANA OBMOČJA
| |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 5917 |NR
715 |Ličenca – dolina (Ličenca – poplavni travniki) | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 5963 |NR
784 |Prežigal – gozdni rezervat (Prežigal – gozd s | |
|
| |posebnim namenom) | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 6071 |NR
917 |Primestni gozdovi pri Slovenskih Konjicah | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 5607 |NR
918 |Konjiška gora – gozdni rezervat (Gozdni rezervat | |
|
| |Jelenov vrh) | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 4495 |NS
883 |Dravinja | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 5940 |NS
744 |Klokočovnik | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 5916 |NS
713 |Spodnje Laže – jelševje | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
| 6103 |NS
917 |Votla peč – nahajališče fosilov (Miocenski fosili na | |
|
| |Homcu) | |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+ |
54. člen |
Naravne vrednote: |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| evid. |*
oznaka| ** ime | |
| št.
| | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| DELI NARAVE PREDLAGANI ZA NARAVNE
VREDNOTE | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 367|NS
329 |Žiče – rastišče žičkega grobeljnika | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5917|NR
715 |Ličenca – dolina | |
|
| |(Ličenca – poplavni travniki) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 4495|NS
883 |Dravinja | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5607|NR
918 |Konjiška gora – gozdni rezervat (Gozdni rezervat Jelenov | |
|
| |vrh) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5916|NS
713 |Spodnje Laže – jelševje | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5918|NV
719 |Žiče – lipa (Lipa pri »Spomeniku«) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5919|NV
717 |Valandov drevored (Loče – Valandov drevored) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5920|NV
718 |Loče – lipi (Loče – cerkveni lipi) | |
|
| | | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5940|NS
744 |Klokočovnik | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5963|NR
784 |Prežigal – gozdni rezervat (Prežigal – gozd s posebnim | |
|
| |namenom | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5966|NV
789 |Škedenj – rastišče žičkega grobeljnika | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 5990|NV
819 |Stoparjeva lipa (Stoparjeva lipa v Strteniku) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 6056|NV
902 |Železnikova jama | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 6068|NV
915 |Bezinščica s pritoki (Potok Bezinščica) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 6071|NR
917 |Slovenske Konjice – dobovi gozdovi (Primestni gozdovi pri | |
|
| |Slovenskih Konjicah) | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 6103|NS
914 |Votla peč – nahajališče fosilov (Miocenski fosili na Homcu)| |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 6066|NV
916 |Koprivnica s pritoki (Potok Koprivnica) | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| NOVO PREDLAGANE NARAVNE
VREDNOTE | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 1. | NV
765 |Mlače – ribniki | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 2. | NV
770 |Ribnik Jernejček | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 3. | NV
899 |Močvirni travniki v Žičah | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT
| |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
| 1.
| |Območje karbonatnih kamnin | |
|
| |Južni del območja občine je zgrajen iz karbonatnih kamnin, | |
|
| |kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih | |
|
| |geomorfoloških tvorb (jame, brezna). | |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+ |
|
* Oznaka in
** ime naravne vrednote v »Naravovarstvenih smernicah za |
spremembe in
dopolnitve dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice«, |
št.:
02-2193/26-97/02, marec 2002 in 02-2193/29-97/02, junij 2002. |
55. člen |
Na območju občine
Slovenske Konjice so kot ekološko pomembna območja določena:
|
(11500)
Velenjsko-Konjiško hribovje, (18400) Slovenske Konjice, (44100)
Dravinjska dolina, (45200) Ličenca, (17200) Zbelovska gora. |
56. člen |
Na območju občine
Slovenske Konjice so določena naslednja posebna varstvena območja
(območja Natura 2000): |
(SI5000005)
Dravinjska dolina, (SI3000115) Dravinja pri Zbelovem, (SI3000217*)
Dravinja pri Poljčanah, (SI3000214*) Ličenca pri Poljčanah, (SI3000061)
Slovenske Konjice. |
Znak * pomeni
prednostno rastlinsko ali živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip
ali območje, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi. |
57. člen |
Ohranjajo, razvijajo
in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti
krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
|
Na območju občine so
taki značilni elementi krajine: travniški sadovnjaki, posamezna drevesa
v urbani ali agrarni krajini, skupine dreves v odprti krajini ter
grmišča. |
Varstveni režimi,
usmertive in priporočila |
za varstvo narave |
58. člen |
Občina Slovenske
Konjice je z Odlokom o razglasitvi rastišča Žičkega grobeljnika za
naravni spomenik (Uradni list RS, št. 4/01) zavarovala njegovo rastišče
v Žičah. |
Pri urejanju prostora
se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
botaničnega naravnega spomenika, ki so podani z varstvenim režimom v
sprejetem aktu o zavarovanju. |
59. člen |
Pri načrtovanju in
izvedbi posegov v prostor na območjih varstva narave, kot so določena s
tem odlokom, je potrebno upoštevati usmeritve iz Naravovarstvenih
smernic iz 52. člena tega odloka, in sicer: |
– usmeritve za
varstvo naravnih vrednot (za naravno vrednoto kot tudi za območje vpliva
na naravno vrednoto); usmeritve so splošne in podrobne za posamezne
zvrsti naravnih vrednot (geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične,
ekosistemske, drevesne in oblikovane); |
– priporočila za
varstvo novo predlaganih naravnih vrednot; |
– priporočila za
ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot; |
– usmeritve za
ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju; |
– usmeritve za
varstvo ekološko pomembnih območij; |
– usmeritve za
varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). |
60. člen |
Poleg usmeritev iz
59. člena odloka, je potrebno pri načrtovanju posegov v prostor
upoštevati še naslednje konkretne varstvene usmeritve in priporočila iz
Naravovarstvenih smernic iz 52. člena tega odloka, in sicer:
|
– Konkretne varstvene
usmeritve za varstvo naravnih vrednot; |
– Konkretne varstvene
usmeritve na ekološko pomembnih območjih; |
– Konkretne varstvene
usmeritve na posebnih varstvenih območjih; |
– Priporočila za
ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini in na območjih strnjene
poselitve. |
61. člen |
Če se izdeluje
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s
tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju
ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja
projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi
naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste
vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno.
Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo. |
V primeru odkritja
naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno
službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo
ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse
dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto. |
b) Kulturna dediščina |
62. člen |
Objekti in območja
kulturne dediščine so vrisani v kartografskem delu Prostorskega
planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
|
Pri posegih v prostor
je potrebno upoštevati strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine
(Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, 23. 7. 2002,
št. elaborata NC 631/00). |
Po Zakonu o varstvu
kulturne dediščine (ZVKD – Uradni list RS, št. 7/99) se ob samem objektu
dediščine varuje tudi njegova neposredna okolica. To je območje,
katerega varstvo zagotavlja funkcionalno integriteto varovane kulturne
dediščine ter je identično z območjem enote dediščine v registru
dediščine. Poleg tega se varuje tudi vplivno območje kulturne dediščine,
to je ves tisti prostor, kjer lahko pojavi (posegi), ki so povezani z
drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo
lahko negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo na materialno
substanco varovane dediščine. |
Za vsako spremembo
funkcije varovanega objekta ali njegovega dela ter za vse posege na
enotah kulturne dediščine (objekti, skupine objektov in območja) se
izdajajo ustrezni kulturnovarstveni akti po ZVKD. Te akte izdaja
pooblaščeni zavod za varstvo nepremičnine kulturne dediščine, izdajajo
pa se za gradnjo in rekonstrukcijo obstoječih objektov, za odstranitev
objekta ter za vsa vzdrževalna dela. Za vzdrževalna dela izdaja občinski
organ lokacijsko informacijo, v kateri je potrebno lastnika in
investitorja del opozoriti, da je potrebno za vsa dela pridobiti
kulturnovarstvene akte pristojne službe za varstvo nepremičnine kulturne
dediščine. |
S kulturnovarstvenimi
pogoji se določijo zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna
dokumentacija, oziroma zahteve, po katerih je potrebno izvajati
vzdrževalna dela na objektu. S kulturnovarstvenimi pogoji se določi,
glede na naravo in obseg posega, izdelavo konservatorskih smernic,
konservatorskih programov in konservatorskih projektov prenove ter
predhodne arheološke in gradbene raziskave. |
Za enote dediščine,
ki so ovrednotene kot kulturni spomeniki velja, da se varujejo v celoti,
izvirnosti in neokrnjenosti, ter da se poleg splošnih določb za varstvo
stavbne dediščine lahko predpišejo tudi posebni varstveni pogoji.
|
Vsi objekti in
območja kulturne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihovi
življenjski prostor, s tem da se ohrani in revitalizira njihova vloga in
njihove avtentične stavbnofunkcionalne sestavine. |
Kot obvezno izhodišče
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije so
opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine: |
– Slovenske Konjice –
trško jedro (644), |
– Stare
Slemene-območje Žičke Kartuzije (692), |
– Slovenske Konjice –
Cerkev sv. Jurija (3379), |
– Špitalič pri
Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja (759), |
– Slovenske Konjice –
grad Konjice (665), |
– Slovenske Konjice –
vrt družine Pipuš (7927). |
Kot obvezno izhodišče
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije sta
opredeljena pomembnejša območja kulturne dediščine: |
– Žička Kartuzija (ŠO
56), |
– Slovenske Konjice
(ŠO 38). |
Kot kulturna
dediščina so opredeljeni: |
– kulturna krajina:
Škalce – vinogradniško območje, |
– naselbinska
dediščina: Loče pri Poljčanah-vas, Slovenske Konjice-trško jedro,
Špitalič pri Slovenskih Konjicah-vaško jedro, Žiče-vas, |
– arheološka
dediščina: 6 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
|
– sakralna stavbna
dediščina: 18 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
|
– profana stavbna
dediščina: 36 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
|
– profana stavbna
dediščina, |
– etnološka
dediščina: 81 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
|
– vrtnoarhitekturna
dediščina: 3 objekti kulturnega spomenika. |
X. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
63. člen |
Pred posegom v
prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor
izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93)
in Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03). |
V skladu z veljavnim
Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) je potrebno pridobiti
vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako
spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: |
– z rabo in
izkoriščanjem vode, |
– z izpuščanjem
onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
– z gradnjo in
rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
|
– z drugimi posegi v
naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja
količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
Za gradnjo objektov
in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj
območij urejanja, za katera je v 5. in 11. členu tega odloka določena
kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti presojo vplivov
na okolje. |
64. člen |
Pri gospodarjenju s
prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova,
novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in
hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je
potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje
krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih
razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro
vegetacijski elementi in specifične biocenoze), |
– ohranjanje
krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe,
naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba. |
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva
naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
|
Za vse posege v
prostor je treba pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega
poročila, ki bo obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za
varno odvodnjavanje terena, brez negativnih posledic za okolje. |
65. člen |
Na območjih opuščenih
kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega
kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter
vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora. K sanaciji opuščenega
kamnoloma naj se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža
okolico ali da kamnolom predstavlja nevarnost za prehod ljudi, žival in
bližnjo okolico. Če so se v opuščenih kamnolomih že razvili sekundarni
habitati, kjer se lahko naselijo ogrožene rastlinske in živalske vrste,
ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, se naj taki
opuščeni kamnolomi prepustijo sanaciji po naravni poti. |
Za območja vseh
delujočih površinskih kamnolomov morajo lastniki zemljišča pridobiti za
izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in
predpisi, na osnovi predhodne opredelitve območja kamnoloma v osnovni
rabi planskih aktov Občine slovenske Konjice kot območje mineralnih
surovin. |
66. člen |
Za varovanje vodnih
virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno
gospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
– Posegi v območje
širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob
upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika
vodnih virov pitne vode v občini. |
– V proizvodnih
objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki
postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup,
onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje
tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar
je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s
projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta. |
– Da bi se zavarovali
vodni viri pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove
varovanja virov pitne vode, potrebno upoštevati določila Odloka o
določitvi varstvenega pasu za varovanje vodnih virov konjiškega vodovoda
(Uradni vestnik Celje, št. 67/64) in Odloka o varstvenem območju izvirov
pitne vode občinskega vodovoda v Žičah (Uradni list SRS, št. 19/73).
|
– Za vse posege v
varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih
virov za oskrbo s pitno vodo. |
– Varujejo se tudi
vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo
določenega varstvenega pasu. |
– Obstoječe hišne
vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. |
67. člen |
Za varstvo zraka pred
onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno
zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
68. člen |
Območja urejanja po
teh Spremembah in dopolnitvah PUP, kot so opredeljena v določilih od 5.
do 8. člena tega odloka, se po 4. in 5. členu Uredbe o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več
stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja
varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za
posamezna območja urejanja določena v 11. in 12. členu tega odloka:
|
Obravnavano
ureditvena območja PUP se na osnovi zgoraj navedenih parametrov
opredeljujejo v: |
a) območja za
poselitev – ureditvena območja naselij: |
1. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna
dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za
posebne dejavnosti (PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred
hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje
brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter
hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure). |
2. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna
stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB),
centralne dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane
dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo
v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja:
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske
storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure). |
3. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoča namembnost športne in
rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (V) in
dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II.
stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni
dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to
je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z
varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in
nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in
dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure). |
b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih
območij naselij in |
d) območje vodotokov:
|
Opredeljena stavbna
zemljišča z oznako (u) ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5 m na obeh
straneh vodotokov, za Dravinjo velja varstveni pas 15 m na obeh straneh)
so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je določena za
sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče oziroma leži ob
vodotoku. |
c) kmetijska območja,
kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so
najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
|
č) gozdna območja z
oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo: |
Kmetijska in gozdna
območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III.
območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja
gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti
biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred
hrupom (II. območje). |
e) Območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj z
varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom
(IV. območje). |
Pri načrtovanju
objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala
zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija
fasadnih elementov ipd.) za zmanjšanje teh vplivov. |
Ob začetku
obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil
nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri
najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano
oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je
potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi
(aktivna, pasivna zaščita). |
XI. POGOJI PRI
UREJANJU PROSTORA ZA OBRAMBO |
IN ZAŠČITO |
69. člen |
Interesi in potrebe
po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah
je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
|
Za varstvo pred
požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
potrebno: |
– zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave; |
– zagotoviti takšno
izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za
interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter dovoljeni osni pritisk vozil do
10t); |
– zagotoviti zadostne
količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže;
|
– ob objektih in
napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav; |
– upoštevati je
potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
70. člen |
Z dnem ko začne
veljati ta odlok, prenehajo veljati tekstualni del Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor
Občine Slovenske Konjice, (Uradni list RS, št. 43/02). |
Grafičnih priloge,
razen listov: 1, 2.1 do 2.12, 3, 4.2, 4.8, 4.9, 4.17 in 4.20, iz
projekta Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij in
odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje
URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338/01 z
datumom Oktober 2001 in ki je bil sestavni del Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor
Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 43/02), ostanejo v veljavi
kot sestavni del tega odloka. |
71. člen |
Spremembe in
dopolnitve PUP oziroma projekta iz 6. člena tega odloka so na vpogled na
upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
72. člen |
Nadzor nad izvajanjem
odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. |
73. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
350-03-0003/2003-200 |
Slovenske Konjice,
dne 28. oktobra 2004. |
|
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Janez Jazbec l. r. |