Na podlagi 39. in
40. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in
44/97) in 16. člena
Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98 in
18/98) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 10. seji, dne 8. novembra
1999, sprejel |
|
O D L O K |
o ureditvenem
načrtu za del območja C-1 in C-2 (multimedijski center-Lent) |
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se
sprejme ureditveni načrt za del območja C-1 in C-2 (multimedijski center
- Lent), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje
d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 726/98 v novembru
1999. |
|
2. člen |
|
Ureditveni načrt iz
prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del in soglasja
pristojnih organov in organizacij. |
|
A. TEKSTUALNI DEL |
|
1. Obrazložitev
pogojev za posege v prostor |
2. Osnutek odloka o
ureditvenem načrtu |
3. Pogoji in
soglasja k ureditvenemu načrtu |
|
B. GRAFIČNI DEL |
|
• |
Izsek iz
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Maribor za območje MOM (spremembe in
dopolnitve v letu 1998) M 1:5000 |
• |
Izsek iz
osnutka urbanistične zasnove mesta Maribor (namenska raba) M
1:5000 |
• |
Uradna
katastrska kopija M 1:500 |
• |
Inventarizacija obstoječega stanja z označenimi smermi pogledov
M 1:500 |
• |
Valorizacija obstoječega stanja M 1:500 |
• |
Možnosti
prometnih dostopov M 1:500 |
• |
Fotografije |
• |
Ureditvena
situacija in ureditev zelenih površin M 1:500 |
• |
Osončenje M
1:500 |
• |
Ureditvena
situacija (tloris streh)- I. faza M 1:500 |
• |
Karakteristični vzdolžni in prečni prerez - I. faza M 1:500 |
• |
Prometna
ureditev - I faza M 1:500 |
• |
Ureditvena
situacija (tloris streh) - II. faza M 1:500 |
• |
Prometna
ureditev - II. faza M 1:500 |
• |
Situacija
komunalne in energetske infrastrukture M 1:500 |
• |
Tehnični
elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov M 1:500 |
• |
Tehnični
elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:500 |
|
II. MEJA IN OPIS
OBMOČJA OBDELAVE |
|
3. člen |
|
Območje
ureditvenega načrta se nahaja med zgrajenimi objekti ob Ulici kneza
Koclja na severu, reko Dravo na jugu, zahodnim robom parcel št. 2180/12
in 2180/15, obe k.o. Maribor - Grad in železniško progo na vzhodu. |
|
Velikost območja je
4,35 ha. |
|
Območje
ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele: |
|
1910, 1911/1,
1911/2, 1911/3, 1912/1, 1912/2, 1913/1, 1913/2, 1913/3, 1914, 1915,
1916, 1917, 1918, 1919, 1920, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1928/1,
1928/2, 2141, 2177, 2180/1, 2180/8, 2180/9, 2180/10, 2180/12, 2180/13,
2180/14, 2180/15, 2185/2, 2187/1 in 2187/2, vse k.o. Maribor - Grad. |
|
III. FUNKCIJA
OBMOČJA |
|
4. člen |
|
Območje je
namenjeno površinam za centralne dejavnosti. |
|
Ureditveni načrt za
obravnavano območje predvideva naslednje funkcije: |
|
• stanovanja, |
• poslovni
prostori, |
• kompleks
kinodvoran, |
• tematske
restavracije, |
• medijske
trgovine, |
• družinska zabavna
središča, |
• prostori za
rekreacijo in šport s spremljajočimi funkcijami, |
• sprehajališče s
prostori za šport in igro |
• urejeni dostopi
do reke Drave in pomoli za njeno izkoriščanje v turistične, športne in
rekreativne |
namene ter |
• garažiranje. |
|
IV. URBANISTIČNI
POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
5. člen |
|
Grafične priloge
ureditvenega načrta prikazujejo: |
|
• razporeditev
obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin, |
• namembnost
objektov in odprtih prostorov, |
• maksimalne
horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine
odprtih prostorov, |
• smeri dostopov in
dovozov, |
• usmeritve za
prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov, |
• ureditev utrjenih
in zelenih površin. |
|
Detajlnejši pogoji
za oblikovanje posameznih objektov in odprtega prostora ob Dravi se
določijo na podlagi arhitekturnih natečajev, ki se izvedejo v fazi pred
izdelavo projektno tehnične dokumentacije. |
|
6. člen |
|
Rušitve: |
|
Za izvajanje
ureditvenega načrta je predvidena rušitev naslednjih objektov: |
|
zap. objekti št.
|
parc. št.
(vse k.o. Maribor - Grad |
1. vsi
paviljonski objekti, konteinerji in nadstrešnice, razen
transformatorske postaje na parc. št. |
2180/9,
2141, 1919, in 1912/1 |
2.
transformatorska postaja |
1920 |
3.
pritličen poslovni objekt |
1914 |
4. prizidek
k hali ½B½ |
1913/2 |
5. prizidek
k hali ½B½ |
1913/1 |
6. hala ½C½
s prizidki |
1912/1 |
7. hala ½D½ |
1919 |
8.
stanovanjski objekt |
1910 |
9. trafika |
1915 |
|
7. člen |
|
Rekonstrukcije: |
|
Hala ½A½ (objekt
št. 8) in hala ½ B ½ (objekt št. 2) se rekonstruirata ali zgradita kot
novogradnja |
|
8. člen |
|
Novogradnje: |
|
Zap.
št. |
Objekti
|
parc. št.
(vse k.o. Maribor - Grad)
|
1. |
Multipleks
(objekt št. 4) |
1910, 1915,
1912/1, 1912/2, 1913/1, 1919 |
2. |
Poslovni
objekt(objekt št. 6) |
2180/8,
2180/12 in 2180/14 |
3. |
Poslovno-stanovanjski objekt (objekt št. 7) |
2180/8,
2180/14 in 2180/15 |
|
9. člen |
|
Na odprtem prostoru
se predvidijo naslednji programi: |
|
• |
Promenada z
otroškimi in športnimi igrišči ter napravami: Na celotni dolžini
južnega dela območja se oblikuje promenada z otroškimi igrišči
in športnimi napravami, ki se ob objektu multipleksa zaključi z
gledališčem na prostem in nadaljuje kot kolesarska steza in peš
pot proti dvoetažnemu mostu mimo linijskega rečnega postajališča
(pomol) na Dravi. |
• |
Gledališče
na prostem: Gledališče na prostem je namenjeno filmskim
projekcijam in drugim kulturnim ter podobnim prireditvam. Na
tribunah se zagotovi prostor za maksimalno 2000 obiskovalcev.
Del odra, ki sega nad Dravo, pa služi tudi za privezovanje
čolnov. |
• |
Pomol:
Lokacija pomola je primerna za vzpostavitev točke za pristanišče
linijske rečne plovne poti, saj je točka ob Dravi na koncu
Mlinske ulice najbližja relacija tako do avtobusne postaje, kot
do železniške postaje. |
• |
Suhi dok za
čolne kot možen program: Predstavlja objekt za spravljanje
plovil ter možnosti za rekreativno izkoriščanje reke (izposoja
čolnov i.p.d.). |
• |
Zelenje |
• |
Bivalne
rance |
|
Zgoraj navedeni
programi so osnova za pripravo programskih izhodišč gradiva za izvedbo
arhitekturnega natečaja. |
|
10. člen |
|
Opis namembnosti in
ureditve posameznih objektov. |
|
Objekt št. 2:
rekonstrukcija hale ½B½ z novim poljavnim trgom |
|
Hala ½B½ se fazno
rekonstruira kot poslovna stavba. Zahodno od hale ½B½ se na delu območja
sedanjih dvorišč stanovanjskih objektov predvidi ureditev trga, ki bo
ustvarila primerno okolje za novi glavni vhod v poslovni objekt. |
|
V pritličju in 1.
nadstropju so lokali s primernimi namembnostmi v skladu s funkcijo
celotnega območja, v 2. nadstropju pa so poslovni prostori. |
|
Podrobni program bo
definiran v arhitekturnem natečaju na osnovi programa znanega
investitorja. |
|
Za športni objekt,
ki se mu spremeni namembnost, se zagotovi nadomestni športni objekt na
isti ali drugi lokaciji. |
|
Objekt št. 4:
Objekt multipleksa |
|
V objektu so
predvidene kinodvorane in spremljajoči programi različnih namembnosti,
namenjenih zabavi in zanimivi porabi prostega časa. To so predvsem
multimedijski prostori, prostori za računalniške igre, igre na srečo,
prostori za rekreacijo in nego (ples, aerobika, fizioterapija, vodni
športi, ipd.), gostinski prostori s ponudbo hitre hrane, klasične
restavracije (razne nacionalne kuhinje), bifeji, garaža ter ostali
servisni prostori. |
|
Investitor objekta
je podjetje ,,Kinematografi Maribor d.o.o". |
|
Objekt št. 6 in 7:
zaključevanje zazidave južno od Ulice kneza Koclja (zapiranje kareja
proti Titovem mostu) |
|
Dopolni se
obstoječa gradbena struktura na zahodni strani Titovega mostu, s
poslovnim objektom ob mostu in poslovno stanovanjskim objektom,
orientiranim proti Dravi. Pod obema objektoma so podzemne garaže na
celotni površini gradbene parcele. Objekta je možno graditi etapno-v več
fazah. |
|
Objekt št. 8:
Rekonstrukcija hale A |
|
Hala ½A½ ohrani
značaj prireditvenega prostora s spremljajočimi dejavnostmi. V hali je
dvorana za glasbene in plesne prireditve s spremljajočim programom. |
|
Fazno jo je
potrebno rekonstruirati tako, da se v nivoju pod Ulico kneza Koclja
uredijo parkirni prostori (garaža), sama ulica pa se izkoristi kot nivo
za novi glavni vhod v območje. |
|
Investitor objekta
je ,,Zlatorog d.d." Maribor. |
|
11. člen |
|
Funkcionalno
oblikovalski pogoji: |
|
navedeni
horizontalni in vertikalni gabariti so maksimalni, ki jih je možno
zmanjšati zaradi oblikovanja objektov. |
|
Podatki o višinah
in tlorisnih gabaritih so razvidni iz naslednjih grafičnih prilog: |
|
|
• Ureditvena
situacija in ureditev zelenih površin |
• Ureditvena
situacija (tloris streh) - I. faza |
• Karakteristični
vzdolžni in prečni prerez I. faza |
• Ureditvena
situacija (tloris streh) - II. faza |
|
Objekt št. 2:
rekonstrukcija hale ½B½ z novim poljavnim trgom |
|
Hala B se
rekonstruira ali na novo izgradi kot poslovni objekt tako, da njen
severni del sledi gradbeni liniji ulice kneza Koclja, ostali
horizontalni gabariti objekta so obstoječi.Vhod in dostava sta preko
ploščadi iz zahodne strani objekta, kjer z rušitvijo dveh prizidkov
nastane trg, ki predstavlja funkcionalno zemljišče novemu objektu.
Glavni vhod ostaja iz Ulice kneza Koclja, preko vhodne ploščadi pred
objektom št.4. Med objektoma halo ½B½ in multipleksom se vzpostavi
preboj, kot prečna povezava Ulice kneza Koclja in dravskega obrežja,
preko stopnišča gledališča na prostem. Maksimalna višina objekta je na
koti 276,80. Obvezno je upoštevati višino venca na koti 274,15. |
|
Bruto prostornina
objekta je cca. 10 500m3. |
|
Zaradi vizualne
pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi
arhitekturnega natečaja. |
|
Objekt št. 4:
Objekt multipleksa |
|
Lokacija objekta je
v pasu med obstoječo halo ½A½ na vzhodni strani in halo ½B½ na zahodni
strani ter Ulico kneza Koclja na severni strani in dravskim obrežjem na
jugu. Gradbena linija v severnem delu objekta sledi gradbeni liniji
obstoječe hale A. Objekt je postavljen na dravsko obrežje tako, da
zaključuje promenado ob Dravi in predstavlja tudi fizični zaključek
mestnega središča. Maksimalna višina objekta je na koti 276,80. |
|
Na severni strani
objekta je ploščad iz katere so predvideni vhodi v objekt št. 4 in
objekt št. 2. Preko nje se vodi tudi celotni peš in kolesarski promet ob
južnem delu Ul. kneza Koclja. Fazno se ploščad podaljša proti vzhodu in
je preko nje vzpostavljen tudi novi glavni vhod v halo ½A½. |
|
Sam objekt je za
pešce dostopen tudi z zahoda, preko podaljška Loške ulice, ob južnem
delu hale ½B½ ter z južne strani, kjer se vhod nahaja na koncu obrečne
promenade. |
|
Dostava in uvoz v
garažo sta v jugovzhodnem delu objekta, preko četrtega kraka križišča
Mlinska Kneza Koclja, kjer se organizirajo dostavna mesta in servisni
prostori za objekt (tovorna dvigala, kotlovnica …). |
|
Na vzhodu, med
obstoječo halo A in objektom št. 4 se zagotovi prehod za pešce. Na
zahodu pa proti hali ½B½ ustvarja pasažo kot prečno povezavo med Ulico
kneza Koclja in dravskim obrežjem. Južni del objekta je oblikovan kot
posebni del, ki se konzolno pritrdi na osnovni volumen objekta ter
poteka tudi vzdolž južnega roba hale ½A½ kot nadstrešnica nad dovozno
rampo v garažni del objekta. Paziti je potrebno na zahtevano višino
svetlega profila zaradi uvoza dostavnih vozil. |
|
Bruto prostornina
objekta je ca. 140 000m3. |
|
Zaradi vizualne
pomembnosti objekta se projekti za gradnjo tega objekta pridobijo na
podlagi arhitekturnega natečaja za območje objekta št. 4 in odprtega
prostora ob Dravi, tako kot je označeno v grafični prilogi št. 11. |
|
Objekt št. 6 in 7:
zaključevanje zazidave južno od Ulice kneza Koclja (zapiranje kareja
proti Titovem mostu) |
|
Objekti se
priključijo na obstoječo zazidavo ob Kneza Koclja in Loški ulici,
obvezno je upoštevanje višine obstoječih vencev. Predvidena je
dopolnitev obstoječe gradbene strukture na zahodni strani s poslovnim
objektom ob mostu in poslovno stanovanjskim objektom orientiranim proti
Dravi na jugu. Ploščad ob Loški ulici sledi višinskemu poteku ceste. |
|
Maksimalna višina
objekta št. 6 je na koti 284,03. Obvezno je upoštevati višino venca na
koti 278,15. Maksimalna višina objekta št. 7 je na koti 274,00. |
|
Zaradi vizualne
pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi
arhitekturnega natečaja. |
|
Objekt št. 8:
Rekonstrukcija hale A |
|
Hala ½A½ se
rekonstruira ali zgradi kot novi objekt tako, da je glavni vhod v objekt
na severni strani v nivoju Ulice kneza Koclja, kjer se prostor odpre
proti multimedijskemu centru. Za dostavo in uvoz v garažo se koristi
isti dovoz kot za objekt multipleksa. Dostavno mesto je skupno. Do
nivoja kneza Koclja se projektira garaža, nad nivojem pa je dvorana za
glasbene in plesne prireditve s spremljajočim programom. |
|
Severovzhodni del
funkcionalnega zemljišča se uredi kot zelena površina, jugovzhodna
ploščad pa v prvi fazi predstavlja dovozno ploščad za objekt, v fazi
rekonstrukcije pa je površina namenjena pomožnim prireditvenim prostorom
(npr. prostor za snemalni avto). |
|
Maksimalna višina
objekta je na koti 276,80. |
|
Objekt naj se
oblikuje tako, da se nad koto 271,90 predvidijo okenske odprtine proti
jugu. |
|
Bruto prostornina
objekta je cca. 39 000m3. |
|
Zaradi vizualne
pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi
arhitekturnega natečaja. |
|
V. POGOJI ZA
UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN |
|
12. člen |
|
Obrežje oz. obrečni
prostor se uredi za sprehajanje, tekanje, ribarjenje, sončenje,
posedanje, doživljanje fenomena reke. |
|
Kolesarjenje in
aktivna otroška igrala (košarka, prostor za rolanje) se prav tako
prostorsko opredelijo ob reki, vendar ločeno z zelenico od mirnejše
rekreacije tik ob reki, z možnostjo medsebojnega delovanja starostnih
stopenj. Ta prostor se nameni za starostne stopnje nad 12 let. |
|
Zagotoviti je
potrebno dostop k reki s stopnišči in s podijem za pristanke rečnih
plovil. |
|
Celotni odprti
prostor se opremi še s svetili, koši za odpadke, klopmi, pergolami in
ostalo opremo odprtega prostora. |
|
Brežino tik ob reki
se v celoti zasadi z nizko grmovnico, medtem ko se ostali prostor opremi
tudi z višjo vegetacijo, ki je v funkciji varovanja, ločitve prostora,
členitve, rahljanja, povezovanja, oblikovanja itd. |
|
VI. POGOJI ZA
UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN |
|
13. člen |
|
V ureditvenem
načrtu je upoštevano cestno, železniško in rečno prometno omrežje. V
sklopu cestnega omrežja je potrebno upoštevati tudi dostavni promet,
možnosti interventnih dovozov, mirujoči promet, javni potniški promet,
kolesarsko omrežje in promet pešcev. |
|
14. člen |
|
Cestno omrežje,
motorni promet - dovozi v območje, dostava in intervencija |
|
Obodne ceste
ureditvenega načrta so Loška ulica, Ul. talcev, Ul. kneza Koclja in
Oreško nabrežje. |
|
Na cestnem omrežju
je predvidena rekonstrukcija Ul. kneza Koclja. |
|
Glavni dovoz na
obravnavano območje je južni priključek križišča Ul. kneza Koclja
Mlinska Oreško nabrežje. Oblikovan je kot dvosmerna, dvopasovna cesta
speljana v kletno (garažno) etažo multimedijskega centra. Omogoča tudi
navezavo garaže v hali A. Dimenzije dovoza in svetla višina (4,50 m)
zagotavljajo dovoz tovornih in intervencijskih vozil. |
|
Iz Loške ulice in
Ul. talcev so predvideni trije dovozi. Dovoz v severozahodni del območja
je predviden na mestu sedanjega dovoza na parkirišče. Namenjen je dovozu
v kletne (garažne) etaže predvidenega objekta. Dovoz je speljan pod
diagonalno peš potjo od Svetozarevske ulice do Loške ulice. |
|
Dovoz iz Loške
ulice in Ulice talcev proti vzhodu ima dostavno in intervencijsko
funkcijo. Ker je speljan preko ploščadi, ki je namenjena pešcem je
potrebno za dostavo določiti poseben pešcem podrejen prometni režim. |
|
Dovoz iz Loške
ulice v območju pristana ob Vodnem stolpu je namenjen le intervencijskim
vozilom. |
|
Mirujoči promet |
|
Skladno s PUP za
mesto Maribor (MUV, št. 26/98) je pri določanju parkirnih mest
upoštevana tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od
dejavnosti. Potrebna parkirna mesta so določena za posamezne
funkcionalne sklope. |
|
Za
poslovno-stanovanjsko območje na severozahodni strani območja se uredi
400 PM. Te parkirne površine so predvidene v etažah objektov št. 6 in
št. 7 pod nivojem Titovega mostu. |
|
Za objekt št. 2 je
potrebno zgraditi 80 parkirnih mest, ki jih ni možno zagotoviti v
objektu. Zaradi tega se potrebne parkirne površine zagotovijo skladno z
zadnjim odstavkom 22. člena PUP (MUV, št. 26/98). |
|
Za objekt št.4 se
potrbne parkirne površine določijo skladno s tabelo PUP (MUV, št.2 6/98)
in v odvisnosi od posameznih dejavnostih. Izračunano št. parkirnih mest
je 665. Potrebno število parkirnih mest je možno zmanjšati na podlagi
posebne analize, ki je obvezni sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
Potrebno število
parkirnih mest za rekonstruirano halo A je 125. Ker rekonstrukcija v
prvi fazi ne predvideva ureditve garažiranja v objektu, se parkirna
mesta zagotovijo skladno z zadnjim odstavkom 22. člena PUP (MUV, št.
26/98). Po predvideni preureditvi hale A se parkirna mesta uredijo v
etažah pod nivojem Ul. kneza Koclja. |
|
Javni potniški
promet |
|
V LD za
rekonstrukcijo Ul. kneza Koclja je predvidena ureditev novega
avtobusnega postajališča v križišču z Vošnjakovo ulico. Predvideno
postajališče omogoča uvedbo linije javnega mestnega avtobusnega prometa
na severni obodni cesti ureditvenega načrta. |
|
Kolesarski promet |
|
Podaljša se
obstoječa obojestranska kolesarska povezava ob ul.kneza Koclja v smeri
proti zahodu do križišča z Vošnjakovo ulico. Na obrežju Drave se uredi
dvosmerna kolesarska rekreacijska pot, ki je namenjena tudi rolkarjem. |
|
Kolesarska povezava
med obstoječo primarno kolesarsko smerjo po Mlinski ulici in predvideno
rekreacijsko kolesarsko potjo vzdolž levega obrežja Drave se uredi po
obstoječi površini za pešce in kolesarje, ki je speljana z južnega kraka
obstoječega križišča do obrežja Drave. |
|
Kolesarska povezava
med Loško ulico, Ul. kneza Koclja in Vošnjakovo je predvidena po
ploščadi in prečni ulici med halo B in objektom multipleksa. Ta povezava
je skupna prometna površina za pešce in kolesarje. |
|
Za parkiranje koles
se uredijo odstavna mesta za kolesa. |
|
Peš promet |
|
Pešcem so namenjeni
pločniki ob cestah, ploščadi in trgi. Na teh površinah je potrebno
omogočiti tudi neovirano gibanje invalidov. Ker je za premagovanje
velike višinske razlike med Ul. kneza Koclja in Dravo potrebno urediti
tudi stopnišča in ker so prečne razdalje na teh potezah prekratke za
urejanje ramp za invalide, je za invalide v sklopu multipleksa potrebno
urediti dvigalo. |
|
Železniški promet |
|
Železniška proga
Ljubljana - Maribor omejuje območje ureditvenega načrta z železniškim
mostom preko Drave na vzhodu. Predviden ureditven načrt sega v območje
varovalnega pasu ob železnici, vendar zaradi velike višinske razlike
nima negativnega vpliva na železniško progo. |
|
Rečni promet |
|
Predvidena je
ureditev linijske plovne poti. Rečno postajališče je predvideno v
podaljšku Mlinske ulice. Ustavljanje plovil je možno tudi ob letnem odru
in v obstoječem pristanu ob Vodnem stolpu. |
|
Z ½Odlokom o
ureditvi plovbe po reki Dravi½ (MUV, št. 4/98) je na obravnavanem
območju dovoljena plovba s čolni na vesla, jadrnicami in motornimi
čolni. |
|
VII. POGOJI ZA
UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
15. člen |
|
Za predvideno
infrastrukturo se naroči projektna dokumentacija. |
|
Pri izdelavi
projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne
horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska
določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. |
|
Upoštevati je
potrebno tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo,
ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik
3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod
primerno zaščititi (glineni naboj). |
|
V 2x5m pasu
srednjetlačnega plinovoda, ki je istočasno nezazidljiv pas, se smejo
dela izvajati pod posebnimi pogoji ob predhodni pridobitvi soglasja in
pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljalca plinovoda. |
|
16. člen |
|
Vodooskrba: |
|
Zgraditi oz
rekonstruirati je potrebno obstoječ cevovod v Loški ulici in Ulici
talcev na profil DN 150 ter zgraditi podaljšek tega cevovoda od jaška
oz. hidranta pri objektu ½Mestna vrata½, južno od obstoječih objektov,
severno mimo gledališča na prostem do objekta multipleksa. Istočasno bo
potrebno izvesti ustrezne prevezave hišnih priključkov na novo omrežje.
Z izgradnjo novega cevovoda in priključkov nanje bo možna opustitev
internega omrežja sejmišča. |
|
Požarno varnost bo
potrebno zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. |
|
Dimenzije novih
cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po
istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno
omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, tako da ne ovirajo promet. |
|
Lastnik zemljišča
mora pred odločbe o lokaciji pridobiti predhodno strokovno mnjenje
Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor o zdravstveni ustreznosti pitne
vode (Ur. list RS, 46/97) |
|
Odvajanje odpadnih
voda: |
|
Na južni strani
obstoječih objektov oz. severno od gledališča na prostem je potrebno
prestaviti kanalizacijo na novo traso, saj le-ta poteka čez predvidene
objekte. V fazi ureditve je potrebno pregledati obstoječe hišne
priključke in jih po potrebi rekonstruirati. |
|
Odvajanje meteornih
voda iz nepozidanih utrjenih površin naj bo niveletno urejeno s
primernimi padci in posrednim stekanjem v reko Dravo preko kontrolnega
jaška oz. lovilca olj. Odvodnja meteornih voda iz parkirišč in garaže
mora prav tako potekati preko lovilca olj. |
|
Elektro omrežje: |
|
Potrebno je
porušiti obstoječo TP 147 (Mariborski teden) in izgraditi novo TP, ki bo
služila za napajanje predvidene ureditve in katere lokacija je razvidna
iz grafične priloge ½Situacija komunalne in energetske infrastrukture½.
Istočasno z izgradnjo nove TP bo potrebno zgraditi ustrezno
srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje. Pri tem je potrebno
zagotoviti vse potrebne varnostne in zakonsko predpisane odmike ter
odmike zahtevane s strani soglasodajalcev od ostalih objektov komunalne
in energetske infrastrukture (posebej srednjetlačni plinovod). |
|
Podatke o
predvideni porabi električne energije bo podal investitor pred izdelavo
projektne dokumentacije, kar bo tudi osnova za določitev potrebne moči
nove TP. |
|
Dograditev javne
razsvetljave je potrebno izvesti predvsem v južnem delu obravnavanega
območja. Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in kvalitetno
oblikovane. Omrežje predvidene javne razsvetljave je potrebno navezati
na obstoječe omrežje javne razsvetljave. |
|
Plinovodno omrežje: |
|
Dograditi je
potrebno nizkotlačno plinovodno omrežje v Ulici kneza Koclja z navezavo
na obstoječe omrežje na vzhodni strani območja obdelave. |
|
TK in CATV omrežje: |
|
Izvesti je potrebno
TK kabelsko omrežje z navezavo na obstoječe TK omrežje v Ulici kneza
Koclja. Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na
osnovi prostih kapacitet centrale RATC Rotovž, za kar je potrebno
naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. |
|
Zagotavljanje CATV
signalov preko CATV omrežja bo možno s priključki na kanalizacijsko CATV
omrežje, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri
pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na
tem območju ni dopustna. |
|
Ogrevanje: |
|
Zgraditi je
potrebno skupen energetski vir za objekte številka 6 in 7 (poslovni in
stanovanjski objekt). |
|
Obstoječo
kotlovnico v hali ½C½ , ki ogreva hali ,,A,, in ,,C,, je potrebno
rekonstruirati in priključiti na omrežje zemeljskega plina. Kotlovnica
bo ogrevala objekta št.4 in št.8. Ob rekonstrukciji hale ,,B,, je
potrebno preveriti kapaciteto obstoječe plinske kotlovnice v objektu in
je po potrebi povečati. |
|
Proučiti je možnost
skupnega energetskega vira za celotno obravnavano območje. |
|
Odstranjevanje
odpadkov: |
|
Komunalne odpadke
je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom
o shranjevanju in odlaganju odpadkov v Mestni občini Maribor. Posode za
odpadke se namestijo na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz naj se
vrši v času, ko ni prireditev. |
|
VIII. POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
17. člen |
|
Varovanje voda |
|
Vsi posegi morajo
glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in
stoječih voda upoštevati sledeče: |
|
• |
Zakon o
varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/95) |
• |
Zakon o
vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91) |
• |
Odlok o
varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na
Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in
Dravskem polju (MUV, št. 19/98) |
• |
Strokovno
navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive
snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85) |
• |
Pravilnik o
tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih
snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80) |
• |
Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV
št. 11/92) |
• |
Uredba o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96) |
|
Varstvo zraka |
|
• |
V izogib
onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove in
rekonstruirane objekte priporoča ogrevanje iz skupnega vira.
Energent je zemeljski plin. |
• |
Potrebno je
upoštevati: |
• |
Odlok o
mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se
smejo izpuščati v zrak (emisija) (Ur. list SRS, št. 19/88) in
Energetsko karto v okviru Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št.
26/98). |
• |
Odlok o
varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV 13/98). |
|
Varstvo pred
požarom |
|
Požarno varnost je
potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list
RS, št. 71/93). |
|
Pri projektiranju
in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati: |
|
• |
Tehnični
normativ NFPA št. 101/67, |
• |
Pravilnik o
gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in
pretakanju vnetljivih tekočin (Ur.list SFRJ, št. 20/71 in 12/71)
in |
• |
Pravilnik o
gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o
skladiščenju in pretakanju goriva (Ur. list SFRJ, št. 27/1 in
29/71). |
• |
Pravilnik o
požarno varnostnih zahtevah (Ur.list SRS, št.42/85) |
|
O smereh
evakuacijskih poti odloči projektant. |
|
Po Pravilniku o
tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem
omrežju 10 litrov vode v sekundi, zagotoviti zadostne količine vode za
gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti). |
|
Dovozne poti za
gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da
omogočajo osni pritisk 80 kN. |
|
Varstvo pred
hrupom: |
|
Glede hrupa je
potrebno upoštevati: |
|
• |
Uredba o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95). |
• |
Uredba o
hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št.
45/95). |
• |
Pravilnik o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa
ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS, št. 70/96). |
|
Protihrupni ukrepi
in opazovanje v času gradnje |
|
Ukrepi varstva pred
hrupom v času gradnje vsakega posameznega objekta obsegajo zaščito
gradbišča, upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, v nočnem
času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih del) ter uporabo
delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za gradbene
stroje. Transport odvečnega materiala z gradbišča in gradbenega
materiala na gradbišče s težkimi tovornimi vozili mora potekati po
najkrajši cestni povezavi. |
|
Izbrani izvajalec
je dolžan: |
• |
za vsak
posamezni objekt investitorju vsakega posameznega objekta
predložiti načrt ekološke ureditve gradbišča, v katerem bodo
natančneje opredeljeni ukrepi za varstvo pred hrupom v času
gradnje. |
• |
pred
začetkom izvajanja del predvideti ukrepe, s katerimi bo
zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v času gradnje ne bodo
presežene. |
• |
zagotoviti,
da se prve meritve in obratovalni monitoring izvajajo v času
največje intenzivnosti gradnje. |
|
Monitoring hrupa
obsega meritve in oceno ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih
objektih in preverjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z dovoljenimi
vrednostmi. Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v
značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremenitve s hrupom na posameznih
območjih. |
|
Protihrupni ukrepi
in opazovanje v času obratovanja |
|
Nameščene
prezračevalne, hladilne in druge naprave na vseh objektih, ki bodo
zgrajeni na območju ureditvenega načrta morajo zagotavljati, da mejne
ravni za vir hrupa za III. območje ne bodo presežene na območju
ureditvenega načrta in v njegovi okolici. |
|
Prve meritve in
obratovalni monitoring hrupa so potrebne za vse vire hrupa, nameščene na
objektih na območju ureditvenega načrta ter za prireditve na prostem.
Obremenitev okolja s hrupom zaradi prireditev na odprtem prireditvenem
prostoru se določi skladno z 8. členom Uredbe o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju z izračunom ekvivalentnih ravni hrupa v času
njihovega trajanja. |
|
Pri izvedbi
arhitekturnega natečaja za odprti prostor se posebna pozornost posveti
oblikovanju odprtega prireditvenega prostora. Za nemoteno spremljanje
prireditev se z aktivnimi in pasivnimi posegi zagotovi ustrezno
akustično okolje ter zakonsko dovoljena raven hrupa. |
|
Investitor mora z
aktivnimi in pasivnimi ukrepi zagotoviti, da zaradi svojih dejavnostih,
dovoljene ravni hrupa na vplivnem območju ne bodo presežene. |
|
IX. FAZNOST
IZVAJANJA IN TOLERANCE V UREDITVENEM NAČRTU |
|
18. člen |
|
Faznost: |
|
Ureditveni načrt se
lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. |
|
Prva faza
arhitekturnega natečaja zajema območje objektov št. 4 in št. 2 ter
območje odprtega prostora kot je prikazano na grafični prilogi z
naslovom: Ureditvena situacija in ureditev zelenih površin. |
|
19. člen |
|
Tolerance: |
|
Objekti št. 1, 2,
4, 6 in 8 se projektirajo tako, da upoštevajo v grafičnih prilogah
ureditvenega načrta določeno gradbeno linijo ob Ulici kneza Koclja.
Objekt št. 7 mora upoštevati gradbeno linijo, ki je določena ob Loški
ulici. |
|
V grafičnih
prilogah ureditvenega načrta označena površina objektov št. 4 in 8
predstavlja maksimalno dopustne gabarite objektov. |
|
Minimalni prosti
profil peš prebojev skozi objekte je 5m x 3m (Š x V). |
|
Dopustne so
minimalne tolerance objektov št. 1 in 2 na jugozahodni (dvoriščni)
strani ter objektov št. 6 in 7 na severozahodni (dvoriščni) strani. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
20. člen |
|
Ureditveni načrt je
stalno na vpogled pri: |
|
• Mestni upravi
Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje. |
|
21. člen |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri
Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
22. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila Ureditvenega načrta mestnega
središča v Mariboru (del C-1 in C-2), ki je bil objavljen v MUV, št.
11/92, v delu, ki se nanaša na območje obdelave predmetnega ureditvenega
načrta. |
|
Vse obstoječe
objekte je možno v skladu z določili tega odloka rekonstruirati v
obstoječih gabaritih in v skladu s četrtim členom tega odloka. |
|
23. člen |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Župan |
Boris Sovič, univ.
dipl. inž. el., s.r. |
|
Številka:
35201/0068/98-1710 15 |
Maribor, 10.
november 1999 |