Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14
- odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) je Občinski svet Občine
Cerkvenjak na svoji 19. redni seji, dne 15. 11. 2017, sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU NA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMB NAMENSKE RABE ZA GRADNJO KMETIJSKIH
OBJEKTOV NA KMETIJI KOZAR |
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(splošno) |
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine
Cerkvenjak (UGSO št. 55/15, 68/16 in 12/17) Občinski svet sprejme Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez
sprememb namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar
(v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 6/2017, ki ga je izdelalo
podjetje TIURB d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000
Maribor. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega
odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Ur.l. RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/1
2, 109/12, 35/13), v 39. členu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 43/2011) ter v odločbi Ministrstva za kmetijstvo in
okolje št. 351-13/2012/5 z dne 21.2.2012 o izpolnjevanju pogojev za
postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske
rabe. |
|
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) |
|
S tem OPPN se načrtuje prostorska ureditev in
širitev kmetije Kozar. |
|
3. člen |
(vsebina in sestavni del OPPN) |
Sestavni deli OPPN so: |
I. SPLOŠNI DEL |
II. ODLOK |
III. KARTOGRAFSKI DEL |
IV. PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA |
|
II. Območje oppn |
|
4. člen |
(območje podrobnega prostorskega načrta) |
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na območju
kmetije Kozar, v naselju Brengova v neposredni bližini že obstoječih
stavb kmetije. |
(2) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel,
na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne
in druge ureditve, ki jih zahteva izgradnja območja. |
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve
skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča s parcelnimi številkami
oziroma dele zemljišč s parcelnimi št. 942, 943, 946/2, 945, 947/2, vse
k.o. Brengova – 539. |
(4) Območje obdelav meri cca 0,50ha. |
|
III. Umestitev načrtovane prostorske
ureditve v prostor |
|
5. člen |
(umestitev načrtovane prostorske ureditve v
prostor) |
(1) Obravnavano območje se nahaja izven naselji v
občini Cerkvenjak ( OP01 – odprti prostor 1). Severni in južni rob
kmetije meji na kmetijska zemljišča. Vzhodni rob kmetije meji na
površine cest (avtocesta Spodnja Senarska – Cogetinci), zahodni pa na
gozd. Tako sama kmetija nima negativnih vplivov na okolico, saj je
območje že od nekdaj pretežno kmetijsko in ga kot takega obravnavana
kmetija znotraj OPPN ohranja. |
(2) Z umestitvijo načrtovanih ureditev v prostor se
določi: |
·
dopustne posege na območju podrobnega
načrta, |
·
funkcije in oblikovanje območja podrobnega
načrta, |
·
lega in velikosti objektov na zemljišču z
njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za
projektiranje, |
·
lego, zmogljivosti ter potek objektov in
omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
·
|
IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske
rešitve prostorskih ureditev |
|
6. člen |
(dopustni posegi) |
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
·
gradnja novih objektov, vključno z
dozidavo, nadzidavo in gradnjo nezahtevnih ter enostavnih objektov, |
·
rekonstrukcije, |
·
redna vzdrževalna dela, |
·
odstranitev objektov in druga pripravljalna
dela, |
·
parcelacija. |
(2) Navedeno velja tudi za infrastrukturo na območju
urejanja OPPN. |
|
7. člen |
(dopustni objekti in dejavnosti) |
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so dopustni
naslednji objekti in dejavnosti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena (Ur.l. RS, št. 109/2011; v nadaljevanju: uredba) uvrščene v
posamezne skupine: |
12712 stavbe za rejo živali, razen objektov, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja
vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov
na okolje; |
12713 stavbe za spravilo pridelka in sicer:
kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci,
koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo
lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice in podobno.
|
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena
gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki
predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim in
niso v nasprotju z namensko rabo območja. |
(3) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo
zakonodajo, za potrebe kmetijske dejavnosti. |
|
8. člen |
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) |
(1) Na območje OPPN se lahko umesti več objektov, ki
lahko segajo tudi izven območja OPPN na stavbna zemljišča kmetije. |
(2) Primarnega pomena je gradnja dveh novih
kmetijskih objektov – hlevov in sicer na jugozahodnem delu območja OPPN. |
(3) Na območju OPPN je predvidena še dozidava k
obstoječemu kmetijskem objektu in pomožni kmetijsko – gozdarski objekti.
|
(4) Med objekti so predvidene manipulativne
površine. Vsi objekti morajo biti umeščene tako, da omogočajo normalno
funkcioniranje kmetije ter da imajo zagotovljene zadostne površine za
manipulacije s kmetijsko mehanizacijo. |
(5) Zaradi strnjenosti kmetije faktorji glede izrabe
zemljišč znotraj območja OPPN ne veljajo. |
(6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve je
določena v grafični prilogi 4 Ureditvena situacija. |
|
9. člen |
(pogoji glede lege objektov) |
(1) Objekti morajo biti odmaknjeni od meje parcele
namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni
odmik objekta od meje parcele namenjene gradnji je 4 m. Manjši odmik
objekta od meje parcele namenjene gradnji je možen s soglasjem lastnika
oziroma lastnikov sosednjega zemljišča, od katerega je odmik manjši od 4
m. |
(2) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 8 m od meje
gozda. |
(3) Gradnja komunalne infrastrukture je dovoljena
tudi izven območja OPPN. |
|
10. člen |
(pogoji glede velikosti objektov) |
(1) Predvidena sta dva nova objekta maksimalni
tlorisnih gabariti 70,00m x 20,00m. Maksimalna višina objektov je 13,00
m. Višina objekta je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje
stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho ali venca
stavbe z ravno streho. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik,
inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, objekt in
naprava elektronske komunikacijske infrastrukture… |
(2) Dozidava mora biti oblikovno usklajena z
objektom, h kateremu se dograjuje. Širina kot tudi višina dozidave naj
sledi obstoječem objektu. Dolžina dozidave je 26,00m. |
(3) Etažnost objekta je prilagojena tehnologiji
objekta in ni omejena, dovoljena je tudi izvedba medetaž, vendar pod
pogojem, da ni presežena maksimalna višina objekta. |
(4) Zaradi tehnoloških zahtev so možna tudi manjša
odstopanja od navedenih vsebin in dimenzij. |
(5) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov naj
bo oblikovno usklajena z osnovnimi objekti. |
|
11. člen |
(pogoji oblikovanja objektov) |
(1) Objekti morajo biti umeščeni v prostor tako, da
je njihov vizualni vpliv čim manjši ter da se v čim večji meri ohranijo
značilnosti krajine, kot na primer relief, gozdni rob in podobno. |
(2) Vsi objekti naj imajo tloris pravokotnika. |
(3) Strehe predvidenih objektov so dopustne
simetrične dvokapnice v naklonu minimalno12°. Lahko je tudi drugačna
izvedba streh, če to narekuje funkcija izvajanja dejavnosti.
|
(4) Vhodi v objekte in dostopi se lahko uredijo
drugače in prilagodijo dejavnosti. |
|
12. člen |
(pogoji za ureditev zunanjih površin) |
(1) Odprti prostor vsebuje: |
·
manipulativne površine, |
·
zelene površine, |
·
parkirne površine. |
(2) Okolica stavb naj bo ozelenjena s travo,
grmičevjem in posameznim drevesi. Dvorišča med stavbami naj bodo
urejena. |
(3) Zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se
uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za posamezno
območje, ki naj bodo lokalnega izvora. |
(4) Vidne zunanje in obcestne površine se z
urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev
zelenja, dreves prilagodi ureditvam gradnje. |
|
13. člen |
(načrt parcelacije) |
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih
zemljišč (gradbenih parcel) v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev
in delitev parcel. V grafičnem delu so objekti locirani na sedanje
lastniško stanje. |
|
V. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
14. člen |
(zasnova prometne ureditve) |
(1) Na območju OPPN je načrtovana ureditev
naslednjih prometnih površin |
·
navezava na obstoječe prometno omrežje,
|
·
urejanje mirujočega prometa. |
(2) Parkirna mesta so urejena na zunanjih površinah
v okolici objektov ali v objektih. |
(3) Dostop do kmetijskih objektov oziroma dostopna
pot od kategorizirane občinske ceste do predvidenih objektov (parcel
namenjenih gradnji) se predvidi v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(4) Elementi dostopne poti se določijo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z veljavno
zakonodajo in predpisi. |
|
15. člen |
(splošni pogoji zasnove projektnih rešitev
komunalne, energetsko komunikacijske infrastrukture) |
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: |
·
vsi objekti znotraj območja OPPN so lahko
priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko
komunikacijsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih
upravljavcev komunalnih vodov; |
·
praviloma morajo vsi sekundarni in primarni
vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma
površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje
infrastrukturnih objektov in naprav; |
·
v primeru, ko potek v javnih površinah ni
možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in
vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec
posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti
služnost; |
·
trase komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno
usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od
ostalih naprav ali grajenih struktur; |
·
gradnja komunalnih in energetskih naprav
mora potekati usklajeno; |
·
dopustne so delne in začasne ureditve, ki
morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo
biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve
posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to
območje; |
·
obstoječe komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju njihovih upravljavcev; |
·
v primeru, da bo izvajalec del pri
izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali
telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem
obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov; |
·
poleg s tem odlokom določenih ureditev
komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih
vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo,
kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali
sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da
dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. |
|
16. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Predvidena je izgradnja javnega vodovodnega
cevovoda PEHD DN 90 od naslova Brengova 59 do Brengova 63, na katerega
bo možna naknadna priključitev objekta na javno vodovodno omrežje.
Alternativno je trenutno možna priključitev na javno vodovodno omrežje
preko vodovodnega sistema Vanetina s priključkom dolžine cca 450m, z
vodomernim jaškom in vgrajenim volumetričnim obračunskim vodomerom pri
naslovu Vanetina 7 ter s soglasji in služnostjo tangiranih zemljišč. |
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za
posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi,
si je potrebno pridobiti projektne pogoje za izdelavo projektne
dokumentacije in nato še soglasje k projektni dokumentaciji.
|
|
17. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
Komunalne odpadne vode |
(1) Na obravnavanih območjih ni obstoječega niti
predvidenega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključeval s čistilno
napravo. Odvajanje komunalne odpadne vode mora investitor zagotoviti
skladno z veljavno zakonodajo. |
Padavinske odpadne vode |
(2) Čiste padavinske vode s streh objektov se preko
peskolovov vodijo v površinski odvodnik ali ponikajo. |
(3) Padavinske vode iz površin, ki so onesnažene z
olji, je potrebno pred iztokom v površinski odvodnik ali ponikanje,
očistiti v lovilcih olj in maščob. |
(4) Kanalizacijsko omrežje je potrebno predvideti v
ločenem sistemu in skladno z veljavno zakonodajo. |
(5) V primeru, da komunalne in morebitne tehnološke
odpadne vode ne bodo ustrezale parametrom iz veljavne zakonodaje, je
potrebno te odpadne vode predhodno prečistiti. |
(6) Omogočen mora biti dostop s komunalnimi stroji
do tras kanalizacije ter malih komunalnih čistilnih naprav za čiščenje
in vzdrževanje le-te s komunalnimi stroji. |
|
18. člen |
(elektroenergetska infrastruktura) |
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe
elektroenergetsko omrežje nizke napetosti, vendar priključna moč ne
zadošča za predvideno gradnjo. |
(2) Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z
električno energijo bo potrebno : |
·
zgraditi novo transformatorsko postajo (TP
20/0 ,4 kV Brengova 2) ustrezne izvedbe in moči, |
·
vključiti novo transformatorsko postajo z
novim 20 kV kablovodom v SN 20 kV omrežje, |
·
pridobiti zemljišče za novo TP ter urediti
dovozno pot do TP, |
·
pridobiti upravno in projektno
dokumentacijo za novo TP, SN 20 kV kablovod za novo TP ter NN
priključke, |
·
skleniti služnostne pogodbe z lastniki
zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih
vodov , |
·
prevezati obstoječ NN priključek na
predvideno NN omrežje predvidene transformatorske postaje TP 20/0 ,4 kV
Brengova 2. |
(3) Investitor si mora k izdelani projektni
dokumentaciji pridobiti soglasja k projektnim rešitvam za gradnjo
predvidenih objektov pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo
naravnih dobrin |
|
19. člen |
(varstvo kulturne dediščina) |
Na ureditvenem območju OPPN ni objektov ali območij
kulturne dediščine. Z vidika varstva arheoloških ostalin poseben pregled
območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben. |
|
20. člen |
(varstvo naravne dediščina) |
(1) Območje OPPN Cerkvenjak za kmetijo Kozar se
nahaja v posebnem varstvenem območju Osrednje Slovenske gorice.
Ekstenzivna travišča so habitat trem kvalifikacijskih vrstam metuljev:
strašničinemu mravljiščarju (Maculinea teleius), temnemu mravljiščarju
(Maculinea nausithous) in močvirskemu cekinčku (Lycaena dispar). Gradnja
objektov na ekstenzivnih traviščih bi zmanjšalo površine njihovega
habitata in s tem negativno vplivala na stanje kvalifikacijskih vrst
metuljev, kar je v nasprotju z varstvenimi cilji območja Natura. V
skladu s tem se naj gradnja objektov izvede izključno na območju, ki je
opredeljen v grafičnim delom OPPN (njive in zelenjavnih vrtov). Z
gradnjo objektov in posegi se naj ne posega na območje ekstenzivnih
travišč. |
(2) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 8 m od meje
gozda. Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega
omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji kot do sedaj. Kakršni koli posegi izven območja OPPN
niso dovoljeni. |
|
21. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Skladno z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju se ureditveno območje OPPN nahaja v območju III.
stopnje varstva pred hrupom. |
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko
opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih
prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti
ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. |
(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je
potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. |
|
22. člen |
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati
možnosti povečanja onesnaženja zraka. |
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na
najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
|
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se
prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih
strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
|
Poskrbi se za: |
·
vlaženje materiala, nezaščitenih površin in
prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; |
·
preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
|
·
čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na
javne prometne ceste; |
·
protiprašno zaščito vseh gradbenih in
javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. |
|
23. člen |
(varstvo voda in tal) |
(1) Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane
smernice Ministrstva za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije
za vode, sektor območja Drave. |
(2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in
zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni
od meje vodnega zemljišča , to je od zgornjega roba brežine vodotoka , 5
m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je
treba v predlogu OPPN za pridobitev mnenja označiti in kotirati. |
(3) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih
komunalnih ter padavinskih voda je potrebno upoštevati naslednje: |
·
vse odpadne vode morajo biti obvezno
priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja, |
·
kanalizacijski sistem mora biti v celoti
načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih
odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti
obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na
komunalni čistilni napravi. V projektni dokumentaciji za pridobitev
vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno, na kateri komunalni
čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi, |
·
projektna rešitev odvajanja in čiščenja
padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vodi in javno kanalizacijo, |
·
prevzem blata iz morebitne male komunalne
čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na tri
leta ali odvoz blata iz morebitne vodotesne greznice brez iztoka mora
biti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
zagotovljen z uporabo storitev javne službe, |
·
po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki
se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode zagotoviti
priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo
komunalnih odpadnih voda v morebitno vodotesno greznico brez iztoka ali
malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljujeta kot začasna rešitev, |
·
projektna dokumentacija za pridobitev
vodnega soglasja v fazi PGD mora vsebovati velikost/kapaciteto (izračun
ustrezne dimenzioniranosti glede na predvidene odpadne komunalne vode)
ali načrt vodotesne greznice brez iztoka ali male komunalne čistilne
naprave, ki se dovoljujeta kot začasna rešitev, |
·
vsi vodi za odvajanje odpadnih vod -
gnojevke, gnojna jama in zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani
vodotesno in odporno na gnojevko, kar mora biti jasno razvidno iz
projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja, |
·
projektni dokumentaciji za pridobitev
vodnega soglasja v fazi PGD bo treba priložiti soglasje pristojnega
javnega podjetja, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter odvajanje komunalnih
odpadnih in padavinskih vod, |
·
padavinske vode z obravnavanega območja je
treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo,
prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin, oziroma jih speljati v
površinski odvodnik. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da ne
bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. |
(4) Obravnavana lokacija se nahaja na plazljivo in
erozijsko ogroženem območju, zato mora vloga za pridobitev soglasja
vsebovati projektno dokumentacijo in druge podatke o predvideni gradnji,
ki smiselno vključujejo geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti in
erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za
načrtovane posege in ki lahko vključuje določitev območja geoloških
nevarnosti in nevarnosti pojava erozije v merilu 1:25.000 ali
natančnejšem merilu, v primeru individualne gradnje pa v merilu 1:10.000
ali natančnejšem merilu ter projektne rešitve omilitvenih ukrepov. V
času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor. Geološko poročilo
lahko izdela le za to ustrezno strokovno usposobljena pravna ali fizična
oseba v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
(5) lz geološkega poročila mora biti razvidna tudi
zmožnost ponikanja padavinskih in prečiščenih komunalnih voda ter način
temeljenja objekta. V primeru, da je ponikanje možno, je treba
padavinske in prečiščene komunalne vode iz obravnavanega območja,
prioritetno ponikati, bodisi direktno preko stresnih peskolovov ali
ustrezne ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti
ponikovalnica locirana izven vpliva vseh povoznih površin. |
(6) lz projektne dokumentacije mora biti jasno
razvidno mesto iztoka interne kanalizacije padavinskih voda in očiščenih
komunalnih voda oziroma mesto priključka komunalnih voda na javno
kanalizacijsko omrežje. |
(7) V primeru direktnega izpusta v površinski
odvodnik, mora biti iztok predviden in izveden tako, da bo izpustna
glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov
svetli profil. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan
in prikazan. |
(8) Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega
soglasja bo s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega
Živinorejskega zavoda treba priložiti ustrezni program z gnojilnim
načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega
mora biti razvidno predvsem: |
·
potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame
za polletno skladiščenje gnojevke, |
·
možnost neobremenjenega gnojenja z
upoštevanjem končnega staleža živali ter |
·
zadostnost in lokacija razpoložljivih
kmetijskih površin za predvideno gnojenje. |
·
lz gnojilnega načrta mora biti jasno
razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti določene z
Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. |
(9) Za morebitno lastno oskrbo s pitno vodo bo treba
pridobiti vodno pravico za rabo. Vodno dovoljenje izda Direkcija RS za
vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge.
Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
V kolikor stranka vodno dovoljenje že ima, je potrebno vlogi za izdajo
vodnega soglasja priložiti kopijo le-tega. |
(10) V kolikor se predvidena nova gradnja nahaja
znotraj območja javnega vodovodnega omrežja, lastna oskrba s pitno vodo
ni dovoljenja, razen v primeru, kadar javna služba, ki ureja oskrbo s
pitno vodo ne dovoli priključitve na javno vodovodno omrežje (Uredba o
oskrbi s pitno vodo). Na podlagi navedenega je treba priložiti izjavo
pristojnega javnega podjetja, ki ureja oskrbo s pitno vodo, da
priključitev predmetnega objekta na javno vodovodno omrežje ni mogoča. |
(11) Investitor si mora pri naslovnem organu, po
končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju,
pridobiti vodno soglasje. |
(12) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega
soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja. |
(13) Projektna dokumentacija za pridobitev
gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z
veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne
dokumentacije. |
|
24. člen |
(odpadki) |
(1) Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je
potrebno na obravnavanem območju upoštevati veljavno zakonodajo. |
(2) Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo
karakteristik komunalnih odpadkov, morajo investitorji skleniti
sporazume s pooblaščenimi organizacijami za odvoz teh odpadkov. |
|
VII. Rešitve in ukrepi pred naravnimi in
drugimi nesrečami, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
25. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na obravnavanem območju ni predvidenih ukrepov
za potrebe obrambe. |
(2) Obravnavano območje se nahaja na plazljivo in
erozijsko ogroženem območju, zato je potrebno izdelati geološko poročilo
s poudarkom na stabilnosti in erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi
stopnja tveganja za načrtovane posege in ki lahko vključuje določitev
območja geoloških nevarnosti in nevarnosti pojava erozije ter projektne
rešitve omilitvenih ukrepov. V času gradnje mora biti zagotovljen
geomehanski nadzor. Geološko poročilo lahko izdela le za to ustrezno
strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba v skladu s predpisi o
graditvi objektov. Obravnavano območje se nahaja izven naravnih omejitev
kot so poplavnost in visoka podtalnica. |
(3) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo
potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal je znaša 0,100 g. Tveganje
nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednja. V projektni
dokumentaciji je k temu primerno potrebno predvideti tehnične rešitve
gradnje. |
(4) Na obravnavanem območju obstaja možnost razlitja
nevarnih snovi (olja, goriva). Za tak primer je potrebno pripraviti
načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh. Možnost
razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno
ob upoštevanju sledečega: |
·
nadzor tehnične usposobljenosti vozil in
gradbene mehanizacije, |
·
nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv
ter motornih in strojnih olj, |
·
nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi
gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
|
·
nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in
ostanki gradbenih in drugih materialov. |
|
26. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na področju,
kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za
nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor
izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega
materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
|
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora
izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o
študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni
zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz
dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način
določa potrebne ukrepe, povezane s/z: - širjenjem požara na sosednje
objekte, - nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, -
evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje, - napravami
za gašenje in dostopom gasilcev. Študija oziroma zasnova požarne
varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma
zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne
varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga
dokazila o zanesljivosti objekta. |
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo
zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. |
(4) Za omejitev širjenja požara pri stavbah v
ureditvenem območju bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki
izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in
grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno
izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki
omogočajo hiter in varen umik. Z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte je potrebno zagotoviti ustrezne odmike med mejo parcel
in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. |
(5) Intervencija bo zagotovljena preko cestnega
priključka in manipulativnih površin po vsem območju OPPN. Kinematični
elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim
vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne
konstrukcije. |
|
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
ter drugi pogoji in zahteve izvajanja podrobnega načrta |
|
27. člen |
(etapnost gradnje) |
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno
medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna
celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno
ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. |
|
IX. Dopustna odstopanja |
|
28. člen |
(odstopanja glede novogradenj in odprtih površin) |
(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih
gabaritov določenih s tem odlokom. |
(2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in
višinskih gabaritov objektov max. +10 % ob upoštevanju odmikov od cest
in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanje tlorisnih in višinskih
gabaritov objektov je lahko večje od 10 %. |
(3) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin,
pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje
določene s tem odlokom. |
|
29. člen |
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev) |
Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega
načrta so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ter
zunanjih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja),
kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi
objektov in konstrukciji etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče
ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in
naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti
območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
|
X. Ostali pogoji in obveznosti za
izvajanje oppn |
|
30. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in
izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov
opravita na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo
ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter
okoljevarstvene razmere. |
(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj
moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je
potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega
prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. |
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na
območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že
obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V
primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače
zaščititi gradbeno jamo se lahko posega tudi izven meja območja
določenega s tem odlokom. |
|
XI. Končne določbe |
|
31. člen |
(vpogled podrobnega načrta) |
Podrobni načrt je stalno na vpogled pri pristojni
občinski službi v Občini Cerkvenjak in Upravni enoti Lenart, Oddelek za
okolje in prostor. |
|
32. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
33. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-01/2017 |
Datum: 15. 11. 2017 |
|
|
Občina Cerkvenjak |
|
Marjan Žmavc, župan |
|