Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16), 37. in 43. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB1, 97/10 in 21/18; v nadaljevanju ZVNDN), 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/07; v nadaljevanju ZVPoz-UPB1, 9/11, 83/12, in 61/17-GZ), Zakona o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZGas-UPB1), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 92/07, 54/09,  23/11 in 27/16) ter 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/14 in 3/18) je Občinski svet Občine Vodice na svoji 7. redni seji dne 28.5.2019 sprejel

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Vodice, za obdobje 2019 – 2023

1. UVOD

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Vodice (v nadaljevanju: program) upošteva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje, ter varstvo pred požari na območju občine. Upošteva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajo na nesreče in varstvo pred njimi, ter človeške in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju nevarnosti in varstvu ogroženih.

Program temelji na Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16).

Program sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvu pred požari, to je zmanjšati število nesreč ter preprečiti oziroma ublažiti njihove posledice, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše.

Program je usmerjen v pripravljenost na vse vrste nesreč, s čimer se zagotavlja hitro in učinkovito ukrepanje ob nesreči ter zmanjšuje njene posledice. Še naprej je treba poudarjati pomen preventive, ki je učinkovitejša in dolgoročno tudi cenejša od drugih oblik varstva pred nesrečami.

Ne glede na vse izvedene predhodne ukrepe, nesreč ni možno izključiti in preprečiti, zato je treba sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v celoti ohranjati in nadgrajevati tudi v prihodnje ter ga razvijati razmeram in potrebam primerno.

Občina si bo prizadevala za nadaljnji razvoj lastnih zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče. Poudarek bo na kontinuiranem posodabljanju opreme in tehnike, zagotavljanju pogojev za usposabljanja, posodabljanju pogojev za osnovno delovanje enot in celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljevanju ZRP) v občini.

2.  NARAVNE IN DRUGE NESREČE

Občino Vodice ogrožajo različne naravne in druge nesreče. Za lažji prikaz njene ogroženosti je v nadaljevanju zbranih nekaj statističnih podatkov iz statistike dogodkov, zabeleženih v programu SPIN, ki ga ureja Uprava RS za zaščito in reševanje, v katerem so zabeleženi vsi dogodki, kjer so bile aktivirane enote zaščite reševanja in pomoči v občini ali zunaj nje.

V obdobju 2005–2018 je iz zabeleženih dogodkov ReCO Ljubljana, za občino Vodice  razvidno, da so najpogostejše nesreče na območju občine Vodice različne vrste požarov, sledijo nesreče v prometu, tehnična in druga pomoč, ter naravne in druge nesreče. Skupaj je bilo v obdobju od leta 2005 do 2018 zabeleženih 286 dogodkov. Povprečno 20 na leto.

KRATKA UGOTOVITEV IZ OCENE OGROŽENOSTI OBČINE VODICE

Na osnovi ocene ogroženosti občine Vodice (Štab CZ z dne 11.3.2015) zaradi naravnih in drugih nesreč, le-ta vsebuje podatke in ocene o virih nevarnosti ter možnih vzrokih za nastanek nesreče, o njenih pojavih, vrstah, oblikah in stopnji ogroženosti prebivalcev občine Vodice, njihovega premoženja in kulturne dediščine na eni strani, kot tudi podatke o samem poteku in obsegu nesreče ter njenih posledicah.

Občina Vodice ima glede na svoj geografski položaj in pričakovane nevarnosti, ki jo lahko ogrožajo, v načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelane posamezne ocene ogroženosti občine v primeru:

• večjega neurja, močnega dežja ali toče;

• poplav;

• suše;

• visokega snega ali žledu;

• potresa;

• požara;

• nesreče z nevarno snovjo;

• izpusta zemeljskega plina iz omrežja plinovoda;

• letalske nesreče;

• pojava kužnih bolezni pri živalih in ljudeh in

• v primeru vojaških spopadov ali terorističnih dejanjih na Republiko Slovenijo.

Ocene ogroženosti za posamezne primere je potrebno obnavljati vsakih pet let oz. vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja. V letu 2019 je potrebno le-te dopolniti z novimi aktualnimi podatki.

3. STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

3.1 Pripravljenost na nesreče

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je organizirano in uveljavljeno kot enoten ter celovit podsistem nacionalne varnosti države in temelji na prostovoljstvu ter medsebojnem sodelovanju poklicnih in prostovoljnih reševalnih struktur.

Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:

• izvajanje preventivnih ukrepov,

• vzdrževanje pripravljenosti,

• izobraževanje in usposabljanje za ZRP,

• opazovanje, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje ob nevarnostih,

• zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah,

• odpravljanje posledic nesreč.

Občina samostojno organizira in pripravlja ter vodi ZRP na svojem območju, ocenjuje škodo in odpravlja posledice nesreč. Država ji pri tem pomaga z drugimi ustreznimi enotami in sredstvi, s katerimi razpolaga.

Naloge in pristojnosti občine so predvsem naslednje:

• urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini;

• spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;

• zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu   z enotnim informacijsko-komunikacijskim sistemom;

• načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

• izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;

• organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;

• organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;

• določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

• zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;

• določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;

• usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;

• zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

• določanje organizacij s posebnim pomenom za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

• mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči.

V državni pristojnosti je organiziranje opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture, oblikovanje načrtov zaščite in reševanja za posamezne nesreče velikega obsega, priprava in izvedba zahtevnejših oblik usposabljanj, organiziranje in opremljanje sil za ZRP, usposabljanje in izobraževanje sil ZRP ter druge naloge, ki so pomembne za delovanje sistema.

Pri upravljanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo občinski svet in župan ter organi občine in organi gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Operativno strokovno vodenje akcij za zaščito, reševanje in pomoč je v pristojnosti poveljnika in štaba Civilne zaščite, vodij intervencij ter vodij reševalnih enot in služb.

Težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi bilo izvajanje preventivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odprava nevarnost, ki lahko povzroči nesrečo. Preventivni ukrepi se izvajajo po dejavnostih, predvsem v okviru načrtovanja in urejanja prostora.

3.2 Načrti zaščite in reševanja

Leta 2012 je bila na področju načrtovanja sprejeta Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12), skladno s katero se na državni ravni pripravljajo načrti zaščite in reševanja za potrese, poplave, letalsko nesrečo, jedrsko ali radiološko nesrečo, velik požar v naravnem okolju, teroristični napad, pojav posebno nevarnih bolezni živali, nalezljive bolezni pri ljudeh velikega obsega ter načrti, ki bi veljali, če bi se začela vojna.

Na podlagi novih državnih načrtov zaščite in reševanja in Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja so bili na novo oblikovani in usklajeni načrti dejavnosti ministrstev, ki imajo opredeljene naloge po načrtu, ter regijski načrti zaščite in reševanja. Podrobneje so opredeljene vsebine in obseg načrtovanja na lokalni ravni.

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati pristojni državni organi, lokalne skupnosti ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Kjer je temeljni načrt državni načrt, mora občina svoje načrte uskladiti z državnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občina izdela načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za tiste nesreče, za katere oceni, da je načrt potreben ali je s strani države predpisan. Občina in regija svoje načrte usklajujejo s temeljnimi načrti zaščite in reševanja, ki so pripravljeni za določene nesreče na ravni države.

Nova uredba o izdelavi načrtov zaščite in reševanja določa, na katerih ravneh je treba izdelati načrte dodatno. Državne in regijske ocene ter načrti opredeljujejo obveznosti načrtovanja na nivoju občine, zato to področje zahteva stalno spremljanje in obnavljanje obstoječih načrtov ter izdelavo novih. V občini Vodice imamo izdelane načrte zaščite in reševanja za potres, požar, jedrsko nesrečo, poplave, nesrečo zrakoplova, množično nesrečo na avtocesti,  nesrečo z nevarno snovjo, ki se usklajujejo in posodabljajo skladno z nadrejenimi načrti in ocenami nevarnosti.

3.3 Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja deluje uspešno. Uveljavljen je klic v sili na enotno evropsko številko 112, ki ga za naše območje z neprekinjenim odzivom (24/7) podpira Regijski center za obveščanje Ljubljana.

Center za obveščanje zbira in obdeluje podatke o nevarnostih in nesrečah ter opravlja dispečersko službo za vse reševalne službe v regiji kot seveda tudi v naši občini.

Občina Vodice je v letu 2018 obnovila vse sirene tako, da je vzpostavljena možnost aktiviranja na daljavo.

Za operativno delovanje še vedno zadovoljivo deluje sistem avtonomnih radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE in ZARE PLUS), ki vključuje sistem osebnega klica in sistem javnega alarmiranja. Sistem fiksnih komunikacij se zagotavlja v javnem telekomunikacijskem sistemu. Pokritost osnovnega repetitorskega kanala za občino Vodice je zadovoljiv.

3.4 Področje preventive

V zadnjih letih se intenzivneje uveljavljajo preventivni ukrepi, zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmološke, meteorološke in hidrološke dejavnosti ter transporta in drugih infrastrukturnih sistemov.

V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14) je v strateškem delu v 36. členu podana ocena ogroženosti za posamezne nesreče  takole: 

“(1) Celotno območje občine Vodice je uvrščeno v 8. stopnjo MCS lestvice, kar sodi med višje vrednosti.

(2) Vsi objekti zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo.

(3) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres. 

(4) Večjih vodotokov v občini ni, kljub temu ob večjih padavinah potoki hitro naraščajo in poplavljajo. Problem predstavljajo poplavljene ceste, vendar se v primeru lokalnih poplav uporabijo druge poti. Življenje ljudi ni neposredno ogroženo. 

(5) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave. 

(6) V okviru Gasilske zveze Vodice deluje na območju občine 6 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevarna objekta na območju občine sta bencinska črpalka in plinska postaja.

(7) Hidrantno omrežje v občini Vodice je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode. 

(8) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar ter Načrt zaščite in reševanja za požar v naravnem okolju.”

ter zaščita in reševanje v 37.  členu:

•  “(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko Univerzitetnega kliničnega centra in Zdravstvenega doma Ljubljana.

•  (2) V primeru potresa bo Občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.

•  (3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.

•  (4) V občini bi se za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobila deponija ob izteku naselja Vodice na južni strani naselja. Za poginule živali bi se uporabila skupna kafilerijska postaja na isti lokaciji. Za človeške žrtve bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.

•  (5) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo, za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.”

V izvedbenem delu odloka pa so glede na  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami podane naslednje določbe:

“89. člen (erozijska in plazovita območja)

(1) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.

(2) Prepovedano je: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode, izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(3) Za vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.

(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.

90. člen  (območja potresne ogroženosti)

Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.

91. člen (poplavna območja)

(1) Pri rezultatih modela se poplavna voda z desetletno povratno dobo razlije čez regionalno cesto 1080, katera povezuje Vodice-Moste. Premajhen prepust zadržuje vodo na gorvodni strani. Kanal skozi naselje Vodice vodo dobro prevaja in ne povzroča bistvene ogroženosti. Voda se razliva južno od Vodic in zahodno od Bukovice in Utika po mešanih kmetijskih površinah. Sam kanal je marsikje nizek in voda hitro prestopi bregove. Desetletne poplavne vode segajo do prvih objektov na jugo-zahodnem delu naselja Bukovica, ki se nahajajo ob lokalni cesti Skaručna-Utik in do objektov na severno-zahodni strani omenjenega naselja. Poplavna voda se razlije po mešanih kmetijskih površinah na jugo-vzhodni strani naselja Polje pri Vodicah. Voda poplavi lokalno cesto 462151 (Skaručna-Utik) in javno pot 963221. Prepusta pod cestama Polje-Vojsko in Polje-Vesca s premerom 100 cm sta premajhna, da bi odvedla vso vodo dolvodno.

(2) Poplavno območje pri stoletnih poplavah se sklenjeno razteza od severno-vzhodnega dela Vodic pa vse do južnega dela naselja Polje pri Vodicah. V Vodicah poplavne vode ogrožajo objekte ob JP 962101 (na Dole) in objekte na Vodiški ulici. Voda se v konici poplavnega vala preliva čez regionalno cesto 1080 (Vodice-Moste). Zadrževanje vode na tem mestu ugodno vpliva na zmanjševanje poplav dolvodno. Cevni prepust pod cesto, ki ima premer 100 cm in nagib nivelete skozi prepust 1%, ima prevodnost pretočne odprtine 1,83 m3/s. Dolvodno od prepusta se vode razlivajo po mešanih kmetijskih površinah. V Vodicah je del vodotoka v dolžini 205 m zacevljen (Ø100, padec 0,6%). Zacevljeni del ima po teoretičnih izračunih prevodnost 1,42 m3/s. Glede na to, da zacevitev ni redno čiščena je lahko prevodnost še manjša. Znotraj te zacevitve se odcepi razbremenilni kanal Ø160, ki ob visokih vodah del vode odvede v ponikovalno laguno ob čistilni napravi. Poplavne vode se razlijejo čez LC 253042, JP 962761, LC 462151, JP 963221, ogroženi so prvi objekti na zahodni strani naselja Bukovica in objekti jugo-vzhodno od naselja Polje. Vode v vasi Polje se ob stoletnih vodah razlijejo še nekoliko širše in so globlje, vendar ne presežejo globine 1,5 m. Na poplavljenem območju voda ne preseže hitrosti 1 m/s.

(3) Pri poplavah s petstoletno povratno dobo se vode razlivajo na območju vodotoka, ki je ob JP 962101 (na Dole) in ob Vodiški ulici ter na južnem delu strnjenega naselja Vodice. Voda preliva cesto Vodice-Moste in poplavlja zemljišča na južni strani. Poplavne vode se razlivajo in zadržujejo na kmetijskih površinah vzdolž struge Grabna. Razlijejo se tudi čez LC 253042, JP 962761, LC 462151, JP 963221. Ogroženi so prvi objekti na zahodni strani naselja Bukovica in objekti jugo-vzhodno od naselja Polje.

(4) Za zmanjšanje vpliva na povečanje neposrednih odtokov iz območij predvidenih za pozidavo zaradi spremembe pokrovnosti tal je potrebno zagotoviti ustrezno zadrževanje lastnih meteornih vod iz streh in utrjenih površin po celotni občini.

Predlaga se enkrat letno čiščenje vseh prepustov, zacevitve struge v Vodicah in regulirane obzidane struge skozi naselje Vodice (med profiloma P19 in P41) na mestih, kjer se nabira mulj. Predlagamo še, da se struga in brežine Grabna med profiloma PP8 in PP138 ter med P42 in P70 očisti grmičevja in mulja vsaka tri leta.

(5) Omilitveni ukrepi na področju naselja Vodice Skozi naselje potok teče v oskrbovani regulirani strugi, ki je obdana z obojestranskimi obrežnimi zidovi. Cevni prepust premera 100 cm pod cesto Vodice-Moste ne prevaja stoletnih visokih vod.

Predlagani ukrepi za zmanjšanje nevarnosti: U_01 - obstoječi cevni prepust Ø100 med profiloma PP8 in PP9 pod cesto Vodice-Moste povečamo tako, da prevaja pretok 7 m3/s; s tem preprečimo prelivanje stoletnih voda čez cesto, novo zgrajeni objekti naj se priključijo na javno meteorno kanalizacijo ali uredijo zadrževanje lastnih meteornih voda, ki bo dimenzionirano na padavine s stoletno povratno dobo, pritličja hiš novogradenj vzdolž struge v naselju (Krvavška ulica, Pirčeva ulica, Ob grabnu, Kocljeva ulica, Ob jami) naj bodo izvedena 20 cm nad okoliškim terenom.

(6) Omilitveni ukrepi na področju naselja Bukovica Visoke vode se razlivajo na kmetijskih površinah zahodno od vasi. Poplavno območje ponekod sega do pozidanih zemljišč. Predlagamo, da so pritličja novih hiš 20 cm nad okoliškim terenom in da je najnižja kota pritličja na severnem delu vasi 329.6 m in na južnem delu vasi 327,0 m.

U_02 - Prepust pod cesto Vodice-Bukovica je podimenzioniran in pred prepustom nastaja zajezba ob cestnem nasipu. Predlagamo, da se prepust poveča tako, da bo prepuščal 100 letne visoke vode (pretočnost prepusta 8 m3/s).

(7) Omilitveni ukrepi na področju naselja Polje  Ob visokih vodah poplavne vode poplavijo jugovzhodni del vasi.

U_03 in U_04 - prepusta pod cestama Polje-Vesca in Polje-Vojsko dimenzioniramo na pretoke s stoletno povratno dobo (5 m3/s),

U_05 in U_06 - dolvodno od ceste Polje-Vojsko med profiloma PP124 in 126 odstranimo prepusta za dostop do kmetijskih površin, da povečamo pretočnost struge pod vasjo ali pa ju rekonstruiramo s prepusti s pretočnostjo 5 m3/s.

Pritličja novih hiš so dvignjena 20 cm nad okoliškim terenom in najnižja kota pritličja na jugo-vzhodnem delu vasi je 0,5 m na koto 100 letnih voda, to je 321,7 m.

(8) Omilitveni ukrepi na območju male in srednje nevarnosti poplav

Občina naj prebivalce, ki se nahajajo znotraj območja srednje in male nevarnosti poplav, obvešča o nevarnosti poplavnih dogodkov in izobražuje o samozaščiti, o samopomoči in vzajemni pomoči ljudi za preprečevanje in ublažitev posledic poplav za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja v bivalnem in delovnem okolju. V ta namen naj se prebivalci ogroženih območij usposobijo in pripravijo za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov, za uporabo zaščitnih sredstev, obvladovati bi morali osnove prve pomoči ter reševanja iz vode.

(9) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).

(10) Na območjih, za katera je potrebno izdelati študije poplavnosti niso dovoljeni posegi in gradnja objektov.

92. člen (varstvo pred požarom)

(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:

zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (najmanjši radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),

zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t),

zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja, zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,

upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.

(2) Izpolnjevanje glavnih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. 

(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.

3.5 Ukrepanje ob nesrečah – sile za zaščito, reševanje in pomoč

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so organizirane na podlagi Sklepa o organiziranju sil za zaščito in reševanje v Občini Vodice št. 843-2/2018-001 z dne 26.3.2018.

Prostovoljstvo je pomembna značilnost slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči in ga bo treba krepiti tudi v prihodnje, čeprav razmere temu niso naklonjene. Letno število intervencij ni enako, različna sta tudi obseg in vrsta dogodkov, kar zahteva več struktur enot s specialnimi znanji, vsega tega pa ni mogoče nadomestiti s poklicnimi strukturami.

V občini nimamo posebej ustanovljenih enot civilne zaščite, ker imamo zadostno število gasilskih prostovoljnih enot, ki poleg svojih osnovnih nalog opravljajo vse splošne in tudi posebne naloge civilne zaščite.

Občina ima obvezno javno gasilsko službo zagotovljeno s prostovoljnimi gasilci v 6 PGD, združenih v gasilsko zvezo, ki opravlja tudi naloge javne gasilski službe.

Opravljanje naloge ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob nekaterih drugih nesrečah opravlja poklicna gasilska brigada iz Ljubljane.

Minimalni pogoji za potrebno število operativnih gasilcev so zagotovljeni oziroma preseženi v vseh enotah. Teritorialna pokritost občine z gasilskimi enotami je dobra, kar omogoča hiter odziv in uspešno izvajanje nalog splošne reševalne službe. Opremljenost enot je večinoma ustrezna, vendar je potrebno stalno obnavljanje, posodabljanje in nadomeščanje, drago je tudi vzdrževanje opreme in vozil. Vse več je tudi normativnih ovir, ki zahtevajo obdobne preglede in servise opreme ter njene zamenjave ob izteku življenjske dobe, kar še dodatno povečuje izdatke. Glede na vire ogrožanja se širijo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih gasilci opravljajo kot splošno reševalno nalogo.

4. TEMELJNI CILJI VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na človeške in materialne vire so temeljni cilji v srednjeročnem obdobju do leta 2023, povzeti v tem programu

• nadaljevanje uveljavljanja stališča, da se pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov na posameznih področjih, vključno s področjem varstva pred požarom, pri načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti prednostno upoštevajo preventivni ukrepi, s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjšajo njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost na vseh področjih namenjena prilagajanju posledicam, ki izhajajo iz ocen ogroženosti;

• izboljšati možnosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesreč;

• izvajanje neobveznih oblik usposabljanj za prebivalce ter informiranje o samozaščitnih ukrepih za različne primere nesreč ter informiranje javnosti o morebitnih nevarnostih;

• nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na naravne in druge nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja, podnebne spremembe ter skrajševanje odzivnih časov tudi s posodobitvijo osebne in skupinske zaščitne reševalne opreme vseh reševalnih služb, vključno s posodabljanjem voznega parka ter postopnim nakupom namenske opreme za povečanje sposobnosti odzivanja na posebno zahtevne intervencije in za odzivanje na sodobne vire ogrožanja;

• na področju varstva pred požarom tudi v prihodnje slediti razvoju stroke in normativnim ureditvam na različnih področjih, ki jih združuje Zakon o varstvu pred požarom. Poudarjati je treba pomen ustreznega načrtovanja posegov v prostor, aktualno je zagotavljanje zadostnih količin vode za gašenje.

Temeljne usmeritve za načrtovanje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki opredeljujejo tudi način uresničevanja nalog na tem področju, so:

• dajati prednost preventivnim oblikam varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, upoštevajoč načela trajnostnega razvoja, sonaravnega upravljanja naravnih virov ter deljene odgovornosti oziroma sodelovanja;

• ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora tudi v bodoče upoštevati pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju, s sodobnimi tehničnimi predpisi za graditev objektov pa zagotoviti njihovo varnost glede na pričakovane učinke naravnih in drugih sil;

• pri posegih, ki lahko povzročijo naravno ali tehnološko nesrečo, je obvezna presoja njihovih vplivov na okolje;

• z instrumenti urejanja prostora je treba nove dejavnosti v prostoru usmerjati izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč;

• ugotovitve iz ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč je treba upoštevati pri pripravi občinskih planov;

• pri načrtovanju naselij in sprejemanju prostorskih dokumentov je treba načrtovati  prostor za potrebe zaščite in reševanja za primer naravnih in tehnoloških nesreč, zagotavljanje požarne vode;

• pri sanacijah stavb, infrastrukture in cest v naseljih, predvsem tam, kjer so višji objekti, območja z gosto poselitvijo, industrijski in pomembnejši objekti, je treba skladno z veljavnimi predpisi in standardi razširiti dostopne in dovozne poti ter zagotoviti postavitvene površine za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo;

• v vseh naseljenih območjih je potrebno zagotavljati možnosti oskrbe s požarno vodo,če ni možna preko hidrantnega omrežja z drugimi načini zagotavljanja požarne vode;

• treba je ohranjati možnost, da se javne objekte lahko uporabi za potrebe začasne nastanitve prizadetih prebivalcev oziroma druge naloge ZRP ob večjih nesrečah;

• varnost pred poplavami je treba zagotavljati selektivno za kmetijsko-pridelovalne površine, infrastrukturne objekte, naselja ter za pomembnejše objekte, pri čemer se mora praviloma sočasno obravnavati celotno porečje posameznega vodotoka in medsebojni vpliv izvedenih ukrepov;

• spodbujati je potrebno izvedbe preventivnih ukrepov na ogroženih območjih;

• zagotavljati je treba kadrovske, materialne in prostorske pogoje, za izvajanje in vodenje aktivnosti v občini ob večjih nesrečah;

• dopolnjevati in obnavljati je treba osebno in skupno opremo, vozila ter zaloge materialnih sredstev ter pridobiti manjkajoča sredstva za zaščito, reševanje glede na potrebe ter po potrebi zaloge povečevati;

• zagotoviti je treba boljše pogoje za delovanje osrednje gasilske enote in tudi boljše pogoje za delovanje preostalih enot in služb, ki delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Prioritete:

Na podlagi Sklepa o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini Vodice št. 843-2/2018-001 z dne 26.3.2018 se nadaljuje reorganizacija enot in služb civilne zaščite.

Na Upravo RS za zaščito in reševanje se posreduje nove kadrovske in druge podatke po reorganizaciji. Uredi in ažurira se predmetno evidenco.

Nadaljuje se z nabavo najnujnejše osebne in skupne opreme za štab CZ in enote v okviru PGD. Sredstva se zagotovijo v proračunu Občine Vodice.

Enote za požarno varnost so primerno opremljene za izvajanje požarne preventive in odpravo posledic po požaru. 6 PGD je povezanih v Gasilsko Zvezo v občini Vodice. Za njih se v naslednjem petletnem obdobju zagotovijo dodatna sredstva za naloge iz naslova CZ, prav tako za obnovo opreme za naloge požarne varnosti.

V proračunu se zagotovo ustrezna sredstva za nabavo nove gasilke cisterne, za nabavo agregata in za nabavo mankajočih uniform.

5. RAZVOJ VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

5.1 Načrti zaščite in reševanja

Na državni in regijski ravni bodo ocene ogroženosti tudi v prihodnje izhodišče za izdelavo načrtov zaščite in reševanja kot izhodišča za odziv na naravne ali druge nesreče, medtem ko bodo ocene tveganj, ki bodo izdelane na državni ravni, izhodišče pri načrtovanju preventivnih ukrepov za zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč in načrtovanju obvladovanja tveganj za nesreče, ocen zmožnosti za obvladovanje tveganj, razvoju finančnih strategij za preventivne ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč ter za ukrepanje, pomoč in odpravo posledic ob nesrečah ter določitvi prednostnih naložb za zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč ali njihovih posledic, prostorskem načrtovanju, načrtovanju javnih naložb, socialne zaščite in podobno.

V prihodnje bodo posodobljeni državni načrti zaščite in reševanja, saj morajo v večji meri upoštevati nove okoljske težave, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Kot stalna aktivnost bo uvedeno preverjanje usklajenosti načrtov s temeljnimi načrti, pri čemer bodo prednost imeli zavezanci direktive Seveso III, (Direktiva SEVESO III je dokument Evropske skupnosti, namenjen zmanjševanju tveganj za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi) nesreče, v katerih je lahko veliko število ranjenih in poškodovanih oziroma nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja. Posebej bo poudarjeno dokončanje načrtov zaščite in reševanja ob množičnih prometnih nesrečah ter nesrečah v avtocestnih predorih. Dopolnjeni bodo koncepti vodenja intervencij, ki omogočajo delovanje gasilcev in drugih reševalcev s širšega območja, koncepti bodo uveljavljeni tudi za vse nesreče, pri katerih je to smiselno in racionalno. V vseh državnih načrtih bodo ocenjene tudi možnosti sodelovanja Slovenske vojske z novimi vojaškimi, kadrovskimi, tehničnimi in drugimi zmogljivostmi ali Policije s svojimi zmogljivostmi. Poenostavljen bo sistem aktiviranja in načrtovanja uporabe Slovenske vojske za izvajanje nalog ZRP ob različnih vrstah nesreč.

Občina izdela načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za tiste nesreče, za katere to opredeljujejo predpisi, ocena ogroženosti ter temeljni načrti na državni oziroma regijski ravni ter njihove ocene ogroženosti.

Občina bo v prihodnjem obdobju ažurirala oceno ogroženosti ter načrte ZIR v kolikor bodo spremenjeni državni in regijski načrti.

V načrtovanju bo poudarjeno zagotavljanje ustreznega odziva na posamezno nesrečo, zagotovitev sil in sredstev ter vodenje in koordiniranje nalog ob nesreči.

5.2 Zaloge materialnih sredstev

Na državnem in regijskem nivoju se bodo v prihodnjem obdobju obnavljala in na novo dokupovala oziroma zagotavljala sredstva za nesreče večjega obsega in specifične nesreče. Tako kot že obstajajo prikolice za oskrbo poškodovanih ob množičnih nesrečah, se bodo zagotavljale tudi črpalke velikih pretokov, dodatni agregati, nastanitvene zmogljivosti za začasno nastanitev prebivalcev in podobno.

Naloga občine je, da vzdržuje svoje osnovne rezerve materiala in jih glede na potrebe dopolnjuje.

Osnovne zaloge orodja in opreme se nahajajo pri posameznih PGD ter se bodo tudi v prihodnje dopolnjevale in obnavljale, saj je s tem povečana odzivnost ob sami nesreči.

5.3 Razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč

Splošno

Reorganizacija sil za ZRP se bo, skladno z novimi ali dopolnjenimi normativnimi in organizacijskimi rešitvami, nadaljevala na državni in regijski ravni ter spodbujala na lokalni ravni. Na državni ravni bodo iskali rešitve za izboljšanje statusa reševalcev prostovoljcev. Pričakujemo lahko, da se bodo za posamezne reševalne službe povečala osnovna merila, če se bodo začele izvajati nove naloge oziroma če se jim bo obseg nalog močno razširil ali povečal, s tem bodo povezani tudi stroški opremljanja, usposabljanj in podobno.

Glede na dosedanjo organiziranost v občini bomo še naprej v sistem ZRP prednostno vključevali prostovoljne sestave. Poudarjati je treba pomen stalnega zagotavljanja odzivnosti na nesreče. Za določene naloge, zlasti na infrastrukturi in objektih, bodo po potrebi vključene gradbene in druge zmogljivosti za začasno usposobitev poškodovanih objektov in prometnic ter za izvedbo drugih del za čim hitrejše vzpostavljanje osnovnih razmer za življenje ob nesrečah.

Za izvajanje nalog zaščite in reševanja je občina dolžna zagotavljati sredstva za:

• redno delovanje enot,

• zavarovanja in nadomestila za odsotnost z dela,

• zaščitno in reševalno opremo,

• vzdrževanje opreme in vozil,

• usposabljanja,

• gradnjo in vzdrževanje objektov ter prostorov za delo in opravljanje drugih nalog.

Ker enote, vključene v sistem ZIR, izvajajo čedalje več nalog, zahtevnost le-teh je vse večja, potrebna pa je tudi zahtevnejša oprema, je treba v prihodnjem obdobju zagotoviti nadaljnji razvoj tudi na področju opremljanja enot z zagotavljanjem večjih investicijskih sredstev ter zagotavljati več sredstev za redno delovanje in vzdrževanje.

Gasilska služba

Najpomembnejša reševalna struktura v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prostovoljni gasilci, organizirani v PGD Vodice, PGD Bukovica-Utik, PGD Šinkov Turn, PGD Polje, PGD Repnje-Dobruša in PGD Zapoge. Povezani so v Gasilski zvezi Vodice ter zagotavljajo dobro teritorialno pokritost in so organizirani z ustrezno strukturo vodenja.

Pravne podlage za ustrezno izvajanje gasilske službe v občini Vodice predstavljata Odlok o javni gasilski službi v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 3/15), štiri letna pogodba o opravljanju lokalne gasilske javne službe, proračun Občine Vodice z NRP-ji ter načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Vodice, s katerim se za posamezne PGD načrtuje zagotovitev ustreznih dodatnih površin za izvajanje usposabljanja, priprav in tekmovanj. Za PGD Zapoge parcela št. 20/5 k.o. Zapoge, za PGD Vodice parcela št. 1135/7 k.o. Vodice ter za PGD Polje parcela št. 789 k.o Polje. Za  PGD Šinkov Turn, PGD RepnjeDobruša, PGD Bukovica-Utik so potrebne površine zagotovljene.

Gasilstvo bo tudi v naslednjem obdobju organizirano kot obvezna javna lokalna služba (javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno delo zagotavlja Občina. Opravlja se v javnem interesu ter je za prizadete in ogrožene ljudi in živali brezplačna.

Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je vzdrževanje ter redno obnavljanje voznega parka najbolj smotrno investiranje, saj so v primeru zanemarjanja tega segmenta strmo povečajo vzdrževalni stroški ter povečajo težave pri pravočasni in optimalni uporabi tehnike.

Program z vrstnim redom zamenjav vozil in opreme bo tudi v prihodnje pripravljalo poveljstvo GZ Vodice, občina pa jih bo zagotovila v načrtu razvojnih programov tudi za naprej.

5.4 Usmeritve za izobraževanje in usposabljanje

Ključne enote v občini imajo za potrebe opravljanja nalog pripravljena ustrezna temeljna in dopolnilna usposabljanja, ki jih te organizacije izvajajo za svoje reševalne sestave. Usposabljanja se bodo tudi v prihodnje prilagajala potrebam delokroga nalog. Enote izvajajo tudi redne vaje, ki zagotavljajo ustrezen nivo pripravljenosti.

Praksa kaže, da se prav nivoje vodenja, ki so poglavitni za delovanje sistema, da uriti na teoretičnih vajah, zato se bo v prihodnjem obdobju namenilo več časa pripravi in izvedbi tovrstnih vaj in izvedbi posameznih sklopov aktivnosti v omejenem obsegu.

Izvedba praktičnih vaj bo prilagojena realnim možnostim na terenu, finančnim in drugim omejitvam.

5.5 Zagotavljanje finančnih in drugih sredstev

Predvideva se, da bo treba do leta 2023 sredstva za izvajanje temeljnih nalog zaščite, reševanja in pomoči, določenih z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakonu o gasilstvu ter drugi področni zakonodaji, vzdrževati oziroma postopno dvigovati. Na lokalni ravni se namreč ne pričakuje zmanjševanja obveznosti na teh področij, zdajšnja izkušnje kažejo ravno obratno usmeritev, pojavljajo se nove naloge in obveznosti. Usmeritev povečevanja sredstev se pričakuje tudi na državni in regijski ravni, pričakujemo lahko dodatne opredelitve obveznosti ob spremembi predpisov. Za obdobje do 2023 se načrtuje investicija v nov zmogljiv agregat za primer izpada elektrike za daljše obdobje ter nabava nove gasilske cisterne.

6. URESNIČEVANJE IN  DOPOLNJEVANJE PROGRAMA

Uresničevanje tega programa bo neposredno in s pristojnimi službami občine spremljal Občinski svet ter ga po potrebi dopolnil.

Za uresničevanje tega načrta župan Občine Vodice sprejme letni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Naloge iz tega programa bodo lahko poleg ustreznega odziva ob nesreči uresničene le, če bomo:

• dosledno upoštevali okolje, v katerem živimo, in prilagodili posege v prostoru,

• dosegli odgovoren odnos vseh prebivalcev,

• dosegli upoštevanje in izvajanje samozaščitnih ukrepov prebivalcev,

• zagotavljali zadostna sredstva za izvedbo načrtovanih programov,

• vzdrževali število aktivnih pripadnikov enot.

Številka: 00701-33/2019

Datum: 28.5.2019

Župan Občine Vodice

Aco Franc Šuštar, l.r.