|
Na podlagi 21. in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 23.
redni seji dne 28. 11. 2013 sprejel |
|
P O S L O
V N I K |
|
Občinskega
sveta Občine Črnomelj |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
|
2. člen |
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles občinskega sveta (v nadaljevanju: delovnih teles sveta)
in njihovih članov
ter svetov krajevnih skupnosti. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so
zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
|
3. člen |
|
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
Svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
|
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
Izredne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic redne seje. |
|
Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
Svet se sestaja tudi na slavnostnih in žalnih sejah. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
7. člen |
|
Svet uporablja pečat
žig
občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
zunanjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
|
Svet uporablja pečat
žig
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
pečat
žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
pečat
žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev za župana. |
|
9. člen |
|
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov. |
|
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana. |
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. |
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov.
|
|
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana. |
|
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
|
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. |
|
Slovesna prisega župana glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost
opravljal/a v skladu s pravnim redom Republike Slovenje in Občine
Črnomelj. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal/a vestno in
odgovorno v korist in za blaginjo občanov in občank Občine Črnomelj.« |
|
10. člen |
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta,
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko
komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev
izvolitve župana (v nadaljevanju: mandatna komisija). Člane mandatne
komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o
županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah, ki so jih vložili
kandidati za člane sveta in predstavniki kandidatur oziroma list
kandidatov in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitev o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
|
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
ter na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
občinskega sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, pri
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
|
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega
sveta, mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha.
|
|
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 11. člena, prične novo izvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
S prenehanjem mandata dotedanjemu svetu preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
|
Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana
občinskega sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Član občinskega sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o
potrditvi svojega mandata, razen če je mandat sporen. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
14. člen |
|
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
|
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati
pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta
se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico
sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
|
|
Član sveta ima pravico: |
|
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
|
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej
sveta; |
|
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
|
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila
sejnin za udeležbo na seji sveta ali delovnega telesa. |
|
15. člen |
|
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
17. člen |
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
18. člen |
|
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
Član sveta ima pravico na eni seji postaviti največ tri vprašanja
oziroma pobude. |
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan
ali direktor občinske uprave. Na posamezno vprašanje ali pobudo lahko,
po pooblastilu župana ali direktorja, poda odgovor tudi uslužbenec
občinske uprave. |
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
|
|
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata
odgovoriti na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj.
Pisni odgovor mora biti praviloma posredovan vsem članom sveta s sklicem
ali pa na prvi naslednji redni seji, najkasneje pa v treh mesecih od
seje, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora
biti na seji obvezno prisoten župan ali po pooblastilu direktor
občinske uprave. Na posamezno vprašanje ali pobudo lahko, po
pooblastilu župana, poda odgovor tudi direktor ali uslužbenec
občinske uprave. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja
in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali po pooblastilu
direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na
naslednji seji. |
Župan ali po pooblastilu direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata
odgovoriti na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti praviloma posredovan vsem
članom sveta s sklicem ali pa na prvi naslednji redni
seji,najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo
vprašanje postavljeno. |
|
|
19. člen |
|
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
20. člen |
|
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
|
Članu sveta ali delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta oziroma
delovnega telesa, ne pripada plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije
oziroma sejnina, ki mu pripada za udeležbo na seji. |
|
Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa s posebnim sklepom delovnega telesa predlaga svetu njegovo
razrešitev. |
|
Če so tri seje delovnega telesa zaporedoma nesklepčne, izvoli svet novo
delovno telo. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
21. člen |
|
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih na podlagi ustave
določata zakon in statut občine. |
|
1. Program dela sveta |
|
22. člen |
|
Župan pripravi predlog okvirnega programa dela sveta za posamezno leto.
|
|
Pri oblikovanju okvirnega programa dela sveta lahko sodelujejo svetniki
in stalna delovna telesa. |
|
Okvirni program dela predlaga župan v sprejem svetu. |
|
Na podlagi sprejetega programa dela sveta, se uvrščajo posamezne zadeve
na dnevni red seje sveta. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
23. člen |
|
Svet dela in odloča na sejah. |
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi
sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
Župan lahko skliče redno sejo sveta, predno je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
24. člen |
|
Župan, podžupan ali član sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta lahko za posamezno sejo sveta svoja stališča o pomembnejših zadevah koordinira z vsemi svetniškimi skupinami. Župan,
podžupan ali član sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta, lahko za
posamezno sejo sveta svoja stališča o pomembnejših zadevah koordinira s
svetniškimi skupinami in posameznimi člani občinskega sveta. |
|
25. člen |
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
|
Vabilo in gradiva za sejo sveta se obvezno pošljejo tudi podžupanom,
direktorju občinske uprave, predsedniku nadzornega odbora občine,
predsednikom krajevnih skupnosti, predlagatelju posamezne zadeve, ki je
na dnevnem redu ter županu, kadar ni sklicatelj seje župan. |
|
Vabilo in gradiva prejmejo tudi politične stranke, zastopane v svetu in
predstavniki medijev. |
|
Vabila in gradiva iz prejšnjih odstavkov se pošljejo po pošti v fizični
obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi
na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
Vabilo in gradivo se objavita tudi na spletni strani občine. |
|
26. člen |
|
Izredno sejo sveta skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
|
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic, zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo
o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Župan mora v zahtevi
predlagane točke uvrstiti na dnevni red, dopolni pa ga lahko še z novimi
točkami. |
|
Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po vložitvi zahteve. Če
izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta ni sklicana v roku
sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali
oziroma njihovi pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi
član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
in osebam iz drugega odstavka prejšnjega člena najkasneje tri dni pred
sejo. Vabilo se pošlje skladno s 25. členom tega poslovnika in se objavi
na spletni strani občine. |
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova
izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
27. člen |
|
Izredna in redna seja ne moreta biti sklicani in potekati istočasno.
|
|
Če je izredna seja sveta prekinjena zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti po sklicu nadaljevanja seje, mora predsedujoči
sejo končati. |
|
28. člen |
|
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo občinskega sveta in gre za manj pomembno zadevo lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na dopisni seji).
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot
je mogoče sklicati sejo občinskega sveta ali v primerih, ko je potrebno
sprejeti določitev v krajšem roku kot je načrtovan sklic redne seje
občinskega sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o
zadevi iz svoje pristojnosti na dopisni seji. |
|
Dopisno sejo izvede župan, strokovno in administrativno delo pa opravijo
uslužbenci občinske uprave. |
|
Župan odredi, ali se v zadevi pošlje članom pisni predlog (po pošti,
faksu ali po elektronski pošti), ali le telefonsko sporočilo ter določi
rok, v katerem naj se član izjavi. |
|
Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na
njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali z »ne« oziroma »za« ali »proti«.
|
|
Če večina članov sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, se šteje, da je
bila odločitev sprejeta na seji, v nasprotnem primeru se skliče sejo
sveta ali se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali
izredne seje. |
|
Šteje se, da član občinskega sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, če je
do postavljenega roka oddal svoj glas. |
|
O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo
dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovori občinskih svetnikov. Ta
zapisnik potrdi občinski svet na naslednji seji. Župan mora na naslednji
seji občinskega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo dopisne seje. |
|
29. člen |
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
|
30. člen |
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
tudi posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo, oziroma h kateremu župan v razumnem
roku ni imel možnosti podati svojega mnenja ali zavzeti stališča, kadar
ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
|
|
Razumni rok iz prejšnjega odstavka je 7 dni. |
|
31. člen |
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana (v nadaljevanju: predsedujoči). |
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
|
Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta,
ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
32. člen |
|
Seje sveta so javne. |
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri
sedem
dni pred sejo na spletni strani občine.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še vabilo po elektronski pošti.
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
|
Predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko zvočno in slikovno
snemajo posamezne dele seje, razen če svet odloči drugače, ali če je
seja zaprta za javnost. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov
seje odloči občinski svet. |
|
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
33. člen |
|
Župan ali predlagatelj gradiva predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
33.a člen |
|
Slavnostno in žalno sejo skliče župan. |
Slavnostna seja se lahko skliče ob
praznikih in drugih svečanih priložnostih. |
Žalna seja se skliče ob smrti
občinskega funkcionarja ali za lokalno skupnost pomembne javne
osebnosti. |
Na slavnostno in žalno sejo se vabijo
člani občinskega sveta in druge osebe, za katere tako določi
župan. |
|
33.b člen |
|
Za slavnostno in žalno sejo se ne
uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej
določeno. |
|
|
2. Potek seje |
|
34. člen |
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
35. člen |
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih drugih postopkovnih predlogih.
|
|
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
36. člen |
|
Po sprejemu dnevnega reda se odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
|
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
37. člen |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
|
Med sejo lahko svet odloči o spremembi vrstnega reda obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave
je potrebno obrazložiti. |
|
38. člen |
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
|
Ves čas razprave ima predlagatelj pravico pojasnjevati predlagano
gradivo, ko se priglasi k besedi. |
|
Če ni župan predlagatelj, lahko poda župan ali od njega pooblaščeni
podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po 7 minut. |
|
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. V
pomembnejših zadevah kot so proračun, zaključni račun, razvojni
programi, prostorski akti in odloki, ki finančno obremenijo občane,
razpravljalec lahko podaljša razpravo do
največ
10 minut. |
|
Razpravljalec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in
se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Razpravljalec ima pravico do replike na repliko, ki sme trajati največ
dve minuti. |
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
K razpravi se lahko priglasi tudi župan ali direktor občinske uprave,
predlagatelj gradiva, kadar to ni župan in strokovni delavec, ki ga
določi predlagatelj. |
|
Če se k razpravi priglasi nekdo, ki mu statut in poslovnik izrecno ne
dajeta te pravice, odloča o tem občinski svet. |
|
39. člen |
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
40. člen |
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot tri minute. |
|
41. člen |
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
42. člen |
|
Odmor predsedujoči odredi na obrazložen predlog skupine najmanj treh
članov sveta, župana, podžupana ali predlagatelja gradiva, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
Predsedujoči lahko predlaga petnajstminutni odmor kadarkoli med sejo.
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prvega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor, ali se seja
nadaljuje, ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
V izjemnih okoliščinah lahko odloči svet o dolžini odmora z glasovanjem. |
|
43. člen |
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
44. člen |
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
Prepovedano je nepooblaščeno zvočno, slikovno in video snemanje. |
|
45. člen |
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
|
- opomin, |
|
- odvzem besede, |
|
- odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
46. člen |
|
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
47. člen |
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
48. člen |
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
49. člen |
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
|
Navzočnost predsedujoči ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi
članov na listi navzočnosti. |
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni sobi (dvorani)
v sejni dvorani
na način kot velja za glasovanje. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
50. člen |
|
Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali statut določa drugačno večino. Predlagana odločitev
je sprejeta, če se je večina opredeljenih navzočih članov izrekla »ZA«
njen sprejem oziroma če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to
za posamezno odločitev določa zakon ali statut občine. |
|
51. člen |
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
S tajnim glasovanjem svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju ali če to zahteva najmanj četrtina članov sveta pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. S
tajnim glasovanjem svet odloča, če tako sklene, na obrazložen predlog
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju ali če to zahteva,
na obrazložen predlog, najmanj četrtina članov sveta pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
52. člen |
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
53. člen |
|
Člani sveta se opredelijo in glasujejo tako, da predsedujoči najprej
vpraša, kdo je »ZA« predlagano odločitev in nato po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve, kdo je »PROTI« predlagani
odločitvi. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
54. člen |
|
Najprej se glasuje o predlogu odločitve, ki ga po končani razpravi
oblikuje predsedujoči. |
|
Če se predlagateljev predlog odločitve razlikuje od predloga
predsedujočega in predlagatelj po razpravi vztraja pri svojem predlogu,
se ne glede na določbo prejšnjega odstavka, najprej glasuje o predlogu
predlagatelja. Predlagatelj lahko svoj predlog pred glasovanjem popravi,
spremeni, dopolni ali umakne. |
|
Če predlog predlagatelja ali predsedujočega iz prejšnjih odstavkov ni
sprejet tako kot je bil predlagan, lahko predlagatelj ali predsedujoči
podata nov predlog odločitve, lahko pa podajo svoj predlog odločitve
tudi posamezni člani občinskega sveta, razen v primerih, ko je z
zakonom, statutom ali tem poslovnikom določeno drugače. |
|
O predlogih iz prejšnjega odstavka se glasuje po vrstnem redu, kot so
bili predlagani predsedujočemu. |
|
Predlog odločitve mora biti oblikovan jasno in nedvoumno, tako da je iz
njega razvidna odločitev o stvari. |
|
Ko je odločitev sprejeta, se o preostalih predlogih glasovanje ne
opravi. |
|
V dvomu, ali naj se glasovanje o posameznem predlogu opravi ali ne, na
predlog predsedujočega, odloči občinski svet. |
|
55. člen |
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave
ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali
»NE GLASUJEM«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri
vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
56. člen |
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
,
tako da je zagotovljena politično pluralna sestava komisije.
Eden izmed predlaganih članov mora biti obvezno iz vrst opozicije.
Če je v občinskem svetu oblikovana opozicija, mora biti eden izmed
predlaganih članov obvezno iz vrst opozicije.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali uslužbenec občinske uprave, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. |
|
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
Glasovnica za imenovanje posameznih kandidatov vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem
vrstnem redu njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom imenom kandidata, za katerega se želi glasovati
in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
57. člen |
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
- datum in številko seje sveta, |
|
- predmet glasovanja, |
|
- sestavo glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
- število razdeljenih glasovnic, |
|
- število oddanih glasovnic, |
|
- število neveljavnih glasovnic, |
|
- število veljavnih glasovnic, |
|
- število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
|
- ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. Na podlagi izida glasovanja predsedujoči razglasi, da je
predlog sprejet ali zavrnjen. |
|
58. člen |
|
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
59. člen |
|
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi članov na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta, o udeležbi vabljenih, o sprejetem dnevnem redu, imenih
razpravljavcev, o predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih
odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno-pravne
komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti
original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
|
60. člen |
|
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta določi drugega uslužbenca
občinske uprave. |
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih in dopisnih sej sveta. Vsak član sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma uslužbenec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. |
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
61. člen |
|
Potek seje sveta se snema s tonsko snemalno napravo. |
|
Zvočni zapis seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje
še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet,
katerega seja je bila snemana. |
|
Potek seje sveta, za potrebe sestave
zapisnika, snema s tonsko snemalno napravo oseba, ki vodi
zapisnik. |
Zvočni zapis se hrani v tekoči zbirki
in se ob prenosu v stalno zbirko dokumentarnega gradiva izloči
iz dosjeja seje sveta, na kateri je bil posnet. |
|
|
Magnetogram seje ali dela seje (to je dobesedni zapisnik oziroma prepis
zvočnega zapisa poteka seje ali dela seje) se izdela samo na zahtevo
predsedujočega ali če tako sklene svet in se hrani v sejnem dosjeju
skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
Član sveta ima pravico poslušati zvočni zapis in tudi drugi udeleženec
javne seje, če je za to dobil pisno dovoljenje predsedujočega.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob prisotnosti
pooblaščene osebe po predhodnem dogovoru z direktorjem občinske uprave.
|
|
Član sveta lahko zahteva, da se del zvočnega zapisa dobesedno prepiše
(to je, da se izdela magnetogram dela seje). Zahtevo, v kateri navede
del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno
pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so
razlogi utemeljeni. Župan mora ugoditi zahtevi, če član sveta zahteva
dobesedni prepis svoje razprave na seji sveta. |
|
62. člen |
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot arhivsko gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave, po predpisih, ki
urejajo upravno poslovanje in hranjenje arhivskega in dokumentarnega
gradiva. |
|
Na podlagi pisnih navodil pristojnega arhiva se mu arhivsko gradivo
izroči v roku 30 let od nastanka. |
|
63. člen |
|
Član sveta ima pravico vpogleda v vse zadeve in gradivo sveta, ki se
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ali je pri pristojnih
organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve in odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranita pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
64. člen |
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
V primeru arhivskega in dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
65. člen |
|
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja
občinska uprava. |
|
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi uslužbenca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna
za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti
druge delavce občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
66. člen |
|
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in
štiri člane, ki jih imenuje svet najpozneje v roku 30 dni po
konstituiranju sveta. |
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
- svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki
jih imenuje svet, |
|
- svetu ali županu daje pobude oziroma predloge in mnenja v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
|
|
- pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače
in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
- izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
|
|
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
67. člen |
|
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
Komisije in odbori občinskega sveta obravnavajo in predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
68. člen |
|
Komisije in odbori obravnavajo predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občinskega sveta na področju svojega delovanja, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podajo svoje
stališče s predlogom odločitve. |
|
Obravnavo je komisija ali odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu,
ali
predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave splošnega akta.
|
|
Komisija ali odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti. |
|
69. člen |
|
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so
naslednji odbori in komisija: |
|
- Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
|
- Odbor za družbene dejavnosti, |
|
- Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, |
|
- Odbor za turizem in varstvo okolja, |
|
- Statutarno-pravna komisija. |
|
Vsak odbor in komisija ima predsednika in 4 člane. |
|
70. člen |
|
Odbori in komisije opravljajo naloge iz 67. in 68. člena, ki se nanašajo
na občinsko pristojnost na naslednjih področjih: |
|
1. Odbor za družbene dejavnosti: |
|
- otroško varstvo, |
|
- izobraževanje, |
|
- zdravstvo in socialno varstvo, |
|
- kultura, |
|
- šport in rekreacija, |
|
- občinske negospodarske javne službe (javni zavodi). |
|
2. Odbor za gospodarstvo: |
|
- gospodarstvo, |
|
- malo gospodarstvo in obrt, |
|
- lokalna gospodarska infrastruktura, |
|
- gospodarske javne službe, |
|
- urejanje prostora, |
|
- promet in zveze, |
|
- gospodarjenje s premoženjem, |
|
- stanovanjsko področje. |
|
3. Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti: |
|
- kmetijstvo, |
|
- gozdarstvo, |
|
- lovstvo, |
|
- ribištvo, |
|
- veterina, |
|
- dopolnilne dejavnosti. |
|
4. Odbor za turizem in varstvo okolja: |
|
- turizem, |
|
- varstvo okolja. |
|
5. Statutarno-pravna komisija: |
|
- obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, |
|
- po sklepu sveta obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih
svet sprejema v obliki predpisov ter oblikuje svoje mnenje oziroma
stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni
in statutom občine in glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine, |
|
- predlaga svetu v sprejem obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
|
|
- med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, razlaga poslovnik sveta. |
|
Drugim stalnim in občasnim delovnim telesom določi področje njihovega
delovanja svet ob njihovi ustanovitvi. |
|
71. člen |
|
Druga stalna in občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
72. člen |
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, treh članov občinskega
sveta ali župana izmed svojih članov in največ polovico članov izmed
drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlagajo
kandidate tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
|
|
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
73. člen |
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
74. člen |
|
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor
v celoti na
obrazložen
predlog najmanj četrtine članov sveta ali komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa se razreši tudi
skladno z 20. členom tega poslovnika. |
|
75. člen |
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov
opredeljenih članov. |
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo sveta. |
|
76. člen |
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni uslužbenci občinske
uprave, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. O seji delovnega telesa
pa se obvestijo župan, direktor občinske uprave in predsedujoči
sveta. Seje
delovnega telesa se zvočno ne snemajo, razen če predsedujoči delovnega
telesa odloči drugače. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
77. člen |
|
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
|
- poslovnik o delu sveta, |
|
- proračun občine in zaključni račun, |
|
- planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
|
- odloke, |
|
- odredbe, |
|
- pravilnike, |
|
- navodila, |
|
- sklepe. |
|
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
78. člen |
|
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali v statutu občine tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
|
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
|
|
V skladu z določbami statuta lahko tudi volivci zahtevajo od sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
79. člen |
|
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
79.a člen |
|
Predlagatelj predpisa ali splošnega
akta povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri
pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen
osnutek akta, na spletni strani občine. |
Predlagatelj ob objavi poziva iz
prejšnjega odstavka določi tudi primeren rok za odziv strokovne
in druge javnosti. |
Poleg načina iz prvega odstavka tega
člena, lahko predlagatelj zagotovi sodelovanje javnosti pri
pripravi predpisa tudi z obravnavo na posvetih, delavnicah ali
na druge ustrezne načine. |
Javnost se ne povabi k sodelovanju pri
pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to
ni mogoče. |
V kolikor je sodelovanje javnosti pri
sprejemanju določene vrste občinskih splošnih aktov z zakonodajo
urejeno drugače, se sodelovanje javnosti uresničuje skladno s to
zakonodajo. |
|
79.b člen |
|
Če je pri pripravi predpisa ali
splošnega akta sodeloval zunanji strokovnjak ali pravna oseba,
se ob objavi predloga predpisa posreduje v svetovni splet tudi
osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firme ter naslov
pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
80. člen |
|
Odloki se sprejemajo v dveh obravnavah, v prvi obravnavi kot predlog za
izdajo odloka, v drugi obravnavi kot predlog odloka. |
|
Predlagano besedilo odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo
členov in obrazložitev. |
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
in kartografsko gradivo. |
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov
odloka, pravno podlago, besedilo členov in obrazložitev. |
Obrazložitev obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka,
predstavitev sodelovanja javnosti, oceno finančnih in drugih
posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka ter osebno ime in
naziv zunanjega strokovnjaka ali firme ter naslov pravne osebe,
če je sodelovala pri pripravi odloka. Glede na vsebino odloka
mora biti obrazložitvi priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlagano besedilo odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red
seje občinskega sveta. |
|
81. člen |
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predlaganega besedila odloka na sejah sveta. |
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predlaganega besedila odloka na
sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
82. člen |
|
Predlagano besedilo odloka se pošlje v obravnavo članom sveta in županu,
kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavano besedilo odloka. |
|
Občinski svet razpravlja o predlaganem besedilu odloka v dveh
obravnavah. |
|
83. člen |
|
V prvi obravnavi predlaganega besedila odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predlaganega odloka. |
|
Po končani obravnavi predloga za izdajo odloka občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o
odloku. |
|
Če svet meni, da odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
Predlog za izdajo odloka je sprejet, če je zanj glasovala večina
opredeljenih navzočih članov sveta. |
|
84. člen |
|
Če na predlagano besedilo odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi predlagano besedilo odloka v drugi obravnavi
bilo enako kot v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme odlok na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka
združita. |
|
85. člen |
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni in popravi
predlagano besedilo odloka, pri čemer na primeren način upošteva
stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
86. člen |
|
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predlaganega
besedila odloka, glasuje o odloku v celoti. |
|
87. člen |
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predlaganega besedila odloka po končani
prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet, razen v
primerih, ko je predlagatelj župan. Župan lahko vsak čas umakne
predlagano besedilo odloka. |
|
88. člen |
|
V drugi obravnavi predlaganega besedila odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavano predlagano besedilo odloka, h kateremu je predlagan amandma.
|
|
Na sami seji sveta lahko predlagajo amandma najmanj 4 člani sveta,
predlagatelj odloka in župan. |
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka. |
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do glasovanja o amandmaju
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
Amandmaji oziroma predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo
obsegati predloge za povečanje prejemnikov proračuna ali za zmanjšanje
drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v
breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v
breme dodatnega zadolževanja.
O amandmaju, ki ne upošteva določil o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki, se ne glasuje. |
|
89. člen |
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov. |
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
90. člen |
|
Statut občine, poslovnik o delu sveta in proračun se sprejemajo po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
O predlogih drugih splošnih aktov iz 77. člena tega poslovnika, če zakon
ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi. |
|
90.a člen |
|
Prostorske akte, za katere je z
zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki
zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom po postopku kot je določen s tem
poslovnikom za sprejem odlokov. |
Če je k odloku sprejet amandma, ki
spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko
ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje,
da prostorski akt ni sprejet in se postopek o sprejemu odloka
konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta
se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen
amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
91. člen |
|
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
92. člen |
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti
seji. |
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandma v ustni obliki. Pred
glasovanjem je treba ustno vloženi amandma v pisni obliki predložiti
predsedujočemu. |
|
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
93. člen |
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predlaganega besedila odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
- za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
- prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
|
- uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
države ali občine, |
|
- spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave predlaganega besedila odloka. |
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
5. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
94. člen |
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb in aktov sveta. |
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom
določen za sprejem akta, ki se razlaga. |
|
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
95. člen |
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in je nepregleden, lahko župan,
upoštevaje vse spremembe in dopolnitve akta, predloži svetu v sprejem
uradno prečiščeno besedilo takega akta. |
|
O uradnem prečiščenem besedilu, po predhodnem mnenju statutarno-pravne
komisije, odloča občinski svet brez obravnave. |
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi
v uradnem glasilu občine. |
|
96. člen |
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu v skladu s statutom občine in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
svet. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
97. člen |
|
Volitve in imenovanja, za katera je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
Kandidat je imenovan oziroma izvoljen če zanj glasuje predpisana večina
članov občinskega sveta (večina opredeljenih glasov navzočih članov).
|
|
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
98. člen |
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati razvrstijo
po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih priimkov. Vsak član
občinskega sveta lahko glasuje samo za enega kandidata oziroma, če jih
je potrebno imenovati več, samo za toliko kandidatov, kolikor se jih
imenuje. |
|
99. člen |
|
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
100. člen |
|
Tajno se glasuje z glasovnico. |
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. |
|
101. člen |
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
102. člen |
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
Pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
103. člen |
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
104. člen |
|
Predsednika in člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za predsednika in člane, ki jo določi predlagatelj po 72.
členu poslovnika. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za
predsednika in predlog toliko kandidatov za člane delovnega telesa,
kolikor se jih imenuje. |
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana občinskega sveta za začasno opravljanje funkcije
župana |
|
105. člen |
|
V primeru, da ima občina dva ali več podžupanov in župan, ki mu je
predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od več podžupanov, bo
začasno opravljal funkcijo župana, ali če občina nima podžupana oziroma
je podžupan razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to
funkcijo opravljal do izvolitve novega župana. |
|
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
|
Kandidat je imenovan, če dobi predpisano večino glasov članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
106. člen |
|
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta ali na podlagi drugih predlogov, ki so podani v
skladu s tem poslovnikom. |
|
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri tej komisiji. |
|
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
107. člen |
|
Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka
prejšnjega člena, ga komisija vrne predlagatelju v dopolnitev.
|
|
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
Predlog za razrešitev se uvrsti na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
108. člen |
|
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
109. člen |
|
Župan
,
podžupan
in člani sveta imajo pravico odstopiti. Županu in članom sveta na
podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
|
Postopke v zvezi z odstopom župana in članov sveta ureja zakon in statut
občine. |
|
Podžupanu preneha funkcija, ko odstop pisno sporoči županu. |
|
110. člen |
|
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
Funkcija oziroma članstvo preneha z
dnem, ko je podana odstopna izjava. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva občinskemu svetu v imenovanje predlaga novega
kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
111. člen |
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, lahko
pa za vodenje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno reševanje nastalih problemov. |
|
112. člen |
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. |
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu to obrazložiti in
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
113. člen |
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
Javnost dela se zagotavlja: |
– z objavljanjem dokumentov in drugih
informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega
značaja, na spletni strani občine, |
– z zagotavljanjem informacij javnega
značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo, |
– z objavljanjem sklicev sej sveta z
dnevnimi redi in gradivi, |
– z zagotavljanjem sodelovanja občanov
pri pripravi splošnih aktov občine, |
– z objavljanjem predlogov splošnih
aktov občine, programov, strategij in drugih podobnih
dokumentov, |
– z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, programov, strategij, stališč, mnenj in navodil, ki so
splošnega pomena, |
– z objavljanjem neuradnih prečiščenih
besedil splošnih aktov občine ter uradnih prečiščenih besedil
splošnih aktov občine, |
– z obvestili za javnost, |
– s posredovanjem posebnih pisnih
sporočil sredstvom javnega obveščanja, |
– z navzočnostjo občanov in z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah
sveta |
– ter na druge načine. |
|
|
Ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih
pooblastil se z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka
sprejemanja predpisa ali akta posreduje v svetovni splet tudi osebno ime
in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je
sodelovala pri njegovi pripravi. |
|
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta in župana. |
|
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
114. člen |
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter zagotavlja pogoje za delo predstavnikov javnih občil na sejah
sveta. |
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentarno
gradivo seje sveta, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu
sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
115. člen |
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
116. člen |
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
117. člen |
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNI DOLOČBI |
|
118. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 99/99, 13/01, 57/03, 103/03
in 66/06). |
|
119. člen |
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 007-34/2013 |
|
Črnomelj, dne 28. novembra 2013 |
|
|
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
Spremembe in dopolnitve
Poslovnika občinskega sveta Občine Črnomelj (Uradni list Republike
Slovenije, št. 4/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
37. člen
Spremembe in dopolnitve
Poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
|