Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA G 9/1 – NAD LOKOM

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja G 9/1 – Nad Lokam sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-6/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze obravnavanega območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditev in površin trajno varovanih gozdov na katastrskem načrtu v M 1:2880;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede reševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območje urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja G 9/1 – Nad Lokom je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:2880.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Opis poteka meje območja urejanja G 9/1 – Nad Lokom;

Izhodiščna točka meje območja urejanja je najsevernejša točka obravnavanega območja in je S vogal parcele št. 431. Od tu gre meja proti JV oz. J po parcelni meji parcele št. 431 in po njeni J in Z parcelni meji do parcele št. 441. Nadalje poteka proti JZ po parcelnih mejah parcel št. 441, 442, 440, 452/1, 453/4, 435/8 in cca 65 m po parc. meji parcele št. 435/4 prečka parceli št. 435/4 in 481/7 v smeri JZ ter se na brežini ceste Trbovlje – Klek obrne proti J gre preko parcel 481/1 in 479 ter preko ceste Trbovlje – Klek parc. št. 1829/2 do V parcelne meje parcelne št. 476/24. Meja se nadaljuje po  V in J parcelni meji parc št. 476/10, prečka parcelo v smeri proti V vogalu parcele št. 476/5, gre po njeni SV parcelni meji do njenega S vogala nato prečka parcelo št. 476/4 in se nadaljuje po JZ in cca 10m po SZ parcelni meji parcele št. 476/21. Naprej poteka proti SZ preko parcele št. 478/2 po njeni JZ parcelni meji in prečka parceli št. 476/2 in 483/1 v smeri proti točki št. 144 na meji izmere M 1:500 in M 1:2880. Tu se meja obrne proti S in poteka po Z mejah parcel 481/4 in 481/3 se obrne proti Z in gre po parcelni meji parcele št. 481/3, prečka potok Globušasco in se na točki št. 144 obrne proti J . Gre po parc. meji parcele št. 537/1, prečka parcelo št. 537/8 in 537/7 in se priključi na V parcelno mejo parc. št. 537/4 in v njenem podaljšku prečka pot in se obrne proti JZ, prečka parcelo št. 537/9 in se na stiku z mejo med izmerama obrne proti J, prečka parcelo št. 537/9 ter se na stiku parcel 537/9 in 488/2 obrne proti V. V nadaljevanju gre po S parcelni meji parcele št. 488/2, se zopet obrne proti JZ in poteka po JV parcelnih meja parc. št. 488/2, 488/5 in 488/1. Nadaljuje se po J meji parcel št. 488/1 in 522/2 proti Z do V vogala parc. št. 521/2 gre po vzhodnih mejah parcel št. 521/2, 521/1 in 574 do ceste parc. št. 1788/1 jo prečka in se obrne proti V ter poteka do SV vogala parc. št. 509/5 gre po njeni V meji od JV vogala v smeri proti J vogalu med cesto in parcelo št. 724/17, prečka parcelo št. 509/2, 723, 724/17 ter se nadaljuje po SV meji ceste parc. št. 1767/4 do J vogala parcele št. 814/3. Tu prečka cesto in gre po SV parcelni meji parcele št. 814/4 do ceste parc. št. 1767/5, po njej pa proti SV do parcele št. 803/2 kjer se obrne proti S in poteka po Z parc. meji parcele št. 803/2. Nadaljuje se po parcelni meji parc. št. 724/3, objame parcelo in se nadaljuje po J parcelni meji parc. št. 724/10 do dovozne poti kjer se obrne proti J in poteka po njeni V parcelni meji do ceste parc. št. 1767, jo prečka in gre proti Z po J meji ceste do SV vogala parc. št. 803/1. tu se obrne proti JV in gre po parcelni meji 16,5 m, se obre proti m ter prečka parceli št. 803/1 in 802. Po 75 m se obrne proti JZ in gre preko parcele 814/5, se po cca 125m obrne proti SZ proti JV vogalu parcelne št. 814/8, prečka parcelo št. 814/5, cesto parc. št. 1767/7 in parcelo št. 814/4. Meja se nadaljuje proti Z do SV vogala parc. št. 714 preko parc. št. 814/7 in 716 ter v smeri proti J vogalu parc. št. 712 preko parc. št. 711/1 in se v podaljšku nadaljuje preko parc. št. 711/1, 705 in ceste parc. št. 1792/1. Na njeni Z meji se meja obrne proti SZ, prečka parcelo 704 in cesto parc. št. 1818/1, gre po njeni Z parc. meji proti S ter pri parceli št. 702/1 prečka cesto in se nadaljuje proti V po S parcelni meji parc. št. 702/1. Na JZ vogalu parc. št. 695 se obrtne proti S gre po njeni Z meji in po S parc. meji parcele št. 689, jo prečka od zloma parcelne meje proti Jz vogalu parcele št. 688/2. V nadaljevanju gre proti S po zahodni parcelni meji parc. št. 688/2 in 688/3 do ceste parc. št. 1792/1 jo prečka in se nadaljuje po Z parcelni meji parc. št. 685. Po 30m, se meja obrne proti SV prečka parcelo št. 685 proti Z vogalu parc. št. 521/2 in se nadaljuje po parc. mejah parcel št. 521/2, 522/2, 523/2 in 524. Nato meja poteka po parc. meji parcel št. 525 in 527 do njenega S vogala, prečka parcelo št. 543/7 in se nadaljuje po Z in S parcelni meji parc. št. 543/8 do parcele št. 544 in gre po njeni parcelni meji proti S in Z do ceste parcelne št. 1821/1, jo prečka in se nadaljuje po njeni V parcelni meji proti S. Meja se nato 10 m od J vogala parcele št 565/1 obrne proti SV, prečka parcelo št. 565/1, se nadaljuje po njeni SV pracelni meji proti JV do parcele št. 565/2. V nadaljevanju gre po njeni SZ parcelni meji in SZ parcelni meji parcele št. 566/1 do ceste parc. št. 1829/1 jo prečka in se obrne proti JV, gre po njeni SV parc. meji do parcele št. 434/3. Od tu gre meja po parcelnih mejah parcel št. 434/3, 432/5, 432/4, 432/1 in 431 proti V in SV do izhodiščne točke.

8. člen

Območje urejanja G 9/1 se nahajata v k.o. Trbovlje in meri 44,14 ha. V območju urejanja so sledeče parcele:

Ureditvena enota »A«:

431, 432/1, 432/2, 432/3, 432/4, 432/5, 433/1, 433/2, 433/3, 434/1, 434/2, 434/3, 435/1, 435/2, 435/3, 435/4-d, 435/5, 435/6, 435/7, 435/8, 435/9, 436/1, 436/2, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 452/1, 453/4, 481/1, 481/2, 482/1, 565/1-d, 565/2, 566/1, 716-d, 718/1-d, 718/5, 723-d, 724/1, 724/2, 724/3, 724/10, 724/12, 724/17-d, 802-d, 803/1-d, 803/2, 808/1-d, 808/3, 814/4-d, 814/5-d, 814/7-d, 814/8, 1252, 1767-d, 1767/4-d, 1829/1-d;

Ureditvena enota »B«:

.66/1, .66/2, .66/3, .66/4, .66/5, .67/, .70/2, 465/1-d,  465/2,  476/2,  476/4-d, 476/20, 476/21, 476/24-d, 478/2-d, 479-d, 481/3, 481/4, 481/5, 481/6, 481/7-d, 482/2, 483/1-d, 488, 488/2, 488/3, 509/2, 509/3, 509/4, 509/5, 509/6-d, 511, 512/1, 512/2, 512/3, 514, 521/1, 521/2, 522/2, 523/2, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534, 536, 537/1, 537/2, 537/3, 537/4, 537/7-d, 537/8-d, 537/9-d, 538, 539, 540, 543/3, 543/6, 543/7-d, 543/8, 544, 685-d, 688/2, 688/3, 689-d, 693/1, 693/2, 694, 695, 697/1, 697/2, 697/3, 697/4, 698/1, 698/2, 702/1, 702/2, 703, 704-d, 705-d, 706/1, 706/2, 707/1, 707/2, 708, 709/1, 709/2, 711/1-d, 711/3, 712, 808/4, 912, 1144, 1145, 1274, 1327, 1328, 1788/1-d, 1792/1-d, 1818/1-d, 1821/1-d, 1821/3, 1829/2-d;

9. člen

V območju urejanja so varovane površine:

Površine namenjene za trajno kmetijsko rabo:

k.o. Trbovlje: 527;

Površine trajno varovalnih gozdov (Odločba o razglasitvi trajno varovanih gozdov, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88)

k.o. Trbovlje: 716-d, 718/1-d, 718/2-d, 723-d, 724/1-d, 724/3-d, 724/11, 724/12, 724/17, 803/2-d, 803/2-d, 814/4-d, 815/5-d, 814/7-d;

V planski celoti ni površin varstvenih pasov vodnih virov ter območij kulturne in naravne dediščine.

II. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA

10. člen

Območje urejanja G 9/1 –Loke je namenjeno gozdarski dejavnosti. Večji del območja pokrivajo trajno varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom.

Obravnavano območje urejanja je razdeljeno glede namenske rabe prostora na dve ureditveni enoti, in sicer:

»A« - območje trajno varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom;

»B« - območje kmetijskih in gozdnih površin

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

11. člen

V ureditveni enoti »A«, kjer so trajno varovalni gozdovi (Odločba o razglasitvi trajno varovalnih gozdov Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88) in gozdovi s posebnim namenom so izjemoma (s predhodno ugotovitvijo da z nameravanim posegov v varovalni gozd ne bodo prizadete varovalne funkcije zaradi katerih so bili gozdovi zavarovani) dovoljeni le naslednji posegi;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- postavitev turističnih oznak, ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

V varovalnih gozdovih se z gozdnogospodarskimi načrti ne predpisuje etata. Možne so le sanitarne sečnje po potrebi, posek posameznih težkih dreves, ki s svojo težo ogrožajo stabilnost tal, posek posameznega drevja ob gozdnem robu, ki se zarašča v intenzivne kmetijske površine ter občasen poseg nizke intenzitete na manjših položnejših predelih ali platojih, ki so kot enklave v območju varovanih gozdov in niso izločene v normalno gospodarjenje z gozdovi tako, da varovalne funkcije gozdov ne bodo prizadete. Krčitev trajno varovanih gozdov ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 m ni možna.

V ureditveni enoti »B«, kjer so v glavnem kmetijska in gozdna zemljišča slabše kategorije so dovoljeni naslednji posegi v prostor;

- dopolnilna in nadomestna individualna stanovanjska gradnja;

- dozidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja pomožnih gospodarskih objektov

- gradnja poslovnih objektov (oskrbna in storitvena dejavnost);

- spremembe namembnosti obstoječih objektov, v kolikor nova dejavnost nima kvarnih vplivov na območje;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- postavitev začasnih objektov namenjenih turistični, gostinski, lovski in športni dejavnosti;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

Ravnanje z gozdovi, ki leže v neposredni bližini naselja, mora biti usklajeno po usmeritvah za splošno koristne funkcije gozdov v območnem gozdnogospodarskem načrtu ter v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in po usmeritvah gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov.

V območjih, ki so v neposredni bližini gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih posegov v inicialno fazo gozda. Pomembnejše skupine in posamezno drevje na negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente.

12. člen

Dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave v območju so možne kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarstveni in sanitarno-tehnični odmiki.

13. člen

V kolikor se ugotovi geološka nestabilnost terena, je potrebno predhodno pridobiti geološko poročilo za nameravani poseg.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

14. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati osnovne značilnosti obstoječe tradicionalne  arhitekture in strukture primestnega naselja ter grupiranje objektov. Še posebno je potrebno varovati stavbno gmoto obstoječih objektov in upoštevati strešni naklon ter kvaliteto kritin in  vse ostale detajle fasadne elemente.

15. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni;

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različico novega objekta do programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dinamiko;

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

16. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. v primeru, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si investitor v tem primeru pridobi vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarnovarstveni in sanitarno – tehnični pogoji;

- pri individualni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m;

- odmik stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov od gozdnega roba mora biti pri blagem nagnjenem terenu vsaj ena drevesna višina, pri strmem terenu pa dve drevesni višini;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih ter gospodarskih objektov.

17. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov, s tem da je pri visokopritljičnih objektih zid maksimalne višine 1,00 m.

Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30⁰ – 35⁰, kritina temna – opeka ali tegola (svetla, salonitna, plastična ni dovoljena). Pri vseh obstoječih in novih objektih je dovoljena izraba podstrehe v stanovanjske namene. Objekti naj bodo ometani, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesnih elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

18. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 14. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino.

Ravne strehe so dopustne le kot terase.

19. člen

Nadzidave:

Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Nadzidava objektov naj ne presega optimalnih višinskih gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo. Kota slemena naj ne presega višine + 10,00 m. Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

20. člen

Pomožni in gospodarski objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Gospodarski objekti po tem odloku so objekti, ki so namenjeni kmetijskim dejavnosti (skednji, kozolci…).

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m², lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

Gospodarski objekti naj bodo locirani v sklopu kmetij.

21. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti;

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja območja.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- trgovska, gostinska in turistična;

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti;

Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja. Za gostinsko dejavnost je potrebno predhodno pozitivno mnenje sveta krajevne skupnosti.

Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

22. člen

Vzdrževanje in adaptacije:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

23. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasni objekti in naprave namenjeni zadovoljevanju potreb storitvenih in družabnih dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se lahko postavijo na površinah, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor. Postaviti jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila,… mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

24. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine.

Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Nivojske razlike se premoščajo z brižinami, le izjemoma z odpornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Kovinskih ograj in ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

25. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih  vodov, lego sosednjih objektov in druge rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

26. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600 m², za gospodarska poslopja pa max. 800 m².

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75m.

Za gospodarska poslopja je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

27. člen

Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalo, (v primeru, da je že zgrajena), energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…)

28. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualne vsaj z ene smeri, javni pa vsaj iz dveh smeri;

 - pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjena notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni sanitarni posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člena zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona;

- gozdne prometnice, ki bi bile zaradi gradnje objektov in naprav ukinjene, je potrebno rekonstruirati tako, da bodo funkcionalne tudi po zaključni gradnji;

Komunalno in energetsko urejanje:

29. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno – tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (horizontalni odmik 0,50m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

30. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih uporabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

31. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- ker že obstaja kanalizacijsko omrežje bo možno objekte priključiti nanj po pogojih upravljalca;

- v območjih, kjer ni kanalizacijskega omrežja fekalne odpadne vode odvajajo v neoporečne greznice;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85;

- meteorno vodo se lahko preko peskolovov spelje v ponikalnico oz. v lokalno meteorno kanalizacijo (v kolikor je že urejena);

- meteorno vodo iz prometnih površin je potrebno speljati  v ponikovalnico oz. meteorno kanalizacijo preko lovilcev maščob;

32. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje individualno;

- priporoča se ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91). 

33. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je potrebno urediti organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš ( Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št 8/78, 20/86).

34.člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežje zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to omogočajo danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del  zakoličit traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja;

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

35. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov fizičnega okolja, tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacije okolja je potrebno;

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- dograditi oz. urediti komunalno infrastrukturo;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

36. člen

Požarnovarstveno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objekta tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor potrebnega odmika ni možno zagotoviti, se le-ta lahko zmanjša ob pogoju, da se zagotovijo drugi požarnovarstveni in tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti iz dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode ter bo urejena požarna zaščita celotnega območja urejanja;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni lost SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- upoštevati še veljavne predpise ter podzakonske predpise, ki bodo sprejeti na podlagi zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93);

37. člen

Varovanje gozdov:

- varovanje z gozdovi, ki leže v neposredni bližini naselij, mora biti usklajeno po usmeritvah za splošne koristne funkcije gozdov v območnem gozdnogospodarskem načrtu ter v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in po usmeritvah gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov;

- pri ureditveni enoti »B«, ki je v neposredni bližini gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih ureditvenih območij v inicialno fazo gozda;

- v primeru razvoja rekreacije in pritiska na gozd, je potrebna rekreacijska infrastruktura (oznake, pešpoti, prostori za piknik…)

- pomembnejše skupine in posamezno gozdno drevje na negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente;

- pri vseh posegih v prostor, ki bi vplivali na gospodarjenje z gozdom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Ljubljana.

38. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku  o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

39. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih oken);

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- v območju urejanja, velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa;

- upoštevati normative še veljave določbe Zakona o varstvom pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odlok o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno območje okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

40. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geoloških labilnih območjih je potrebno predhodno pridobit hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št 33/78) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

41. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanitirati do takšne mere, da le-ta ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. merila in pogoji za delovanje DS

42. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

43. člen

Prostorsko ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

44. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

45. člen

Ta odlok  začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-6/94

Datum: 03.04.1995

        PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

    OBČINE TRBOVLJE

      Slavko POTRATA

                  s.r.