Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) na svoji 4. izredni seji dne 30. 5. 2018sprejel

ODLOK

O DRUGIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O  OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE DESTRNIK  2. SD OPN

1.  UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se sprejmejo  druge spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št.  13/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2016;  v nadaljevanju odlok). Spremembe  in dopolnitve se nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela prostorskega akta.

(2) Predmet sprememb in dopolnitev OPN  je širitev proizvodnega območja v Drstelji ob Režijskem obratu za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti in ukinitev načrtovanega zbirnega centra za odpadke v komunalnem območju Janežovci.

(3) V tekstualnem delu  strateškega dela odloka se:

·        dopolni  15. člen (cilji prostorskega razvoja),

·        v  17. členu (prednostna območja za razvoj dejavnosti) dopolni prvi odstavek   in drugi odstavek,

·        V 20. členu (druga za razvoj občine pomembna območja) dopolni sedmi odstavek,

·        v 30. členu (komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)   spremeni četrti odstavek.

·        v 35. členu (razvoj dejavnosti po naseljih) dopolni  tretji odstavek,

·        v 40. členu (razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) dopolni tretji in peti odstavek,

·        v 42. členu (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja) dopolni peti odstavek,

·        v 44. členu (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) dopolni četrti odstavek.

(4) V tekstualnem delu izvedbenega  dela odloka se:

·        spremeni in dopolni preglednico enot urejanja prostora  (49. člen),

·        dopolni sedmi odstavek 50. člena OPN (določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP),

·        dopolni in spremeni osemindvajseti odstavek 58. člena  (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb),

·        v celoti nadomesti 59. člen (PIP glede varovanja zdravja),

·        dopolni in spremeni  prostorske izvedbene pogoje (PIP) v območjih naselij (poglavje 3.5):

·        poglavje 3.5.3: PIP za športno rekreacijska območja (68. člen), naslov poglavja z navedbo EUP.

·        poglavje 3.5.7: PIP za območje okoljske infrastrukture (72. člen), dopolni se osmi odstavek.

·        V celoti se črta poglavje 3.6.4 Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov.

·        Dopolni in spremeni  prostorske izvedbene pogoje na območju krajine (poglavje 3.7):

·        v 77. členu se spremeni in dopolni deveti odstavek,

·        doda se novo poglavje 3.7.4a: Območje EUP DR7, Proizvodno območje v Drsteljiširitev z novim 101.a člen  (PIP za območje EUP DR7).

(5) V grafičnem delu strateškega dela OPN se dopolni:

·        Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja,

·        Karta 2: Zasnova  gospodarske javne infrastrukture,

·        Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini

·        Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.

(6) V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se:

·        spreminja  podrobno namensko rabo prostora (PNRP),

·        spreminja meje enot urejanja prostora (EUP).

Spremembe PNRP ter EUP so dokumentirane in obrazložene v prilogah 2. SD OPN.

2. člen

(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev OPN)

(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del

3. Izvedbeni del

4.  Prehodne, posebne in končna določba

(3) Grafični prikazi sprememb in dopolnitev vsebujejo:

strateški del:

·        Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja,

·        Karta 2: Zasnova  gospodarske javne infrastrukture,

·        Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini

·        Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

·        izvedbeni del:

·        pregledna karta občine  z razdelitvijo na liste,

·        pregledna karta občine  s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,

·        prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (listi  6, 7),

·        prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (listi  6, 7),

·        legendo.

3. člen

(obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN)

Obvezne  priloge prostorskega akta so:

izvleček iz hierarhično nadrejenega državnega strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,

prikaz stanja prostora,

strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve  prostorskega akta, 

mnenja nosilcev urejanja prostora in obrazložitev kako so bila upoštevana,

obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,

povzetek za javnost in gradiva nosilcem urejanja prostora.

2.  STRATEŠKI DEL

4. člen

( cilji prostorskega razvoja občine)

V odloku  se v 15. členu za peto alinejo dodano novo alinejo, ki se glasi:

»– razvijati in krepiti proizvodno območje v Drstelji z namenom zagotoviti prostorske pogoje za razvoj gospodarskih proizvodnih in storitvenih dejavnosti,«.

Dosedanja  šesta do petnajsta alineja postane sedma do šestnajsta alineja.

5. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

6. člen

(druga za razvoj občine pomembna območja)

V sedmem odstavku 20. člena se črta besedilo:

» komunalnem območju Janežovci,«.

7. člen

(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

V četrtem odstavku   30. člena se  črta stavek:

»V komunalnem območju Janežovci se zgradi zbirni center za ločeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov, ki se jih sproti odvaža v predelavo.«.

8. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

V tretjem  odstavku 35. člena se drugi stavek nadomesti z novim, ki se glasi:

»Predvidi se širitev območja za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti.«.

Četrti odstavke se dopolni in spremeni tako, da se glasi:

»(4) Objekte za intenzivno kmetijsko pridelavo se usmerja  na območja, primerno oddaljena od vseh območij, namenjenih bivanju, delu in rekreaciji.«.

9. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

V tretjem odstavku 40. člena se za 5. alinejo doda novo 6. alinejo, ki se glasi:

»– na vodna in priobalna zemljišča je prepovedano:

·        odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

·        odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

·        odlaganje odpadkov.«.

V petem odstavku  se drugi stavek spremeni in dopolni tako, da glasi:

 »To so centralna čistilna naprava pri Janežovcih, manjše čistilne naprave za posamezna strnjena naselja,  dva centra za ločeno zbiranje reciklažnih odpadkov  v Desencih in v proizvodnem območju Drstelja ter ekološki otoki na celotnem območju občine.«.

10. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja)

V prvem odstavku  42. člena se prvi stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»Območje katastrofalnih poplav ob vodotoku Pesnica je opredeljeno na podlagi državne opozorilne karte poplav.  Ob vodotoku Rogoznica je določeno območje razredov poplavne nevarnosti na podlagi elaborata "Izdelava študije kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti potoka Rogoznica z umestitvijo visokovodnih zadrževalnikov" (IEI d.o.o., Maribor, nov. 2015).«.

V petem odstavku   se tretji stavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:

»Če to ne zadošča, se uporabi območje sosednjega proizvodnega območja v enoti urejanja DR7.«.

11. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

V četrtem odstavku 44. člena se besedilo za dvopičjem nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»Pri določitvi območij celinskih voda se dosledno upošteva dejansko stanje, oziroma se tam, kjer to ni možno, smiselno upošteva določilo, da se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.

3.  IZVEDBENI DEL

12. člen

(pregled enot urejanja prostora v občini)

V preglednici enot urejanja prostora  v 49. členu se črta 25. vrstico.

Za 28. vrstico doda novo 28.a vrstico, ki se glasi:

Črta se  35. vrstico.

V vrstici za EUP J2 in EUP ZN3 se v stolpcu »REŽIM« doda navedbo režima : »Naravna vrednota«.

13. člen

(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

V sedmem odstavku 50. člena se za obstoječim besedilom doda besedilo:

»Na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.«.

14. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

V osemindvajsetem odstavku 58. člena se nadomesti tabelo kazalcev stanja okolja z novo tabelo, ki se glasi:

15. člen

(PIP glede varovanja zdravja)

Prvi do peti odstavek 59. člena se nadomesti z novim prvim do sedemnajstim odstavkom, ki se glasijo:

»(1) Pri vseh dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom, kakovostjo zraka in kvaliteto bivanja. Proizvodne dejavnosti se praviloma umešča  v proizvodna območja z oznako podrobne namenske rabe IG.

(2) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh funkcij in dejavnosti javnega značaja ter do njihovih bivališč.

(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10, 46/13), ki so:

·        letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju  občine vgrajene v razsvetljavo  cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,

·        za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%;

·        za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če:

·        je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,

·        povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in

·        je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h;

·        znotraj strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;

·        upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;

·        če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka;

·        pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe;

·        upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena Uredbe;

·        inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja;

·        z razsvetljavo fasade je prepovedano osvetljevanje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj;

·         razsvetljava iz 5. do 15. člena Uredbe mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v prilogi, ki je sestavni del Uredbe.

(4) V skladu z določili  Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/96, 41/04ZVO-1) sta določeni  I. in II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

·        I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,

·        II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.

·        V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda in sicer za :

nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV:

·        ipsilon: 46 m na vsako stran osi

·        sod: 42 m na vsako stran osi

nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV:

·        jelka: 24 m na vsako stran osi

·        sod: 18 m na vsako stran osi

 nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV:

·        jelka: 14 m na vsako stran osi

·        portal: 14 m na vsako stran osi

·        sod: 11 m na vsako stran osi

·        donau: 14 m na vsako stran osi

zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15 m

(5) V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96, 41/2004ZVO1) glede dopustnih mejnih vrednosti za električno in magnetno polje v okolici novih in rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. območja varstva pred sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je potrebno tako spremeniti osnovno namensko rabo prostora v kolikor je ta pozidana in trenutno definirana kot območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, okrepčevalnic, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli območja namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ipd.

(6) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ( Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010)se na območju OPN Destrnik površine glede na podrobno namensko rabo prostora razvrščajo v štiri območja stopnje varstva pred hrupom.  Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom:

I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:

na območju prometne infrastrukture z oznako PC,

·        na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G.

·        Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste.

·         II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe   prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa :

·        na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT.

·        na območju stanovanjskih površin z oznako SS in SB

·        in na območju počitniških hiš; na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II.  in IV. območjem varstva  pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:

·        na območju površin razpršene poselitve z oznako A

·        na območju površin podeželskega naselja z oznako SK,

·        na območju centralnih površin z oznako CU , ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju ter na območju drugih centralnih dejavnosti z oznako CD,

·        na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, parkov z oznako ZP in pokopališča z oznako ZK,

·        na območju voda : površinske vode z oznako VC razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.

IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:

·        na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG,

·        na območju prometne infrastrukture:  površine cest z oznako PC,

·        na območju okoljske infrastrukture z oznako O,

·        na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem,

·        na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem.

(7) Meje II., III. in  IV. območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve so določene na podlagi meja med območji  podrobne namenske rabe prostora kot so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN.

(8) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa ali pristojnega ministrstva na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja javne prireditve.

(9) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ki so predpisane za posamezne stopnje varstva pred hrupom.

(10) Izvedba aktivne, in če ta ni izvedljiva,  pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov. Če vir hrupa presega mejne vrednosti kazalcev hrupa za predpisano stopnjo varstva pred hrupom, ne sme obratovati, dokler ni saniran.

(11) Minimalno osončenje vsaj enega bivalnega  prostora v stanovanjskih objektih mora biti vsaj 2 uri na dan 21. decembra.

(12) Ukrepi za oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo in varstvo vodnih virov:

Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo skladno z operativnim programom oskrbe s pitno vodo in predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.

Zagotavlja se ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda in s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda.

Zagotavlja se varovanje vodnih virov skladno s področnimi predpisi.

(13) Ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka:

Skladno z načrtom trajnostne mobilnosti se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak iz sektorja promet.

Skladno z lokalnim energetskim konceptom se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij zaradi rabe energije. Energetsko se  sanira stavbe javnega in družbenega pomena.

Pomembnejše vire emisij v zrak se umešča v območja proizvodnih dejavnosti z oznako PNRP IG in IK.

Objekte in naprave, ki so vir neprijetnih vonjav, se gradi na primerni oddaljenosti od območij za bivanje, kar se določi na osnovi strokovne ocene.

Skladno s programom varstva okolja se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak.

(14) Ukrepi za varovanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano:

Skladno s področno zakonodajo se izvaja varovanje kmetijskih zemljišč in spodbujanje dobre kmetijske prakse.

Skladno s programom varstva okolja se izvajajo ukrepi za varstvo kmetijskih zemljišč.

(15)  Ukrepi za zdrav življenjski slog:

Varuje in ohranja se zelene površine znotraj naselij.

Ohranja in po možnosti se veča javno dostopne površine za šport in rekreacijo,

Med naselji se ureja  kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost.

(16)  Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter prečisti v čistilni napravi do stopnje, določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Do izgradnje čistilne naprave se začasno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ukine. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom prečisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna.

(17) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža v območni center  center za ravnanje z  odpadki. Z nevarnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo za njihov odvoz pa je zadolžen povzročitelj. Nelegalna odlagališča odpadkov je potrebno ustrezno evidentirati in sanirati.«.

16. člen

(PIP za območje okoljske infrastrukture)

V osmem odstavku 72. člena se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

»Za nemoteno delovanje naprave je potrebno preučiti, katere vrste omilitvenih ukrepov je potrebno izvesti, da se zmanjša stopnja ogroženosti prebivalcev ter stopnja ogroženosti obratov in naprav, zaradi katerih lahko nastopi onesnaženje večjega obsega, ki ob poplavah pomenijo tveganje za okolje.«.

17. člen

(PIP za športno rekreacijska območja)

V naslovu poglavja 3.5.3 se črta oznako EUP »DR3«. 

18. člen

(Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v EUP J5)

Črta se poglavje »3.6.4 Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov« ter celoten  76. člen odloka (usmeritve za OPPN Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v EUP J5).

19. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine)

V devet odstavku 77. člena se v zadnji alineji besedilo »in drugi potoki« nadomesti z besedilom »drugi vodotoki in stoječe vode«.

20. člen

(Proizvodno območje v Drsteljiširitev)

Za 101. členom se doda novo poglavje z novim 101a. členom:

»3.7.4.a  Območje EUP DR7, Proizvodno območje v Drsteljiširitev

101. a člen

(PIP za območje EUP DR7)

(1) Površina območja širitve proizvodnega območja  Drstelja:

·        Obravnavana enota urejanja prostora DR7 je locirana severno od regionalne ceste III. reda Janežovci – Dolge na odseku z oznako 4116 in je veliko  0,98 ha. Obsega dele parcel 407/8 in 412/1 k.o. Drstelja.

(2) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede  namembnosti površin in objektov:

·        Območje pobude  je namenjeno  umestitvi proizvodnih in storitvenih dejavnosti.  Dopusti se storitvene in  predelovalne dejavnosti razen proizvodnje usnja, proizvodnje koksa in naftnih derivatov, proizvodnje kemičnih izdelkov,  proizvodnje kovin, proizvodnje streliva.

·        Na območju se dovoli objekte za tovrstne dejavnosti, pripadajoče pomožne objekte ter objekte prometne,  komunalne, energetske, komunikacijske in druge sorodne infrastrukture, potrebne za delovanje objektov.

(3) Zasnova urbanistične ureditve proizvodnega območja Drstelja:

Območje celotnega proizvodnega območja v Drstelji (DR2 in DR7) je pravilne oblike s stranicami 110m x 130m. Območje režijskega obrata in zbirnega centra velikosti cca 60mX 55m je locirano v jugozahodnem delu območja. Ta del območja ima svoj priključek na regionalno cesto. Proizvodno območje v DR7   se ureja za neznane investitorje, zato je zasnova urbanistične ureditve fleksibilna. Predvidene gradbene parcele naj bodo pravilnih oblik in z  dostopom do  javnega cestnega omrežja preko notranje napajalne ceste. Ta mora biti ustreznih dimenzij z zavijalnimi radiji za tovorni promet. Okvirna velikost predvidenih  gradbenih  parcel znaša  od 1000m2 do 1100m2. Po potrebi lahko ta zemljišča zmanjšamo ali povečamo. Parkirišča so urejena na posameznih parcelah.

(4) PIP  za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje:

·        Lega objektov na zemljišču: Odmiki stavb, silosov in drugih objektov z izraženo višino od meja sosednjih zemljišč znašajo vsaj 4 m. Talne ureditve in ograje se lahko postavijo do meje zemljišča v lasti.

·        Velikost objektov: Maksimalna višina stavb znaša 12,00m, merjeno od nivoja terena do najvišje točke strehe. Silosi in drugi gradbeno-inženirski objekti lahko izjemoma presežejo  višino stavb, če ne izstopajo v celostni podobi območja. Gradnja kletnih etaž je dovoljena, če se ne ogrozi stanja podtalnice. Zaradi večjega odstotka utrjenih površin in predvidenih gradenj je potrebno nivo pritličja predvidenih stavb določiti vsaj 20,00 cm nad okoliškim terenom. Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti.

·        Faktor zazidanosti in faktor izrabe: Največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele znaša 0,8. Največji faktor izrabe gradbene parcele znaša  2,4.

·        Oblikovanje objektov: Stavbe imajo lahko ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Na strehe in fasade se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije). Dovoli se strešne izzidke za dostop na streho in svetlobne kupole. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Osnovne in kričeče barve fasad niso dovoljene.

·        Zasaditve: Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonimi grmovnicami in drevjem. Ob  obodu območja naj bodo drevesa sajena v strnjenem nizu tako, da dajejo videz  drevesne mejice značilne poteze kulturne  krajine  Rogozniške doline.

·        Drugo: Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo na kandelabrih. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje posameznega investitorja se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m.

·        Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokrožene  faze.

·        (4) PIP in  merila za parcelacijo:

·        Parcele, namenjene gradnji,  se določijo tako, da imajo dostop do notranje napajalne ceste območja.

·        Velikost in oblika parcel se  določi glede na:

·        tipologijo pozidave,

·        predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji,

·        tlorisno zasnovo,

·        namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov,

·        možnost priključevanja na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave.

·        Okvirne velikosti  gradbenih parcel znašajo od 1000m2 do 1100m2. Po potrebi se lahko ta zemljišča zmanjša ali  poveča.

(5) Splošni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo  in grajeno javno dobro:

·        Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je za vse osnovne objekte v coni obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.

(6) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:

·        Za potrebe proizvodnega območja  Drstelja se izvede priključek iz obstoječega primarnega vodovodnega cevovoda  v skladu s splošnimi predpisi  ter v skladu  s projektnimi pogoji upravljavca vodovoda.

·        Na vodovodno omrežje se priključi vse objekte v coni, ki vodo potrebujejo, odcepe do objektov pa se načrtuje z glavne napajalne ceste območja, ob zunanjem robu cestnega telesa. Na vodovodni vod ob vseh cestah območja se predvidi ustrezno število hidrantov.

(7) Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

·        Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se priključi vse objekte v coni, ki jih proizvajajo.

·        Na proizvodnem območju Drstelja je predvidenih več sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer:

sistem za padavinske vode; padavinske vode, ki odtekajo z urbanih površin,  je  po mehanskem čiščenju v usedalniku (peskolov) treba odvajati neposredno v podzemne vode oziroma vodotok. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva prometnih in manipulativnih površin. Načrtovanje ponikanja padavinskih voda, je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin.

sistem za fekalne vode; Komunalne odpadne vode se odvaja preko  odvodnika v CČN Janežovci ali v lokalno malo ČN. Do izgradnje ČN oz. odvodnika do CČN se dovoli gradnja ustrezne nepropustne greznice, katere vsebino se odvaža v čistilno napravo. Po izgradnji ČN in primarnega odvodnika se območje nanj obvezno priključi.

sistem za tehnološke vode; za morebitne tehnološke odpadne vode se zgradi interna mehansko kemična čistilna naprava, ki se preko jaška za stalni monitoring poveže z kanalizacijskim omrežjem.

(8) Pogoji glede prometnih površin:

·        Osnovno prometno povezavo proizvodnega območja  Drstelja predstavlja napajalna dvosmerna  cesta ki se naveže na  regionalno cesto  R III745 Janežovci – Dolge njive.

·        Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na potrebe dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti, ter da so uporabne za funkcionalno ovirane ljudi.

·        Ceste so predvidene za kamionski promet (vlačilci).

·        Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Ob glavni cesti območja se uredi vsaj enostranski pločnik s kolesarsko stezo.  Dovozne ceste se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije.

Površine za parkiranje se predvidijo znotraj proizvodnega območja Drstelja. Ne glede na merila iz 106. člen odloka (PIP za urejanje površin za mirujoči promet) se v posameznih enotah območja skupno  predvideni 1,5 parkirnega mesta na zaposlenega v izmeni. Za invalide je od števila parkirišč za obiskovalce  potrebno zagotoviti  cca. 5% oz. vsaj eno parkirno mesto.

(9) Pogoji glede oskrbe z električno energijo:

·        Za oskrbo z električno energijo se uporabi obstoječe elektroenergetsko infrastrukturo skladno s projektnimi pogoji upravljavca.  V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo. Na in ob vseh objektih  je možna postavitev sistemov za izrabo sončne energije.

(10) Telekomunikacijsko omrežje:

·        Projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov je potrebno prilagoditi sodobnemu širokopasovnemu telekomunikacijskemu omrežju. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Za vsako posamezno zazidalno območje se pripravi projektna dokumentacija, kjer se upošteva, da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska kanalizacija. Obstoječe TK instalacije, ki bodo tangirane na območju izgradnje, je potrebno zaščititi na podlagi projektne rešitve. Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaščite na mestih križanj.

(11) Drugi pogoji glede gospodarske javne infrastrukture:

·        Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se naj pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste.

·        Za vse vode bo potrebno določiti najustreznejša mesta priključkov, usklajena z zahtevami pristojnih upravljavcev omrežij.

·        Na območju  mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov.

(12) PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin:

·        Na območju ni evidentiranih območij varstva naravne in kulturne dediščine.

·        Pri posegih v prostor se upošteva  prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena  odloka  o OPN.

(13) PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

·        Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

·        Območje proizvodne cone Drstelja leži na zemljišču ki je blago naklonjeno proti jugu(regionalna cesta), zato ni nevarnosti visoke podtalnice, erozije ali plazovitosti terena.

Slovenske gorice, kjer leži obravnavano območje poslovne cone Drstelja, spada v potresno območje 7. stopnje MSK. Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov (karta maksimalnih intenzitet potresov – http://www. arso.gov.si).

·        Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo.

·        Pri pripravi PGD je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino podtalnice nosilnost tal) in temu primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve   gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

·        Dosledno se izpolni zahteve varstva pred požarom in zagotovi ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Vir vode za gašenje je vod javnega vodovoda ob območju z omrežjem hidrantov na območju.

(14) PIP glede varovanja zdravja:

·         Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi. Potrebno je

·        posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje. V  območju se predvideva IV. stopnja varstva pred hrupom, skladno s predpisom, ki ureja varstvo pred hrupom v okolju.  Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja proizvodnih dejavnosti. Zagotovi se ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnega sevanja električnih in telekomunikacijskih vodov in naprav pod najvišje dovoljene vrednosti. Zagotavlja se pogoje za varno delo s stroji in z drugim orodjem pod zračnimi električnimi vodi.  Zagotovi se primerno izolacijo in zaščito virov emisij hrupa in prašenja, da vrednosti teh emisij   ne presežejo najvišjih dovoljenih ravni. Neprijetni vonji kemikalij v materialih in izpušni plini z virom v proizvodnem območju  v stanovanjskih objektih v okolici ne smejo biti zaznavni. Zagotavlja se zdrave in primerne delovne pogoje za delo zaposlenih v coni.«.

21. člen

(grafični del odloka)

(1) Nadomesti se karte 1, 2, 4 in 5  strateškega dela OPN iz  drugega odstavka 3. člena odloka.

(2) Nadomesti se karti izvedbenega dela OPN iz prve in druge alineje drugega odstavka 4. člena odloka.

(3) Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz tretje alineje drugega odstavka 4. člena odloka:  lista  6 in 11.

(4) Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz četrte alineje drugega odstavka 4. člena odloka:  lista 6 in 11. 

4.  PREHODNE, POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA

4.1 PREHODNE DOLOČBE

22. člen

(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka)

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in drugi upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Destrnik, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

4.2 POSEBNE DOLOČBE

23. člen

(vpogled prostorskega akta)

(1) Druge spremembe in dopolnitve OPN so izdelane v digitalni in analogni obliki.

(2) Druge spremembe in dopolnitve OPN v analogni in digitalni obliki se hrani in so na vpogled na sedežu Občine Destrnik, Upravne enote Ptuj in na Ministrstvu za okolje in prostor.

KONČNA DOLOČBA

24. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 900-7/2018

Datum: 30. 5. 2018