Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18 in 4/20) ter 65. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/18), je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 12. redni seji, dne 11. 11. 2020 sprejel

PRAVILNIK

o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Trbovlje za obdobje 2021-2023

l.  Splošne določbe

1. člen

(splošne določbe)

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje in vrste pomoči in druge ukrepe Občine Trbovlje (v nadaljevanju občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja podeželja.

Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

-  državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014, str. 1, zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU)št. 702/2014);

-  pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL Lšt. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU)št.1407/2013). ter,

2. člen

(proračunska sredstva)

Sredstva za izvedbo ukrepov razvoja podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

3. člen

(oblika pomoči)

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.

4. člen

(pojmi)

Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.  "pomoč" pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);

2.  "mikro, malo in srednje veliko podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

3.  "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

4.  "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v prilogi I Pogodbe, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v prilogi I Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 (UL L št. 133 z dne 29. 5. 2015,str. 1);

5.  "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v prilogi I Pogodbe brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

6.  "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

7.  "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

8.  "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

9.  "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;

1O. "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU)št. 702/2014;

11. "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča , stavbe in obrati, stroji in oprema;

12. "neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

13. "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

14. "velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

15. "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

16. "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija), ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Unije;

17. "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

18. "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

19. "nezahtevna agromelioracija" je skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč:

a)  izravnava zemljišča na površini do 1 ha,

b)  krčitev grmovja in dreves,

c)  izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,

d)  nasipavanje rodovitne zemlje,

e)  odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m3 na površini do 1000 m2 ,

f)  ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,

g)  ureditev gorskih in kraških pašnikov,

h)  apnenje in

i)  založno gnojenje;

20. »mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

21. "investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

22. "skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

23. "stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

24. "član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;

25. "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v prilogo I Pogodbe;

26. "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v prilogi I Uredbe (EU) št. 1151 /2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1), nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU)št.1151/2012, (EU)št.652

/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta(ES)št.1/2005in(ES)št.1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES,

96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L št. 95 z dne 7.4.2017, str. 1);

27. "ne kmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe 42. člena Pogodbe;

28. "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a)  podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

b)  podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

c)  podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

d)  podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz zgornjih točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.

5. člen

(vrste pomoči in ukrepi)

Finančna sredstva za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini se usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah Evropske komisije iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:

Pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013

UKREP 6: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih

gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko

6. člen

(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)

Upravičeni do pomoči so:

1.  pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po 14., 15., 16. in 24. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju ter v primerih ukrepov po 43. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;

2.  pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;

3.  registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.

7. člen

(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:

-  naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

-  podjetja v težavah.

Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014za:

-  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

-  pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.

8. člen

(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)

Državne pomoči in pomoči de minimis iz tega pravilnika se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja.

V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep v okviru sredstev, ki jih določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.

Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.

9. člen

(spodbujevalni učinek)

Skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa 3 tega pravilnika. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.

Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-  ime in velikost podjetja;

-  opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

-  lokacijo projekta ali dejavnosti; seznam upravičenih stroškov;

-  vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

10. člen

(dodelitev sredstev)

O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.

Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa /odločbe. Odločitev župana je dokončna.

Medsebojne obveznosti in pravice med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.

Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

11. člen

(izplačila sredstev)

Sredstva iz proračuna občine se izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

-  dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija, potrdilo/dokazilo o plačanem računu),

-  druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov).

12. člen

(kumulacija)

Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih od 13. do 16. člena tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v posameznih členih Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz sredstev Republike Slovenije ali pa se delno financira iz sredstev Unije.

Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.

Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/162 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št.1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 30 z dne 2. 2. 2018, str. 6), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati s podporo de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

II.  Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014

13. člen

(Ukrep 1)

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - 14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014

1.  Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

-  izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

-  izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

-  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

2.  Pomoč se ne dodeli za:

-  nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

-  zasaditev letnih rastlin;

-  dela v zvezi z odvodnjavanjem;

-  nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;

-  naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;

-  za že izvedena dela;

-  investicije, ki se izvajajo izven območja občine;

-  investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali Unije, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;

-  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

-  obratna sredstva.

3.  Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

-  Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;

-  Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:

-  stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih objektov na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanašajo na naložbo);

-  stroški opreme hlevov in gospodarskih objektov;

-  stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izjemo namakalnih naprav;

-  stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami;

-  stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

Upravičenci do pomoči so:

-  kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;

-  imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi;

-  redijo najmanj 5 glav velike živine (velja za naložbe v hleve in gospodarske objekte).

Pogoji za pridobitev:

-  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar -  so upravičeni do sofinanciranja;

-  za naložbo, ki mora biti v skladu z določili petega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;

-  opis naložbe (ime in priimek oziroma naziv nosilca kmetijskega gospodarstva, poštni naslov oziroma sedež nosilca kmetijskega gospodarstva, naziv naložbe, lokacija naložbe z navedbo parcelne številke in katastrske občine, podrobnejši opis naložbe z navedbo razlogov za izvedbo, datum začetka in konca izvajanja naložbe, najmanj dve fotografiji naložbe, seznam upravičenih stroškov - na osnovi ponudb oziroma predračunov, pričakovana višina sofinanciranja);

-  ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

-  predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

-  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi Kmetijska svetovalna služba;

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoč znaša:

-  do 50 % upravičenih stroškov naložbe na kmetijskih gospodarstvih.

Najvišji skupni dodeljen znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Upravičeni stroški:

-  stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);

-  stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;

-  stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;

-  stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči:

-  posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ... );

-  kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;

-  imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.

Pogoji za pridobitev:

-  ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, kolikor so potrebna,

-  predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

-  kopijo katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;

-  dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;

-  splošni pogoji opredeljeni v l. poglavju tega pravilnika;

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Lntenzivnost pomoč iznaša: 

-  do 50 % upravičenih stroškov naložbe na kmetijskih gospodarstvih. 

Najvišji skupni dodeljen znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

14 člen

(Ukrep 2)

UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč - 15. in  43. člen Uredbe Komisije (EU)št. 702/2014

Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih/gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih/ gozdnih zemljišč.

Upravičeni stroški so:

-  stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih/gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.

Upravičenci do pomoči:

-  so kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev, na območju občine.

Pogoji za pridobitev:

-  načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih / gozdnih zemljišč ter mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;

-  predračun (ocena upravičenih stroškov).

Intenzivnost pomoči znaša:

-  do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

15. člen

(Ukrep 3)

 UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij - 16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Cilj premestitve kmetijskih poslopij mora biti povezan z javnim interesom.

Upravičeni stroški:

-  razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb; razstavljanje, odstranitev in -  ponovna postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;

-  razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti.

Upravičenci do pomoči so:

-  kmetijska gospodarstva, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

Pogoji upravičenosti:

-  premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega akta.

Intenzivnost pomoči:

-  do 50 % dejansko nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov; do 50 % dejanskih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnost blizu podeželskih naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.

Če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodnje zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči, kot veljajo za ukrep 1 tega pravilnika.

Zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

16. člen

(Ukrep 4)

UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode - 24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014.

Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

Upravičeni stroški:

Stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih in vključujejo:

-  stroške udeležbe;

-  potne stroške in stroške prevoza živali;

-  stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;

-  najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

-  simbolične nagrade do vrednosti 1000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih in vključujejo:

-  stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo:

-  shem kakovosti iz točke (a) drugega odstavka 20. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;

sheme kakovosti iz točk (b) in (c) drugega odstavka 20. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

Upravičenci do pomoči:

- so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ter imajo sedež kmetijskega gospodarstva na območju občine.   so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ter opravljajo svojo dejavnost na območju občine.

Prejemniki pomoči:

-  pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.

Pogoji za pridobitev:

-  dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;

-  program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.

Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

Intenzivnost pomoči znaša:

-  do 100 % upravičenih stroškov.

III.   UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT.1407/2013 

17. člen

(upravičenost/neupravičenost pomoči)

Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost iz sektorjev:

-  ribištva in akvakulture;

-  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama iz Priloge 1 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

-  predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama iz Priloge 1 Pogodbe o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:

-  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;

-  če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

Pomoč de minimis ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

Pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

Pomoč de minimis se ne sme uporabljati za nabavo vozil za tovorni promet.

Do pomoči de minimis, niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14- uradno prečiščeno besedilo, 10/15 -popr., 27/16, 31/16- odi. US, 38/16- odi. US, 63/16 - ZD-C, 54/18 - odi. US, 69/19 - odi. US, 74/20 -odi. US in 85/20 - odi. US) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Skupna vrednost pomoči de minimis dodeljena enotnemu podjetju v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine Trbovlje, države ali Evropske unije, ne sme preseči 200.000 eurov, v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.

Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se pomoč dodeli v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.

18. člen

(kumulacija de minimis pomoči)

Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi št. 360/2012.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do predpisane zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 eurov).

19. člen

(Ukrep 5)

UKREP 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis.

Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški so:

-  stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

-  stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

-  stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.

Upravičenci do pomoči so:

-  kmetijska gospodarstva , ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:

-  dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;

-  dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

-  dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; predložitev ustreznega -  dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;

-  poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči znaša:

-  do 50 % upravičenih stroškov oziroma do

5.000 EUR.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega praviInika.

20. člen

(obveznosti prejemnika pomoči in občine)

Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

Prejemnik mora k vlogi predložiti:

-  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

-  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

-  izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 18. člena tega pravilnika.

Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:

-  da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013zdne 18. decembra2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013);

-  o odobrenem znesku de minimis pomoči.

20.a člen

(splošne določbe pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013)

Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:

-  pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,

-  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

-  pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.

Do sredstev niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če upravičene na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.

Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če upravičenec na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

Skupni znesek vseh pomoči de minimis v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, ki se odobri in izplača upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.

20.b člen

(kumulacija pomoči de minimis)

Poleg pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in tem pravilnikom se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.

Če je upravičenec razen v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov v skladu s tem pravilnikom, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.

Če je upravičenec razen v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov v skladu s tem pravilnikom, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

20.c člen

UKREP 6: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: 

-  izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

-  izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če  zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

-  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in  modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in  izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. 

Pomoč se ne dodeli za:

-  nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

-  zasaditev letnih rastlin;

-  dela v zvezi z odvodnjavanjem;

-  nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;

-  naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;

-  za že izvedena dela;

-  investicije, ki se izvajajo izven območja občine;

-  investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali Unije, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;

-  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

-  obratna sredstva. 

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 

-  Podukrep 6.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;

-  Podukrep 6.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Podukrep 6.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. 

Upravičeni stroški:

-  stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih objektov na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanašajo na naložbo); 

-  stroški opreme hlevov in gospodarskih objektov; 

-  stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izjemo namakalnih naprav; 

-  stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami;

-  stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. 

Upravičenci do pomoči so:

-  kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;

-  imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi; 

-  redijo najmanj 5 glav velike živine (velja za naložbe v hleve in gospodarske objekte). 

Pogoji za pridobitev: 

-  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

-  projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so  upravičeni do sofinanciranja; 

-  opis naložbe (ime in priimek oziroma naziv nosilca kmetijskega gospodarstva, poštni  naslov oziroma sedež nosilca kmetijskega gospodarstva, naziv naložbe, lokacija naložbe z navedbo parcelne številke in katastrske občine, podrobnejši opis naložbe z navedbo razlogov za izvedbo, datum začetka in konca izvajanja naložbe, najmanj dve fotografiji naložbe, seznam upravičenih stroškov – na osnovi ponudb oziroma predračunov, pričakovana višina sofinanciranja);

-  ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

-  predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

-  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi Kmetijska svetovalna služba; 

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 

Intenzivnost pomoč znaša:

-  do 50 % upravičenih stroškov naložbe na kmetijskih gospodarstvih. 

Najvišji skupni dodeljen znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto. 

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 

Podukrep 6.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. 

Upravičeni stroški:

-  stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije,  pašniki); 

-  stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; 

-  stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; 

-  stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. 

Upravičenci do pomoči:

-  posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);

-  kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;

-  imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. 

Pogoji za pridobitev: 

-  ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, kolikor so potrebna,

-  predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

-  kopijo katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;

-  dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;

-  splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika;

-  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 

Intenzivnost pomoči znaša:

-  do 50 % upravičenih stroškov naložbe na kmetijskih gospodarstvih. 

Najvišji skupni dodeljen znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto. 

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

20.č člen

(obveznosti prejemnika pomoči in občine)

Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. 

Prejemnik mora k vlogi predložiti:

-  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

-  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

-  pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

-  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

-  izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določbe 20.a in 20.b člena tega pravilnika. 

Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:

-  da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,

-  o odobrenem znesku de minimis pomoči.

Občina pred odobritvijo pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 preveri višino že dodeljene pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 za posameznega upravičenca v evidenci pomoči de minimis za kmetijstvo in ribištvo, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, za pomoč de minimis v drugih gospodarskih sektorjih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 pa v evidenci pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance.

Za upravičence, ki so enotno podjetje, občina pred odobritvijo pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 preveri, ali že dodeljena pomoč de minimis za vsa podjetja v okviru enotnega podjetja ne presega zgornjih omejitev iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.

IV. NADZOR IN SANKCIJE

21. člen

(nadzor in sankcije)

Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, kijo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.

V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

-  da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

-  da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

-  da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva;

-  da prejemnik pomoči redno ne izplačuje plač in socialnih prispevkov;

-  daje prejemnik davčni dolžnik.

V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednje leto.

V.  HRAMBA DOKUMENTACIJE

22. člen

(hramba dokumentacije)

Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.

Dajalec pomoči mora voditi evidenco o dodeljenih pomočeh deset poslovnih let od datuma dodelitve pomoči.

VI. KONČNE DOLOČBE

23. člen

(končne določbe)

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Trbovlje za obdobje 2018-2020 (Uradni vestnik Zasavja, št.12/18).

24. člen

(veljavnost)

Ta pravilnik začne veljati s 1. 1. 2021.

Številka: 339-2/2020-1

Datum: 11.11.2020

Podžupanja Občine Trbovlje

Maja KRAJNIK

po pooblastilu št. 032-2/18-14 z dne 18. 8. 2020

Pravilnik o spremembi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Trbovlje za obdobje 2021-2023 (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/2022) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.