Na podlagi 4. in 52.
člena
zakona o računovodstvu
(Uradni list RS, št. 23/99) in na podlagi 15. člena
statuta Občine Benedikt
(Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na 29. seji
dne 4. 9. 2002 sprejel |
P R A V I L N I K |
o računovodstvu |
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
1. člen |
Ta pravilnik ureja
naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti
pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi
Občine Benedikt. |
2. člen |
Občina vodi poslovne
knjige na podlagi zakona o računovodstvu, zakona o javnih financah ter
podzakonskih aktov, ki jih izda minister pristojen za finance za pravne
osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o
računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s tem
pravilnikom, se rešujejo v skladu s z kodeksom računovodskih načel in
splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju: SRS). |
II.
ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA |
3. člen |
Računovodstvo se
organizira in vodi na način, ki omogoča: |
– zagotavljanje
informacij nadzornim organom države (proračunska inšpekcija, Računsko
sodišče RS, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti,
gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ,
|
– vpogled zunanjih
organov zavoda v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom
ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz
sredstev javnih financ, |
– vpogled davčnih
organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti,
|
– zagotavljanje
informacij poslovodstvu občinske uprave in predstavniškemu organu –
občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, ki naj bi
imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. |
4. člen |
Računovodska opravila
opravlja delavec, ki je s pogodbo o delu opredeljen kot računovodja in
ga je župan določil za pooblaščenega računovodjo. Odgovornost
računovodje je urejena s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora
računovodja upoštevati strokovno etiko, kodeks računovodskih načel in
finančnega poslovanja. |
5. člen |
Finančno poslovanje
vodi računovodja v skladu z zakonom o javnih financah in zakonom o
plačilnem prometu in s predpisi in navodili Ministrstva za finance ter
po nalogu župana. |
Pri svojem delu mora
upoštevati predpise in odločitve pristojnega organa občine. |
6. člen |
V računovodstvu se
zagotavljajo podatki, ki omogočajo: |
– vpogled v stanje in
gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, |
– vpogled v porabo
proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah,
|
– vpogled v porabo
sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih, |
– vpogled v porabo
sredstev za izobraževanje, |
– ugotavljanje
prihodkov, odhodkov, |
– pripravo finančnih
načrtov, |
– sestavljanje
poročil in analiz, |
– drugo na zahtevo
pristojnih organov. |
7. člen |
Podatki iz 6. člena
se zagotavljajo: |
– v glavni knjigi,
|
– pomožnih knjigah,
|
– analitičnih
evidencah. |
III. POSLOVNE KNJIGE |
8. člen |
Poslovne knjige se
zagotavljajo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemanje poslovnih
dogodkov, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju
se knjiži v dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na
knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah. |
9. člen |
Občina vodi poslovne
knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta,
ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister
pristojen za finance (pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun,
proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Uradni list RS, št.
86/99, 110/99) ter v skladu z odredbo o razčlenjevanju in merjenju
prihodkov in odhodkov enotnega kontnega načrta. |
Občina vrednost
poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih
medsebojno ne poračunava. |
10. člen |
Poslovne knjige se
vodijo v računovodstvu občine računalniško (glavna knjiga, saldakonti,
pomožne knjige in analitične evidence). Računalniško vodene poslovne
knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. |
11. člen |
Poslovne knjige so:
|
1. dnevnik,
|
2. glavna knjiga,
|
3. pomožne knjige.
|
Obvezne pomožne
knjige so: |
– blagajniški
dnevniki po vrstah, |
– knjiga opredmetenih
osnovnih sredstev, |
– knjiga terjatev do
kupcev oziroma knjiga izdanih računov, |
– knjiga obveznosti
do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov. |
Občina vodi še
analitične evidence: |
– plač in drugih
prejemkov delavcev, |
– drugih izplačil
(sejnine, pogodbe o delu, pogodbe...), |
– itd. |
12. člen |
Nastale spremembe na
sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih
skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v
posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od
pridobitve izvirne listine. |
13. člen |
Glavna knjiga se vodi
računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek z
enim vnosom knjižen v glavni knjigi in pomožni knjigi. |
Način vodenja glavne
knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi
izpišejo, odtisnejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se
izpiše, odtisne celotna glavna knjiga. |
14. člen |
Poslovne knjige se
odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična
evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na
poslovno leto. |
Ta knjiga je odprta
in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo. Po vseh knjiženjih
za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige
zaključijo. |
Glavno knjigo in
dnevnik, (če sta vodena računalniško) se ob koncu poslovnega leta
odtisne, zveže, zaključi in odloži. |
Zaključitev glavne
knjige podpišeta župan in računovodja. |
Prav tako se ob koncu
poslovnega leta odtisnejo, zvežejo, zaključijo in odložijo pomožne
knjige. |
Preostale pomožne
knjige se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali
drugimi poškodbami. |
Zaključitev pomožnih
knjig podpišeta župan in računovodja. |
IV. KNJIGOVODSKE
LISTINE |
15. člen |
Vsaka poslovna
sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in
prihodkih, stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske
listine. |
Knjigovodske listine
(v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati
poslovne dogodke verodostojno in pošteno. |
Knjigovodske listine
morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo
ustrezne podatke za knjiženje. |
Izvirna knjigovodska
listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe. |
16. člen |
Besedila in številke
v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala
njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem
prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi
oseba, ki je izdala knjigovodsko listino in ga hkrati vnese na vse
izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki
izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati,
ampak se uničijo in sestavijo nove. |
17. člen |
Vsaka knjigovodska
listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke: |
– ime in naslov
izdajatelja listine, |
– naziv listine z
označbo zaporednosti listine, |
– datum nastanka
poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine, |
– vsebino poslovne
spremembe, |
– oznake stroškovnih
mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in
prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih, |
– količino, mersko
enoto in ceno (ter razčlenitev vezano na davek na dodano vrednost) ter
znesek izražen v tolarjih, |
– podpise sodelujočih
pri poslovnih dogodkih, |
– podpis osebe,
pooblaščene osebe za sestavitev listine, |
– podpis osebe,
pooblaščene osebe za kontrolo in likvidacijo listine. |
Knjigovodske listine
se sistematsko označujejo s šifro po vsebinskih vidikih (plačilni
promet, nakup, nabava, itd) in z zaporedno številko. |
1. Notranje
knjigovodske listine |
18. člen |
Notranje knjigovodske
listine so: |
– računi za prodajo
storitev, |
– naročilnice,
izdajnice, prevzemnice, dobavnice, |
– potrdilo o
vplačilih in izplačilih, |
– obračuni,
dobropisi, |
– pogodbe za dana
posojila in prejeta posojila in druge pogodbe, |
– odredbe, odločbe in
sklepi za nakazila in izplačila, |
– druge listine, s
katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in
obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca,
elaborat o popisu premoženja in listine o usklajevanju terjatev in
obveznosti. |
19. člen |
Notranje knjigovodske
listine izdaja pooblaščeni delavec na predlog župana, in sicer:
|
– računi za prodajo
storitev (računovodstvo), |
– naročilnice,
izdajnice, prevzemnice, dobavnice (tajništvo), |
– potrdilo o
vplačilih in izplačilih (računovodstvo), |
– obračuni, dobropisi
(računovodstvo), |
– pogodbe za dana
posojila in prejeta posojila in druge pogodbe (računovodstvo,
tajništvo), |
– odredbe, odločbe in
sklepi za nakazila in izplačila (tajništvo), |
– druge listine, s
katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in
obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca,
elaborat o popisu premoženja in listine o usklajevanju terjatev in
obveznosti, (računovodstvo, tajništvo). |
Delavec, ki sestavi
knjigovodsko listino s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega
dogodka in da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku. |
2. Sprožanje
poslovnih dogodkov |
20. člen |
Poslovne dogodke
sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec): |
– župan, |
– vodja
organizacijske enote. |
21. člen |
Pooblaščeni nosilci
sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednjo odgovornost: |
– v celoti
odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazilo in
izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki
so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in obveznostih do
virov sredstev proračuna, |
– pri dogovarjanju
predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati
navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem plačil,
|
– pri dogovarjanju o
pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna,
morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev
proračuna, v skladu z navodili o izvrševanju proračuna, |
– pri oddaji javnih
naročil morajo upoštevati postopek izvajanja javnega razpisa, ki ga
predpisuje zakon o javnih naročilih, |
– odgovarjajo za
porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili in za
nenamensko porabo proračunskih sredstev. |
3. Gibanje notranjih
knjigovodskih listin |
22. člen |
Izvedene računovodske
listine sestavlja računovodja. |
4. Zunanje
knjigovodske listine |
23. člen |
Zunanje knjigovodske
listine so: |
– računi za osnovna
sredstva, material, blago in storitve, |
– pogodbe o delu,
financiranju in druge pogodbe, |
– naročilnice za
material, blago, storitve, |
– dnevni izpiski
stanja žiro računa s seznami posameznih prilivov in odlivov denarnih
sredstev, |
– predračuni,
obračuni, ipd. |
5. Gibanje zunanjih
knjigovodskih listin |
24. člen |
Račune za prejeto
blago, storitve prejme (vložišče, tajništvo) in jih preda računovodstvu,
ki kontrolira količino, ceno, vrednost, skladnost s proračunsko postavko
in drugo ter to potrdi s podpisom ter jih preda takoj računovodji, ki s
svojim podpisom in odredbo za plačilo, katero podpiše župan preda v
likvidacijo in knjiženje računovodji. |
Podobno navesti za
vse zunanje listine! |
Primer: |
– odgovorni delavec
(računovodstvo, tajništvo) s podpisom na listini potrdi prevzem
osnovnega sredstva in je s tem odgovoren za razporeditev osnovnih
sredstev in evidenco v zvezi s tem, |
– odgovorni delavec
(tajništvo) s podpisom na listini potrdi prevzem pisarniškega materiala
in podobnega, materiala za kuhinjo, |
– itd. |
6. Kontrola
knjigovodskih listin |
25. člen |
Pooblaščeni delavec
za kontrolo knjigovodskih listin in za likvidacijo s svojim podpisom
potrdi pravilnost, točnost in zakonitost knjigovodske listine kot
dokumenta, ki dokazuje poslovno spremembo. |
Kontrolira predvsem:
|
– ali je listina
formalno računsko pravilna, |
– ali so listini
priloženi vsi dokumenti, ki dokazujejo nastanek poslovne spremembe v
skladu z navodili pristojnega ministrstva in ministrstva za finance za
izplačila iz sredstev proračuna, |
– ali je poslovna
sprememba nastala v obliki in obsegu, kot je navedeno v dokumentu,
|
– ali so cene v
knjigovodski listini pravilne in v skladu z dogovorom oziroma pogodbo,
|
– ali je davek na
dodano vrednost pravilno obračunan, |
– ali je rok plačila,
naveden v listini, istoveten z dogovorjenim rokom, |
– ali so na
knjigovodski listini zaračunani kakšni stroški, ki so v nasprotju z
dogovorom. |
V. USKLAJEVANJE
POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI |
26. člen |
Stanje v pomožnih
knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni
knjigi vsak mesec po stanju zadnjega dne v mesecu. |
Delavec, ki vodi
analitične evidence predloži stanje iz analitičnih evidenc računovodji
najkasneje v desetih dneh po preteku obdobja za katero se opravlja
usklajevanje. Razlike v stanju je potrebno razčistiti oziroma stanje
uskladiti najkasneje v petih dneh po preteku obdobja usklajevanja. |
27. člen |
Usklajevanje prometa
in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo
se prav tako opravi, preden se sestavi obračun za obračunsko obdobje. |
28. člen |
Knjigovodsko stanje
sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z
dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom. |
Za popis terjatev in
obveznosti občine se imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in
obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah
na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni
razloge za nepravočasno izterjavo, oziroma izplačilo. Terjatve in
obveznosti, za katere ni pravilne, oziroma popolne dokumentacije, izkaže
popisna komisija v posebnih popisnih listih. Dvomljive, sporne,
neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej.
|
Posebej se pripravi
tudi poročilo o usklajevanju terjatev za sredstva, ki jih imajo v
upravljanju javni zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o
vložkih občine v gospodarske družbe. |
Popis sredstev,
terjatev ter obveznosti do virov sredstev se opravi vsako leto po stanju
na dan 31. decembra. |
Župan lahko po
potrebi določi tudi druge roke med letom za popis sredstev, terjatev in
obveznosti do virov sredstev. |
Župan določi člane
popisnih komisij najmanj petnajst dni pred začetkom popisa. |
Računovodja izda
petnajst dni pred rokom za popis navodila za popis. |
29. člen |
Člani popisnih
komisij so odgovorni za: |
– pravilno ugotovitev
dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti, |
– natančno in
pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov, |
– pravočasno
izvršitev nalog popisa, |
– pravočasno in
pravilno sestavo poročila o popisu. |
30. člen |
Osebe, ki so
materialno odgovorne za sredstva, ki se popisujejo, morajo najkasneje do
dneva, določenega za začetek popisa, razvrstiti, zaznamovati in urediti
sredstva, da bi se laže, hitreje in pravilno popisala. |
31. člen |
Podatki iz
knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah se ne smejo
dajati popisnim komisijam pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste. |
32. člen |
Predsednik popisne
komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o
popisu, ki ga predloži pristojnemu organu zavoda. |
33. člen |
Župan obravnava
poročilo ob navzočnosti predsednika komisije in računovodje ter odloči:
|
1. o načinu knjiženja
in likvidacije ugotovljenih razlik, |
2. o neposrednem
odpisu s popravkom vrednosti materialnih vrednosti, terjatev in
obveznosti, |
3. o odpisu
dotrajanih in neuporabnih sredstev, |
4. o materialni
odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu,
|
5. o drugem v zvezi s
popisom. |
(Priporoča se, da se
pristojnim organom predloži posebej poročilo o usklajevanju terjatev in
obveznosti ter poročilo o popisu s predlogi o načinu knjiženja in
likvidacije ugotovljenih inventurnih razlik.) |
Odločitev pristojnega
organa (župana) v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje razlik in
uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim. |
VI. HRANJENJE
KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG,RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH
POROČIL |
34. člen |
Poslovne knjige in
knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu.
|
Knjigovodske listine
in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do fizičnega
poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim. |
35. člen |
Za sprotno hrambo
poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih
računovodstva, je odgovoren računovodja. |
Za hrambo poslovnih
knjig in knjigovodskih listin v arhivu je odgovoren delavec v vložišču. |
36. člen |
Poslovne knjige in
knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v
teh rokih: |
– letni računovodski
izkazi in končni obračun plač ter izplačilne liste za obdobja, za katera
ni končnih obračunov, trajno, |
– knjigovodske
listine, na podlagi katerih se knjiži in zakonom ali drugimi predpisi
predpisane listine, pet let, |
– prodajni in
kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine, dve
leti, |
– listine v zvezi z
obračunom davkov v skladu z davčnimi predpisi. |
Odvisno od časa
hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju
podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe).
Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna
hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala
poznejše preverjanje. |
37. člen |
Listine in knjige se
izločajo iz arhiva vsako leto sproti. Predlog za izločitev pripravi
računovodja. |
VII. VREDNOTENJE
POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH |
38. člen |
Pri izkazovanju in
vrednotenju postavk se neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter
Splošni slovenski računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski
predpisi izdani na podlagi zakona o računovodstvu ter ta pravilnik. |
7. Osnovna sredstva |
39. člen |
Osnovna sredstva so
zgradbe, poslovni prostori, oprema in pripadajoči nadomestni deli in
drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta. |
40. člen |
Za drobni inventar,
ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za urejanje
prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in trajna
oziroma vračljiva embalaža z dobo uporabe daljše od enega leta, katerih
posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo
tolarskih protivrednosti 500 ECU v času nabave. |
41. člen |
Drobni inventar, ki
ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji
v uporabo. Strošek odpisa bremeni vire sredstev iz katerih je drobni
inventar bil nabavljen. |
Občina vodi o drobnem
inventarju iz prejšnjega odstavka količinsko evidenco po delavcih, ki
imajo ta drobni inventar v uporabi. |
42. člen |
Osnovna sredstva, do
katerih ima občina pravico iz finančnega najema, se vodijo v posebni
analitični evidenci, njihova nabavna vrednost pa je enaka njihovi
pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin –
tisti, ki je manjša. Obresti po amortizacijskem načrtu za finančni najem
bremenijo stroške financiranja poslovnega leta, v katerem je vzeto
osnovno sredstvo v finančni najem. |
8. Odpis osnovnih
sredstev |
43. člen |
Odpis osnovnih
sredstev je reden in izreden. |
Reden odpis se
opravlja v skladu z zakonom o računovodstvu, navodilom o načinu in
stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 86/99), SRS 36 in
SRS. |
Izreden odpis se
opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega
sredstev, trajne izločitve iz uporabe. |
44. člen |
Odpis opredmetenih
osnovnih sredstev v upravljanju, se opravlja posamično in se praviloma
izkaže kot popravek nabavne vrednosti v breme virov teh sredstev. |
45. člen |
Odpis osnovnih
sredstev pridobljenih z donacijami se v višini obračunane amortizacije
opravi v breme oblikovanih dolgoročnih rezervacij. |
46. člen |
Osnovna sredstva se
ob koncu poslovnega leta prevrednotujejo v skladu s SRS. |
Učinki prevrednotenja
sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov
sredstev. |
Prevrednotovanje
zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS. |
9. Neopredmetena
dolgoročna sredstva |
47. člen |
Za neopredmetena
dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena osnovna
sredstva. |
10. Dolgoročne
finančne naložbe |
48. člen |
Dolgoročne finančne
naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in
depoziti. |
Dolgoročne finančne
naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo
naložena denarna ali druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki
izhajajo iz ustreznih listin. |
Obračunane realne
obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev
povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev. |
Donosi dolgoročnih
finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju. |
49. člen |
Kapitalske naložbe v
gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po
določbah zakona o gospodarskih družbah in zakona o gospodarskih javnih
služah, se prevrednotujejo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo
SRS. |
Učinek
prevrednotovanja povečuje lastne vire sredstev. |
50. člen |
Dolgoročno finančno
naložbo, ki zaradi spremenjenega statusa dolžnika (stečaj, likvidacija)
preneha biti dolgoročna, je treba izkazati kot kratkoročno. |
51. člen |
Računovodja mora
najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna
poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne
finančne naložbe. |
11. Terjatve |
52. člen |
Terjatve se
izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno se izkazujejo predujmi za osnovna
sredstva ter sredstva, ki so sestavni del gibljivih sredstev bilance
stanja. |
Pri terjatvah iz
gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad eno leto)
in kratkoročne (do enega leta). |
Terjatve se nadalje
ločujejo in izkazujejo kot terjatve: |
– terjatve do kupcev,
|
– dani predujmi in
varščine, |
– terjatve v zvezi s
prihodki od financiranja, |
– druge terjatve.
|
Ločeno se izkazujejo
terjatve do pravnih oseb ali fizičnih oseb v državi in tujini. |
53. člen |
Za pravočasno
izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če
se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku,
skrbi računovodja. |
V ta namen enkrat
mesečno prejme od odgovornega delavca v računovodstvu izpis odprtih
postavk. |
Za kasnejše odpise
terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine, zavrnitev stanj terjatev,
sodne odločbe, sklep o prisilni poravnani, sklep stečajnega postopka in
druge ustrezne listine. |
Najmanj enkrat letno,
in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja preveri
ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev). |
54. člen |
Odpis terjatev odobri
župan. |
12. Kratkoročne
finančne naložbe |
55. člen |
Občasne viške
denarnih sredstev občina nalaga v kratkoročne depozite v skladu s
predpisi ministra, pristojnega za finance. |
Med kratkoročnimi
finančnimi naložbami se vodijo tudi tisti deli dolgoročnih finančnih
naložb, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni od datuma bilance
stanja. |
Zneski obračunanih
obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od tolarskih vezanih
depozitov. |
13. Denarna sredstva |
56. člen |
Kot denarna sredstva
se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v
bankah in drugih finančnih organizacijah v skladu s predpisi, ki urejajo
poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ. |
Druge vrednotnice –
znamke, koleki in drugo, se vodijo na časovnih razmejitvah kot
kratkoročno odloženi stroški. |
57. člen |
Kot denarna sredstva
– gotovina, se obravnavajo tudi akceptni nalogi, čeki. |
Knjigovodska evidenca
čekov, akceptnih nalogov je predpisana v kontnem načrtu občine. |
58. člen |
Blagajniški maksimum
se določi v višini, ki je glede na izkušnje iz preteklih let in
predvidevanja, primeren. |
Blagajniški maksimum
v skladu s predpisi določi župan. |
14. Dolgoročne
obveznosti |
59. člen |
Dolgoročne obveznosti
so izkazane v skladu SRS, in sicer so to obveznosti, ki zapadejo v
plačilo v roku, daljšem od leta dni. |
V računovodstvu mora
biti zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in
izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne
dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja. |
60. člen |
Prevrednotenje
dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v
upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke
financiranja. |
15. Kratkoročne
obveznosti |
61. člen |
V skladu s SRS se med
kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v
letu dni ali prej, in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v
plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja. |
62. člen |
Kratkoročne
obveznosti se v začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz
ustreznih knjigovodskih listin. |
Kratkoročne finančne
naložbe v depozite se obrestujejo v skladu s pogoji, dogovorjenimi v
posameznih pogodbah z bankami. |
Obračun obresti se
opravi tudi ob letnem obračunu za tiste kratkoročne finančne naložbe v
depozite, ki zapadejo šele v naslednjem letu, in sicer za obdobje od
dneva nakazila do konca obračunskega leta. |
Zneski obračunanih
obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od financiranja, ko
so obresti plačane oziroma ob prilivu. |
16. Kratkoročne
časovne razmejitve |
63. člen |
Občina v skladu s
predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje,
in sicer: |
– aktivne časovne
razmejitve za potrebe razmejevanja kratkoročno odloženih stroškov
oziroma odhodkov in prehodno nezaračunanih prihodkov, |
– pasivne kratkoročne
časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov. |
Promet in stanje
posameznih kontov kratkoročnih časovnih razmejitev se mesečno analizira. |
17. Zaloge |
64. člen |
Material se takoj ob
nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni
vrednosti zato občina praviloma ne izkazuje stanja zalog materiala. |
18. Odhodki |
65. člen |
Odhodki občine se
merijo in razčlenjujejo v skladu z zakonom o računovodstvu, predpisi
izdanimi na podlagi zakona in SRS. |
66. člen |
Odhodki se priznavajo
po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna:
|
– če je poslovni
dogodek, ki ima za posledice izkazovanja odhodka, dejansko nastal in
|
– če je dejansko
prišlo do izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta. |
Odhodki se
razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov,
investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov. |
67. člen |
Tekoči odhodki so
odhodki, ki zajemajo plačila, za katera plačniki v povračilo ne prejmejo
materiala ali opravljene storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri
prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske. |
68. člen |
Investicijski odhodki
so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in
neopredmetenih sredstev, premoženja, opreme, napeljav, vozil, kot tudi
plačila za načrte, novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnove
zgradb ter drugih pomembnih naprav. |
69. člen |
Odhodki
investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva,
namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za
nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme ali drugih
opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za investicijsko vzdrževanje,
obnovo, ipd. |
Investicijski
transferi so lahko tudi plačila za namene iz prvega odstavka tega člena,
za katera se pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova
sredstev, prejetih v upravljanje. |
70. člen |
Odhodki so
razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih
naravnih vrstah, ki so: stroški dela, stroški materiala, stroški
storitev in drugi stroški. |
V okviru skupin
naravnih vrst stroškov se posamezne vrste stroškov knjigovodsko
evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami
občine na osnovi enotnega kontnega načrta. |
71. člen |
Vsak analitični konto
stroškov ima v evidenci tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta in
stroškovnega nosilca, pri čemer se kot stroškovni nosilec šteje
proračunska postavka iz finančnega načrta. |
Stroškovna mesta
predstavljajo organizacijske enote, po katerih se spremljajo stroški.
|
Stroški se
razporejajo na stroškovna mesta in stroškovne nosilce neposredno, ob
knjiženju iz knjigovodskih listin, na katerih morajo biti poleg ostalih
podatkov ti podatki navedeni. |
19. Prihodki |
72. člen |
Prihodki občine se
priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija).
|
Prihodki se
razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o računovodstvu, podzakonskimi
akti na podlagi zakona ter SRS. |
Prihodki se
razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske
prihodke, prejete donacije in transferne prihodke. |
VIII. RAČUNOVODSKO
PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV |
73. člen |
Občina v skladu z
zakonom o javnih financah ter predpisi izdanimi na podlagi zakona ter
navodili ministrstva za finance v računovodstvu zagotavlja podatke, ki
so potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine. |
IX. RAČUNOVODSKI
IZKAZI IN LETNO POROČILO |
74. člen |
Letno poročilo
obsega: |
– bilanco stanja,
|
– izkaz prihodkov in
odhodkov, |
– pojasnila k
izkazom, |
– poslovno poročilo.
|
Računovodski izkazi
morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do
virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek in primanjkljaj.
|
Računovodski izkazi
in letno poročilo se sestavljajo za potrebe občinske uprave, občinskega
sveta, pristojnega ministrstva, po potrebi pa tudi za druge zunanje
uporabnike. |
75. člen |
Neposredni uporabnik
pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za
preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
|
Župan pripravi
predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga
predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega
leta. |
Župan predloži
predlog zaključnega računa občinskega proračuna in letnega poročila
občinskemu svetu v sprejem. |
76. člen |
Letno poročilo
pripravita župan in računovodja občine. |
77. člen |
Letno poročilo se
sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu kakor tudi ob
statusnih spremembah, ob prenehanju in v drugih primerih določenih z
zakonom. |
78. člen |
Računovodski izkazi
se pripravijo na zadnji dan obračunskega obdobja v skladu s pravilnikom
o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k
izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava, ki ga izda mininister, pristojen za finance. |
79. člen |
Z odredbo o poročanju
občin o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter
računu financiranja (Uradni list RS, št. 23/01) je določeno, da morajo
občine posredovati podatke, ki jih določata poročilo o prihodkih in
odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja
(obrazec P) in poročilo o odhodkih po funkcionalnih dejavnostih (obrazec
P1), ki sta sestavni del odredbe. Občine morajo navedene podatke
posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, do 15. dne v mesecu za
obdobje od 1. 1. tekočega leta do konca preteklega meseca. Za pripravo
poročil je odgovoren računovodja. |
X. RAČUNOVODSKA
KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE |
80. člen |
Računovodska kontrola
zajema sprotne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v
vseh delih računovodskih postopkov. |
Kontrola
knjigovodskih listin se opravlja tako kot je določena v tem pravilniku.
|
Odgovornost
posameznih delavcev v računovodstvu in drugih za opravljanje kontrole je
opredeljena v tem pravilniku in v pravilniku o sistemizaciji delovnih
mest v Občinski upravi občine Benedikt. |
V poslovne knjige se
ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni
opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski
predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih
knjig, dokler podatki niso kontrolirani. |
Računovodsko
kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja, da se
ugotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in
računovodskih standardov, zlorabe, poneverbe ter jih tako preprečuje.
|
Računovodsko
kontroliranje podatkov je preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni,
ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi
knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih
kontih in ustreznih stroškovnih mestih. |
81. člen |
Računovodsko
revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja
računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih
obračunov in predračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ,
se bo opravljal v skladu z navodilom o oblikah in izvajanju notranjega
finančnega nadzora v občinah. |
Revidiranje bo občina
zagotovila tako da bo: |
– ustanovila notranjo
revizijsko službo ali |
– poverila notranje
revidiranje zunanjemu izvajalcu ali |
– poverila notranje
revidiranje ministrstvu za finance. |
XI. POOBLASTILA IN
ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU |
82. člen |
Za organizacijo in
vodenje računovodstva je odgovoren računovodja. Računovodja je
odgovoren, da se pravilno uporabljajo materialno finančni predpisi in
SRS. |
Odgovoren je za:
|
– organizacijo,
koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva, |
– pravilno in ažurno
vodenje poslovnih knjig, |
– usklajevanje
analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige, |
– pravočasno sestavo
letnega poročila, |
– pravočasno
posredovanje podatkov za sestavo poročil pravočasno pripravo podatkov in
poročil za župana in svet zavoda ter nadzorni odbor, |
– pravočasno
zaključevanje poslovnih knjig, |
– pravočasno
dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja
računovodstva, |
– pravočasno
dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi, |
– strokovno
izpopolnjevanje računovodskih delavcev, |
– organizacijo
pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin, |
– in drugo v skladu s
pogodbo o delu sklepom pristojnega organa. |
83. člen |
Za pravilno in ažurno
vodenje poslovnih knjig v skladu s predpisi in tem pravilnikom so
odgovorni tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o delu, ki opravljajo
knjigovodska dela, če je knjigovodstvo nepravilno in neažurno vodeno,
ker so bile knjigovodske listine nepravilne in neažurno sestavljene,
kontrolirane in prepozno poslane vodji knjigovodstva, so odgovorni
delavci, ki so določeni za to delo. |
Prav tako odgovarjajo
tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o delu, ki opravljajo računalniško
obdelavo podatkov, če je knjigovodstvo nepravilno vodeno in neažurno po
njihovi krivdi. |
XII.
KONČNA DOLOČBA |
84. člen |
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 41201-001/2002-3 |
Benedikt, dne 22.
novembra 2002. |
Župan |
Občine Benedikt
|
Milan Gumzar l. r. |