Na podlagi tretjega odstavka 93. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče je Občinski svet Občine
Zreče, na seji dne 25. 9. 2008, potrdil uradno prečiščeno besedilo, ki
obsega: |
– Statut Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99 z dne 22. 4. 1999),
|
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 81/02 z dne 20. 9. 2002), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 100/03 z dne 17. 10. 2003), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 85/04 z dne 2. 8. 2004), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 76/06 z dne 20. 7. 2006), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 48/07 z dne 1. 6. 2007), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni
list RS, št. 73/08 z dne 18. 7. 2008). |
S T A T U T |
Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) (UPB-1) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Zreče je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena
z zakonom na območju naslednjih naselij: |
Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje, Črešnova, Čretvež,
Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gornja vas, Gračič, Koroška vas na
Pohorju, Križevec, Lipa, Loška gora pri Zrečah, Mala gora, Osredek pri
Zrečah, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Radana vas, Resnik,
Rogla, Skomarje, Spodnje Stranice, Stranice, Zabork, Zlakova, Zreče.
|
Sedež občine je v Zrečah. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom
po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
Na območju Občine Zreče so ustanovljeni ožji deli občine
(v nadaljevanju: krajevne skupnosti). Naloge, organiziranost in
delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem
statutom in odlokom o krajevnih skupnostih v Občini Zreče. |
Na območju Občine Zreče delujejo naslednje krajevne
skupnosti: |
– Krajevna skupnost Zreče, ki obsega območja naselij:
Boharina, Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas,
Zlakova in Zreče, |
– Krajevna skupnost Gorenje, ki obsega območja naselij:
Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na
Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju, |
– Krajevna skupnost Resnik, ki obsega območja naselij:
Resnik in Rogla, |
– Krajevna skupnost Skomarje, ki obsega območje naselja
Skomarje, |
– Krajevna skupnost Stranice, ki obsega območja naselij:
Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala
gora, Polajna, Stranice, Zabork, |
– Krajevna skupnost Dobrovlje, ki obsega območje naselja
Dobrovlje. |
3. člen |
Občina Zreče (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakoni. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
– Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po svojih
predstavnikih v organih občine, ki so jih izvolili na podlagi splošne in
enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v
drugih organih v skladu s tem statutom. |
– Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev
tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne zveze, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organiziranostmi lokalnih skupnosti.
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina Zreče ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih
oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ZREČE, v zunanjem krogu
spodnje polovice pa napis: ZREČE. V sredini pečata je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim Odlokom o priznanjih v Občini Zreče. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
|
– spremlja gospodarska gibanja v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
– pomaga pri razvoju kmetijstva in s tem ohranja
poseljenost podeželja, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– ustanavlja lokalne javne službe, |
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno varstveni zavod, vzgojno izobraževalni
zavod in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: lokalne javne ceste in
druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
|
12. Izdeluje obrambne dokumente v katerih: |
– določa organizacijo in način dela v vojnem stanju, tako
da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
|
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in
kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih
vlada in ministrstva prenesejo na občino, |
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in
drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje
proizvodnje in storitev v vojni. |
13. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema ustrezne splošne akte, |
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
|
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega občinskega
premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in |
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9. člen |
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično,
evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu,
obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje. |
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje
osebne podatke: |
– enotno matično številko občana; |
– osebno ime; |
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča; |
– datum in kraj rojstva oziroma smrti; |
– podatke o osebnih vozilih; |
– podatke o nepremičninah ter |
– druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka
neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi
zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov,
lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega
registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali
drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov
mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to
določeno z zakonom, in če te podatke občina potrebuje za izvajanje
svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v
pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
|
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih
evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za
neposredne uporabnike državnega proračuna. |
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na
elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti. |
Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se
občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v
skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti
v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje
pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
10. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Organ občine je tudi Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in
Štab civilne zaščite. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določajo posamezni zakoni. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi za zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi
stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Splošni akti občine se objavljajo v uradnem glasilu, in
sicer v Uradnem listu RS. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
|
Javnost sej občinskega sveta, njegovih delovnih teles in
nadzornega odbora je izključena v primeru, kadar se na sejah obravnavajo
dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave. |
2. Občinski svet |
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 16 članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
|
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni
na predčasnih volitvah, |
– po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu
večine članov občinskega sveta, |
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni
na predčasnih volitvah, |
– če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih
volitvah, |
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni
na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona
opravljene po rednih volitvah v občinske svete. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo
občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
15. člen |
Člane občinskega sveta volijo volivci, ki imajo v občini
stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve članov
občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom. |
Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega
sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal
funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen
župan, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
|
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za
določitev plače direktorja in plačil predstavnikov ustanovitelja javnega
podjetja, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
– imenuje in razrešuje predstavnike ustanoviteljev v
organih upravljanja v javnih zavodih in v javnih skladih, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari in sprejme program in letni
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi
letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
– imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne
enote, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta
statut. |
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine, ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
|
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
18. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
19. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora
občine, tajniku občine in predsednikom krajevnih skupnosti. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja.
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
občinskega sveta, strokovni tajniki komisij občinskega sveta, ter tajnik
občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina članov občinskega sveta. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
|
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma,
če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali
dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 17. člena
tega statuta ni združljiva, oziroma ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
– če odstopi. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in
šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta
mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema
sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njen odloči v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko
začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po
preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če
pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
22.a člen |
Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
|
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z
ustavo in zakonom skladno ravnanje; |
– v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za
prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in
pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta ali
če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh
ne sestane na sklepčni seji. |
V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor
razpiše predčasne volitve v občinski svet. |
O razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na
predlog vlade. |
Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta mora
državni zbor opozoriti občinski svet na njegovo nezakonito ravnanje ter
mu predlagati kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če
občinski svet ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o
razpustitvi oziroma razrešitvi s sklepom ustavi. |
Državni zbor razpusti občinski svet, če ugotovi, da
razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti
ukrepi in je predčasna razpustitev občinskega sveta v danem primeru
primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini.
|
Občinski svet lahko v tridesetih dneh po prejemu vloži
zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora iz prejšnjega
odstavka. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je
občinski svet razpuščen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma
ustavnega sodišča. |
Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz
njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan.
|
Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev
novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji.
|
V primeru hkratne razpustitve občinskega sveta in
razrešitve župana imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve
novih občinskih organov opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj mora
svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu
takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče
imenovati osebe, ki opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s
funkcijo člana občinskega sveta in župana. |
2.1 Komisije občinskega sveta |
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
Organiziranost in delovno področje delovnih teles
občinskega sveta določa Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega
sveta Občine Zreče. |
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in
imenovanju članov, določi občinski svet tudi njegove naloge. |
24. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet, |
– pripravlja predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v
skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Zreče, |
– opravlja pristojnosti komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo,
|
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi
funkcionarjev. |
25. člen |
Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega
telesa, če pa ta še ni imenovan s strani občinskega sveta, pa župan.
|
Članstvo v komisiji občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu z Odlokom o ustanovitvi delovnih teles Občinskega
sveta Občine Zreče obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta
in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
27. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
3. Župan |
28. člen |
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in
trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba tretjega
odstavka 14. člena tega statuta. |
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
|
– mandatna doba župana, ki je izvoljena na nadomestnih
volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne
dobe, |
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih
volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
|
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so
bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih
volitvah v občinske svete. |
Novoizvoljeni župan mora nastopiti mandat po poteku štirih
let od nastopa mandata prejšnjega župana. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
29. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
– predlaga organiziranost občinske uprave, določi delovno
področje, notranjo organiziranost in sistematizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi, |
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike
organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta
statut. |
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o zadevah, ki se iz
državne pristojnosti prenesejo na občino. |
30. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine,
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, |
– dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga
lahko tudi razreši. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana nastopa mandata novoizvoljenega župana
podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi
župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo
začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je župan razrešen, odloči
občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to
funkcijo. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana
odloči občinski svet na predlog župana. |
34. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
35. člen |
Župan lahko s sklepom ustanovi komisije in druga delovna
telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih
zadev iz svoje pristojnosti ter določi njihove naloge in pristojnosti. |
36. člen |
Županu in podžupanu preneha mandat: |
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati del, oziroma,
če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali
dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb desetega
in enajstega odstavka 36. člena tega statuta ni združljiva, oziroma ni
združljivo s funkcijo župana in podžupana, |
– če odstopi, |
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je
razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto, peto, šesto in sedmo alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan in
podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži
tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
Postopki za izvolitev novega župana ali imenovanje
podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni
bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev
upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni
odločitvi sodišča. |
Če je župan imenovan: |
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja
nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo
dela občinskih organov in občinske uprave, |
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje
organizacijske enote v upravni enoti, na katerem območju je občina,
|
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni
upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih
organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem
imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in
občinsko volilno komisijo. |
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega
odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije
ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal
funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka,
je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v
občini. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
36.a člen |
Župana se lahko predčasno razreši, če: |
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih
odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in
zakonom skladno ravnanje. |
V primeru razrešitve župana državni zbor razpiše
nadomestne volitve župana. |
O razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade.
|
Preden izda sklep o razrešitvi župana, mora državni zbor
opozoriti župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati kako
naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če župan ravna v skladu z
opozorilom, državni zbor postopek o razrešitvi s sklepom ustavi.
|
Državni zbor razreši župana, če ugotovi, da razlogi niso
odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je
razrešitev župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev
lokalne samouprave v občini. |
Župan lahko v tridesetih dneh po prejemu vloži zahtevo za
presojo ustavnosti sklepa državnega zbora iz prejšnjega odstavka. Če
zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je župan razrešen z
dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča.
|
Če je razrešen župan, opravlja nujne naloge iz njegove
pristojnosti do izvolitve novega župana podžupan oziroma član občinskega
sveta, ki je v skladu s tem zakonom določen za začasno opravljanje
funkcije župana, če je ta predčasno razrešen. |
4. Nadzorni odbor |
37. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
|
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi
hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o
kršitvah v roku petnajst dni obvestiti župana občine, občinski svet
občine, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme
občinski svet. |
38. člen |
Nadzorni odbor šteje sedem članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe, od tega morajo imeti najmanj trije pet let delovnih
izkušenj na finančno računovodskem področju in najmanj eden član pravna
znanja s področja finančnega poslovanja. Kandidate za člane nadzornega
odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
39. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika
nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora.
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. |
40. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno
vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov
finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij
ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj
polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim
premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore.
S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor
obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali
župan. |
41. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organiziranost z
odgovornimi osebami). |
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane
podatke. |
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora
predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
|
Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi
minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance. |
Dosedanji četrti odstavek postane pet, in dosedanji peti
odstavek postane šesti odstavek. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
42. člen |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči občinski
svet. |
43. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter
spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in
pravnih oseb. |
44. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu. |
45. člen |
Podrobnejšo organiziranost svojega dela uredi nadzorni
odbor s poslovnikom. |
5. Občinska uprava |
46. člen |
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne
in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s
splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
|
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske
uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik
občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S
splošnimi akti občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv
direktor ali direktorica občinske uprave. |
Podrobnejšo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest
v občinski upravi določi župan. |
47. člen |
Organ skupne občinske uprave ali skupno službo občin za
opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti
na podlagi splošnih aktov iz drugega odstavka 46. člena tega statuta.
|
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupne občinske
uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v eni od
občinskih uprav. |
Občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za
skupno opravljanje nalog občinske uprave v razmerju števila prebivalcev
posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin, za katere se
opravljajo, če ni z odlokom določeno drugače. |
47.a člen |
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz
svoje pristojnosti. |
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko
v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. |
48. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
49. člen |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
50. člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
51. člen |
O upravnih zadevah/stvareh iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in
strokovnega izpita iz upravnega postopka, ki jih predpiše vlada. |
52. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
53. člen |
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik
občine, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči, če je zaposleni v
občinski upravi pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika oziroma direktorja občinske uprave
odloča župan. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Drugi organi občine |
54. člen |
Organiziranost, delovno področje ter sestavo organov, ki
jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge
občine na posameznih področjih lokalne uprave, določi župan oziroma
občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju
članov posameznega organa. |
55. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik je za svoje delo odgovoren županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
56. člen |
Na območju Občine Zreče se lahko zaradi zadovoljevanja
določenih skupnih potreb ustanovijo ožji deli občine (v nadaljevanju:
krajevne skupnosti). |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko finančnem in pravnem
smislu. |
Na območju občine delujejo naslednje krajevne skupnosti:
|
– Krajevna skupnost Zreče, |
– Krajevna skupnost Gorenje, |
– Krajevna skupnost Resnik, |
– Krajevna skupnost Skomarje, |
– Krajevna skupnost Stranice, |
– Krajevna skupnost Dobrovlje. |
57. člen |
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki
nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun, v okviru
nalog, ki so določene s tem statutom oziroma podrobneje z odlokom o
krajevnih skupnostih v Občini Zreče. |
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez
predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine,
ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni
posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost,
veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne
skupnosti. |
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem, občina pa odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru
svojih lastnih prihodkov. |
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, njene pravice, obveznosti, premoženje in delavci
preidejo na občino oziroma na novo krajevno skupnost z lastnostjo pravne
osebe, ki nastane z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih krajevnih
skupnosti. |
58. člen |
Organ krajevne skupnosti je Svet krajevne skupnosti (v
nadaljevanju: svet), ki krajevno skupnost tudi zastopa. |
Člane sveta izvolijo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti vsaka štiri leta. Način
izvolitve članov sveta določa Zakon o lokalnih volitvah. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
|
Mandat članov sveta se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
Član sveta ožjega dela občine ne more biti župan,
podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v
službi ožjega dela občine. |
Za zaposlene javne uslužbence v službi ožjega dela občine,
ki je pravna oseba, se uporabljajo predpisi za javne uslužbence v
občinskih upravah. |
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi
za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta
pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu
predsednika. |
59. člen |
Prvo sejo sveta skliče dotedanji predsednik sveta
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet ima predsednika,
ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta predstavlja krajevno skupnost, sklicuje
in vodi seje sveta ter predstavlja svet ter opravlja druge naloge, ki mu
jih določi svet. |
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
Svet dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. Odločitev je
sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta. |
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet najmanj štirikrat na leto
oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati
svet, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
Za delovanje sveta se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
60. člen |
Svet opravlja naloge, ki jih občinski svet prenese v
njihovo pristojnost in, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti,
zlasti pa naslednje naloge lokalne javne službe: |
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
|
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe
krajevnega prebivalstva, |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
|
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevni
skupnosti določijo z Odlokom o krajevnih skupnostih v Občini Zreče.
|
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe
tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. |
Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k
statutu mora dati občinski svet. |
61. člen |
Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, komisijam,
nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki
se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se
nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko
ureditev občine. |
62. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje sosvet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
63. člen |
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo
njenega območja lahko da zbor krajanov ali 5% volivcev v posamezni
krajevni skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
|
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo
njenega območja mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu
ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi
bila ustanovljena krajevna skupnost. Ugotavljanje interesa se nanaša na
ime in na območje krajevne skupnosti. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma. |
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov
krajevne skupnosti razpusti svet in razpiše predčasne volitve:
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega
proračuna uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno
skupnost ali spremeni njeno območje, če ugotovi, da svet ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma, da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti.
Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma se
spremeni njeno območje, začne veljati šele po izteku mandata sveta
krajevne skupnosti. |
64. člen |
Za delovanje in opravljanje nalog organov krajevne
skupnosti se zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve
in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za
potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska
uprava. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom o
krajevnih skupnosti. |
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti
v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna-njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je
odgovoren predsednik sveta. |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
Krajevne skupnosti imajo svoj žiro račun. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine. |
65. člen |
Posamezne odločitve krajevne skupnosti v zvezi z
upravljanjem in razpolaganjem z občinskim premoženjem, ki je bilo
preneseno krajevnim skupnostim, so veljavne, ko nanje da soglasje
občinski svet. |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
66. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
67. člen |
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
68. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti
pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
69. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
70. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec, ki ga določi tajnik občine, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine |
71. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
72. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
73. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
74. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
75. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. O načinu dajanja podpore zahteve za razpis
referenduma odloči župan s sklepom. S tem sklepom določi tudi obrazec
seznama iz prvega odstavka tega člena. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice, ki overi tudi podpise
volivcev na seznamu iz prvega odstavka tega člena. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
76. člen |
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za
razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o
tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne
vložitve zahteve in najkasneje do izteka rokov za razpis referenduma.
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
77. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
78. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum |
79. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
80. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je za
uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma
upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih
je glasovanja udeležila večina. |
5. Ljudska iniciativa |
81. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
82. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
83. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
|
– z dajanjem koncesij, |
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
84. člen |
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina ustanovi javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
85. člen |
Občina zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
86. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja
izvajanje predvsem naslednjih javnih služb: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon, |
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno
dejavnost, |
– plakatiranje, |
– gasilska služba, |
– oskrba s plinom, |
– upravljanje javnih stanovanj in večstanovanjskih zgradb,
|
– urejanje, vzdrževanje in upravljanje tržnic in plakatnih
mest. |
87. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
88. člen |
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
89. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
90. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organiziranost dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
91. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
92. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
|
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. |
Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na
predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na
predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje. |
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine
odloča župan. |
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti
predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila
večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko
povzročili obveznosti za občino. |
93. člen |
Odprodaja ali zamenjava premoženja v lasti občine se
izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon. |
Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava
občinskega finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
94. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin, in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji,
določenimi z zakonom. |
95. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine so predvideni v proračunu občine. |
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in
načrt razvojnih programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov
in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma
plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
96. člen |
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
97. člen |
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v
roku, ki ga določa zakon. |
98. člen |
Župan mora predložiti občinskemu svetu: |
– predlog proračuna z obrazložitvami, |
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja z obrazložitvami, |
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij,
katerih ustanovitelj je občina z obrazložitvami, |
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev
proračuna. |
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti
delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami. |
99. člen |
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
100. člen |
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča
uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
101. člen |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati
predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih
izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme
proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
102. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot
v preteklem letu. |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri
mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega
sveta. |
103. člen |
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu
občine. |
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje
likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje
izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja
ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna. |
104. člen |
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. |
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji. |
105. člen |
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
|
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi
posamezne delavce v občinski upravi ali podžupana. |
106. člen |
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
107. člen |
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega
uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za
delovanje uporabnika. |
Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih
nalog ne prevzame drug uporabnik, se neuporabljena sredstva prenesejo v
proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
108. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod
pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine.
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno
poročati občinskemu svetu. |
109. člen |
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le
ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans
proračuna. |
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
110. člen |
Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo
občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon. |
111. člen |
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za
proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem
primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v
drugih primerih pa občinski svet z odlokom. |
112. člen |
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in
uresničevanja posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben
proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru proračuna občine. |
113. člen |
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora
proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance. |
114. člen |
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za
preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
115. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
116. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine. |
O soglasju odloča župan. |
Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
117. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni
skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
118. člen |
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
119. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
120. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
121. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organiziranost in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
122. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
123. člen |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
124. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
125. člen |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
126. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu in sicer v Uradnem listu RS in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti občine |
127. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
128. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
129. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države in pokrajine ter splošnega
akta druge občine, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma
soglasja občine posega v njene pravice. |
130. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
131. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
132. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
132. a člen |
Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in
obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi položaj
stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in
koristi, določene z ustavo in zakoni. |
Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem
postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov
občine. |
Pristojni državni organ, ki vodi postopek iz prejšnjega
odstavka, mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v
osmih dneh. |
Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih
predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih
skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno
samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi, jo je treba
seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom.
|
Vlada mora pred sprejetjem predlogov zakonov oziroma
preden jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejetjem drugih
predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in
financiranje občin, zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj občin.
|
Določba iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi
kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti. |
133. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
134. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
135. člen |
Predpisi prejšnje Občine Slovenske Konjice se v delih, ki
se nanašajo na lokalne zadeve Občine Zreče, uporabljajo kot občinski
predpisi Občine Zreče, kolikor niso v nasprotju z zakonom ali tem
statutom. |
136. člen |
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je
enak kot za sprejem statuta. |
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z
dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. |
Predlog za spremembo in dopolnitev lahko da vsak član
občinskega sveta, župan in komisije občinskega sveta. |
137. člen |
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine
Zreče (Uradni list RS, št. 30/95, 48/95, 1/98, 53/98 in 76/98). |
138. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Statut Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99 z dne 22.
4. 1999) vsebuje naslednjo končno določbo: |
133. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 11/2001 z dne 16. 2. 2001) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
14. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 81/2002 z dne 20. 9. 2002) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
9. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 100/2003 z dne 17. 10. 2003) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
4. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 100/2003 z dne 17. 10. 2003) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
4. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 76/2006 z dne 20. 7. 2006) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
13. člen |
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 48/2007 z dne 1. 6. 2007) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
11. člen |
Te spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi. |
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list
RS, št. 73/2008 z dne 18. 7. 2008) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
11. člen |
Te spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Št. 00700-5/2008-11 |
Zreče, dne 25. septembra 2008 |
|
Župan |
Občine Zreče |
mag. Boris Podvršnik l.r. |