Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.bl. RS, št. 33/2007 in 70/2008 – ZVO-1B) je Občinski svet ObčinebKungota na podlagi 31. člena Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04, 18/07, 13/08) na svoji 14. seji dne 11. februarjab2009 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo stanovanjske cone v Gradiški

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrtbza izgradnjo stanovanjske cone v Gradiški (v nadaljevanju OPPN),bki leži na ureditvenem območju v naselju Gradiška. OPPN določabprostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor,bpogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve vbzvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitvebin ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimibnesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območjebprostorske ureditve.

2. člen

(vsebina OPPN)

I. SPLOŠNI DEL

II. ODLOK

III. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI

1. Izsek iz grafičnih prilog kartografskega delabprostorskega plana M - 1: 2000

2. Območje podrobnega načrta z obstoječimbparcelnim stanjem M - 1: 1000

3. Ureditvena situacija s prikazom vplivovbs sosednjimi območji M - 1: 5000

4. Zazidalna situacija s karakterističnimbprerezom M - 1: 1000

5. Prikaz ureditve glede poteka omrežijbin priključevanja objektov na gospodarskobjavno infrastrukturo M - 1: 1000

6. Načrt parcelacije M - 1: 1000

IV. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMAbPODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

V. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA

1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja

2. Povzetek za javnost

3. Seznam strokovnih podlag

3. člen

(načrtovalec OPPN)

Občinski podrobni prostorski načrt za izgradnjo stanovanjske cone v Gradiški je izdelalo podjetje URBIS d. o.o. Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge 2007/OPPN-122.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE , KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM

4. člen

(območje OPPN in opis ureditve)

Ureditveno območje za izgradnjo stanovanjske cone v Gradiški zajema območje strmega pobočja, ki se nahaja v območju naselja Gradiška, južno od naselja Spodnja Kungota. Leži severno od povezovalne ceste, ki med seboj povezuje regionalni cesti R2 – 436 in R2 – 437 ter se nanjo tudi prometno navezuje. Predvidena gradnja s svojo zasnovo izkorišča danosti prostora in se funkcionalno navezuje na prometne povezave v prostoru.

Območje OPPN zajema parcele in dele parcel s številkami: 347/2, 396/1, 396/2 in 396/3 k.o. Gradiška, in deli parcel 345/30, 346/2, 347/7, 347/9, 347/11, 397/20 in 395/4, vse k.o. Gradiška.

Velikost območja je cca 0,94 ha.

Ureditveno območje OPPN je prikazano na grafičnem načrtu št. 2.

Na območju OPPN je predvidena izgradnja:

- šestih eno ali dvostanovanjskih stavb,

- komunalne infrastrukture za potrebe predvidene zazidave skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

Gledano širše leži območje OPPN severno od povezovalne ceste, ki med seboj povezuje regionalno cesto R2-436 Počehova

– Zg. Kungota in regionalno cesto R2-437 Šentilj – Pesnica. V nadaljevanju proti vzhodu predmetna povezovalna cesta prečka koridor avtoceste A1, v smeri proti zahodu pa potok Pesnico.

Gledano ožje leži območje OPPN na strmem pobočju, ki se spušča in odpira v smeri proti zahodu in severozahodu med okoliško gradnjo, ki je deloma razpršena, deloma gručasta in se nahaja ob poteh, ki potekajo v naravi.

V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

Umestitev v prostor:

Predvidena je izgradnja stanovanjskih objektov:

- šestih eno ali dvostanovanjskih objektov.

Ob objektih se uredijo manipulativne in parkirne površine za potrebe vsakega posameznega objekta. Dostop do objektov je predviden preko obstoječih prometnih površin, ki se jih razširi in na novo uredi.

Vrste dopustnih dejavnosti (skladno z veljavnimi predpisi):

J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti

K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti,

L) Poslovanje z nepremičninami

M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

S) Druge dejavnosti

Vrste dopustnih gradenj:

- gradnje novih objektov,

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (poslovne in osebne storitvene dejavnosti),

- adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z 9. členom tega odloka,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov,

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb,

- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,

- odstranitve objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

Vrste dopustnih objektov:

• Stanovanjske stavbe:

- eno ali dvostanovanjske stavbe, dvojčki.

• Nestanovanjske stavbe:

- stavbe za storitvene dejavnosti,

- objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa in zvez,

- nezahtevni in enostavni objekti skladno z veljavnimi predpisi.

7. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Dimenzije in umestitev objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v grafičnih načrtih.

Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafičnih načrtov. Pomen regulacijskih elementov:

- območje za pozidavo – je območje, ki je prikazano s prekinjeno črto in predstavlja linijo območja, znotraj katerega se lahko umesti posamezni objekt, velikost objekta pa lahko zavzema največ 40% velikosti parcele.

Velikosti in zmogljivosti objektov

Tlorisne dimenzije zarisanih objektov so:

- 11,70 x 10,00 m – objekt 1 - z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,

- 12,50 x 10,00 m – objekta 2 in 3 - z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,

- 11,30 x 10,00 m – objekt 4 – z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,

- 10,20 x 10,00 m – objekt 5 – z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,

- 10,00 x 11,00 m – objekt 6 - z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo.

Tlorisna oblika objektov je zarisana načelno. S svojo obliko in velikostjo naj se posamezni objekt prilagaja terenu in izkorišča njegove danosti, pri čemer je lahko izveden terasasto na teren.

Zaradi izredno strmega terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda je možna tudi drugačna oblika in velikost vsakega posameznega objekta, kar se določi s projektno dokumentacijo.

V ta namen je določeno območje za pozidavo, kamor se lahko umestijo objekti. Pozidanost zemljiške parcele brez enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 40% velikosti zemljiške parcele.

Višine objektov so K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje). Glede na konfiguracijo terena je možna tudi drugačna etažnost, ki pa ne sme nad terenom preseči etažnosti P+M oziroma P+1 (v primeru enokapne ali ravne strehe) na strani, kjer se objekt najmanj dviguje nad terenom.

Kleti se izvajajo glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje. Možna je tudi nižja izvedba posameznega objekta ali izvedba objekta z več kletnimi etažami.

Zunanja podoba objektov

Objekti so grajeni klasično masivno oziroma montažno z masivnimi vmesnimi ploščami in enokapnimi ali dvokapnimi strehami s čopi ali brez, naklonov med 21° in 45°. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe. Možna je tudi izvedba ravne strehe ali polkrožne strehe, v kolikor je objekt sodobno oblikovan in pri tem uporablja temu primerne materiale in tehnike gradnje.

Zunanja ureditev

Usmeritve za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazani na grafičnem načrtu št. 4. Ureditev je zarisana načelno, natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji.

Proste površine okrog objektov se uredi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami. Pred vsakim objektom se predvidi prostor za zbiranje odpadkov s smetnjakom, ki je na vizualno neizpostavljenem mestu.

Med posameznimi investitorji je dovoljena postavitev ograj.

Zemljiške parcele: so prikazane na grafičnem načrtu št. 6.

8. člen

(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

Na obstoječih objektih in objektih, ki bodo zgrajeni na osnovi tega OPPN, so dopustni posegi, ki so opredeljeni v 6. členu pod pogoji iz 7. člena tega odloka.

9. člen

(usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja v skladu z določili veljavne zakonodaje in pravilnikov, občinskih odlokov in pravilnikov ter v okviru določil predmetnega OPPN.

Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

- objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, greznica, rezervoar UNP, mala komunalna čistilna naprava, zajetje – vodnjak, zbiralnik kapnice, utrjeno dvorišče);

- ograje;

- škarpe in podporni zidovi;

- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti);

- pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kozolec, lopa, rastlinjak, čebelnjak, ribnik, kašča);

- urbana oprema;

- začasni objekti, namenjeni skladiščenju.

10. člen

(pogoji za izvedbo vzdrževalnih del)

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne posega v konstrukcijske elemente objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne bodo vplivali na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo

pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Za potrebe predmetne pozidave je potrebno zagotoviti notranje prometne, parkirne in manipulativne površine, ki se vežejo na obstoječi dovozni cesti, le ti pa se ustrezno razširita in uredita, da omogočata neovirano vključevanje in promet.

Cesta »1« je zasnovana v gabaritu širine 6,00 m, kar pomeni vozišče v širini 5,00 m in obojestransko bankino (povozno) v širini po 0,50 m.

Cesta »2« je zasnovana v gabaritu širine cca 5,50 m in v svoji širini omogoča dvo-smerni promet.

Vse voziščne, parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi z rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

Parkiranje (odstava vozil) je predvidena na parceli vsakega posameznega objekta na utrjenih površinah, ki so direktno vezane na dostopne poti in ceste na območju. Parkiranje se izvede tako, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce. Dimenzija parkirnega mesta je 2,50 x 5,00 m.

Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnico ali izvedejo kot garaža. Nadstrešnice ali garaže ob objektih se lahko postavijo na parcelno mejo, vendar morajo biti z vsemi svojimi deli (napušči, žlebovi, …) v celoti znotraj zemljiške parcele.

Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu povoznih voziščnih in manipulativnih površin.

Intervencija in dostava je zagotovljena preko obnovljenih cestnih površin po vsem območju ter iz vseh notranjih povoznih površin.

12. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta.

Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, faznost izvedbe), ki so usklajene s posamezni upravljavci infrastrukture. Dopustna je fazna in začasna izvedba.

Oskrba z vodo

Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko že izgrajenega javnega vodovodnega omrežja.

Za oskrbo predvidenih objektov je potrebno podaljšati obstoječ vodovodni cevovod PEHD DN 90 na vzhodnem robu območja v Cesti »1«.

Objekt 6 je možno priključiti ločeno tudi po izgradnji Programa LN Gradiška III ali iz vodovodnega cevovoda PEHD DN 63 na zahodu območja oziroma obstoječega vodovodnega jaška, ki se nahaja na parceli št. 1.

Za vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

Odvod odpadnih vod

Na obravnavanem območju prostorskega načrta ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

Fekalne vode se odvajajo v zadostno dimenzionirano vodotesno greznico na izpraznjevanje.

Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se objekte veže na le to, nepretočne greznice pa opusti.

Čiste meteorne vode se ponikajo preko peskolovov lokalno v podtalje ali v površinski odvodnik, onesnažene pa je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob.

Elektro energetsko omrežje

Predvideni objekti se bodo v skladu s podanimi smernicami napajali iz nadomestne transformatorske postaje, ki jo je potrebno zgraditi. Le ta mora biti ustrezne izvedbe in moči.

Za napajanje predvidenih objektov je potrebno:

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od nadomestne transformatorske postaje do nove prosto stoječe priključne omarice,

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode iz nove prosto stoječe priključne omarice do predvidenih novih objektov.

NN kabelsko omrežje nove (nadomestne) transformatorske postaje TP Gradiška 6 je obdelano v projektu PZI št. 824/07-MO.

Napajanje novih stanovanjskih objektov bo izvedeno po NN izvodu »cesta 2« iz nove TP Gradiška 6. Predmetni razvod je obdelan v projektu 411/08-MO.

Objekt št. 6 je možno napajati tudi iz priključno merilne omarice obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja prostorskega načrta.

Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi.

Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture.

Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje

Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati prisotnost TK in CATV vodov ter upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec TK oz. CATV omrežja. Vsi posegi se izvedejo v skladu s pogoji pristojnega upravljavca.

Južno od območja prostorskega načrta se nahaja trasa CATV omrežja. Za navezavo na CATV omrežje bo potrebno predvideti navezavo na obstoječ kabelski jašek na parceli 341/3, k.o. Gradiška.

Ogrevanje

Ogrevanje bo individualno. Dopustne so vse vrste goriv (utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci). Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (sistemi ogrevanja s toplotno črpalko,…). Cisterne se lahko nahajajo znotraj objektov, so prostostoječe ali vkopane v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

13. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Območje predvidenega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati naslednje usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:

- Na območjih prostorskih aktov, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda;

- Predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:

• izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, ki omogočajo naknadno določitev in posredovanje natančnejših pogojev za varstvo;

• izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi podizkopavalnimi postopki. (Glede na rezultate raziskav so lahko predlagane posebne tehnične rešitve ali tudi večje spremembe prostorskih aktov);

• ob odkritju najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ);

• stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju;

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

14. člen

(varovanje okolja, ohranjanje narave)

Varstvo zraka

Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v II. območje onesnaženosti zraka.

Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

Varstvo voda

Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in »vodnih« poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.

Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske predpise, ki določajo način odvajanja odpadnih voda.

Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

Varstvo pred hrupom

Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

Ravnanje z odpadki

Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi ter v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

Pri vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki naj bodo nameščene tako, da bodo vizualno neizpostavljene.

Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi posebnimi odpadki.

Ohranjanje narave

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

15. člen

(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Naravne omejitve: potrebno je upoštevati poplavno nevarnost, erozivnost in plazovitost terena.

Gradiška spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo.

Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.

Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur. l. št. 3/07) je (so):

- zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje;

- zagotovljeni odmiki med objekti, eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v študiji požarne varnosti za posamezni objekt;

- stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;

- intervencijske poti in smeri dostopov oz. dovozov za intervencijska vozila morajo omogočati prevoznost za tipična vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo), takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije;

- v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja.

Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, ki morajo biti izdelani skladno z veljavnimi predpisi.

Pri pripravi projektne dokumentacije PGD je obvezna izdelava študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

16. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v eni sami ali več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.

Gradnja se bo izvajala v etapah skladno s potrebami investitorja.

Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

17. člen

(odstopanja)

Odstopanja pri načrtovanju objektov

Dopustna odstopanja:

- znotraj območja za pozidavo je možna drugačna umestitev posameznega objekta na teren, tako v smislu tlorisne oblike in velikosti kot mikrolokacije, v kolikor to omogoči boljšo izkoriščenost danosti terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojeno z geomehanskim in geološko hidrotehničnim poročilom;

- zaradi strmosti terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda, se na podlagi pogojev iz zgoraj omenjenih poročil in posveta z geomehanikom, določi natančna lokacija in velikost posameznega objekta na zemljiški parceli znotraj območja za pozidavo, kar se obdela v projektni dokumentaciji;

- pozidanost zemljiške parcele brez enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 40% velikosti zemljiške parcele;

- v tlorisnih gabaritih objektov so možne širitve, pomanjšave, združevanja ali prestavitve objektov v območju za pozidavo, označenem v grafičnem načrtu št. 4;

- drugačna oblika in velikost vsakega posameznega objekta znotraj območja za pozidavo se določi s projektno dokumentacijo;

- izven območja za pozidavo je dopustna izvedba balkonov, napuščev, nadstrešnic, vetrolovov, zimskih vrtov, stopnic in podobno;

- preoblikovanje internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN;

- nadkritje parkirnih površin (izvedba nadstrešnic);

- zmanjšanje višinskih in tlorisnih gabaritov, povečanje števila kletnih etaž;

- v območju za pozidavo je možno povečanje ali zmanjšanje števila etaž, v kolikor se gradnja prilagaja danostim terena in je izvedena terasasto na teren;

- smer dostopov do objektov je načelna, možno je tudi drugačno pozicioniranje dostopov in dovozov na parcelo ter vhodov v posamezni objekt, kar se določi v projektni dokumentaciji;

- spreminjanje parcelacije, razen koridorja za cesto, glede na funkcionalne zahteve posameznih objektov oziroma investitorjev;

- možno je združevanje parcel in drugačna postavitev objektov na nove parcele tudi izven območja za pozidavo ob upoštevanju protipožarnih odmikov in ukrepov med posameznimi objekti in ob upoštevanju min. 5,0 m odmika objekta od parcelne meje cestnega sveta.

Odstopanja glede prometne ureditve

Mikrolokacijo in obliko parkiranja znotraj območja urejanja ter natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejansko število stanovanjskih enot.

Odstopanja glede komunalne infrastrukture

Dovoljeno je odstopanje pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju internih cest v območju OPPN), v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in pristojnih nosilcev urejanja prostora.

X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

18. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni objekt.

19. člen

(obveznost izgradnje komunalne opreme)

Investitor oziroma lastniki zemljišč so dolžni na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN.

Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in Občino Kungota se uredijo s pogodbo o komunalnem opremljanju.

20. člen

(obveznost v času gradnje)

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred pričetkom gradbenih del se je nujno posvetovati z geomehanikom,

- pred projektiranjem objektov in ceste na bolj strmih delih OPPN bo potrebno izvesti geomehanske raziskave in izdelati geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje,

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XI. KONČNE DOLOČBE

21. člen

(vpogled OPPN)

OPPN je na vpogled na Občini Kungota.

22. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 3505-06/2007

Datum: 12. februar 2009

Župan Občine Kungota

Igor Stropnik, s. r.