New Page 2

Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS 110/02, 8/03) in 16 člena Statuta Občine Pesnica (MUV št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Pesnica na 22. seji dne 20. junija 2006 sprejel

O D L O K

o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja Pesnica pri

Mariboru v občini Pesnica

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del naselja Pesnica pri Mariboru v občini Pesnica, v nadaljnjem besedilu:

OLN, ki ga je izdelal Komunaprojekt d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor pod številko projekta 900105 z datumom maj 2006.

2. člen

OLN iz prejšnjega člena obsega tekstualni in kartografski del.

OLN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

A) TEKSTUALNI DEL

1. obrazložitev odloka

2. odlok o lokacijskem načrtu

3. smernice in mnenja k lokacijskemu načrtu

B) KARTOGRAFSKI DEL

1. pregledna karta s prikazom območja obdelave

M 1: 500

 

2. ureditvena situacija

M 1: 500

 

3. situacija komunalne in energetske infrastrukture

M 1: 500

 

4. situacija prometne ureditve

M 1: 500

 

5. načrt novih gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

M 1: 500

 

6. prikaz vplivnih območij posameznih objektov

M 1: 500

 

II. OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje OLN se nahaja na vzhodu obstoječega centra, ki ga tvori razširitev obcestnega prostora med objekti občine, kjer je tudi sedež upravne enote, pošte in obcestnega marketa.

Na jugu in na vzhodu je ureditveno območje OLN omejeno z lokalno cesto Pesnica – Jarenina, na severu z robom ureditvenega območja naselja in na zahodu s strugo reguliranega potoka Cirknica.

V ureditveno območje OLN so vključene parcele št. 479/2, 480/2, 480/3, 480/4, 481/8, 481/9, 481/10, 481/11, 545/1, 545/2, 605/1, 630/7, 630/8, 655, 656, 657, 661, 666/1, 666/2, 666/4, in 672, vse k.o. Ranca.

Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je ca. 3,875 ha.

III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO

IN KVALITETO GRADNJE

4. člen

Območje je v skladu s planskimi akti občine v celoti stavbno zemljišče in je namenjeno centralnim in športnim dejavnostim:

gradnji objektov in ureditev površin za trgovske, upravne, poslovne, storitvene dejavnosti in dejavnosti športa, rekreacije ter stanovanjske in nastanitvene objekte. Območje je na južni in na vzhodni strani navezano na lokalno cesto št. 310080 Pesnica – Jarenina.

5. člen

Temeljni cilji OLN so:

- vzpostavitev primernega urbanega vzorca, ki posodobi središče naselja Pesnica pri Mariboru tako, da se zagotovi primerna pozidava območja s strukturno korekturo, z navezavo na podobnost obstoječe pozidave,

- aktiviranje stavbnih zemljišč v neizkoriščeni coni naselja,

- pozidava z v naselju manjkajočimi centralnimi dejavnostmi,

- zagotovitev primernega bivalnega okolja v središču naselja,

- ureditev primernih prostih površin za dejavnosti na prostem,

- ureditev južnega roba središča naselja,

- zagotovitev lastnih parkirišč in zelenih ter servisnih površin za nove objekte na parceli oz. v območju obdelave,

- ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture območja,

- ureditev oz. sanacija razmer v območju glede poplavne varnosti.

Pogoji za izrabo območja:

V območju je možno izvajati stavbne tipologije, višinske gabarite in namembnosti, ki so že prisotni v središču naselja. Na južni strani pozidave je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju prostih površin, na severni pa oblikovanju kakovostne stanovanjske soseske.

Posegi v prostor:

V območju so možni sledeči posegi: gradnja novih objektov, naprav in omrežij, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, postavitev pomožnih objektov in urbane opreme, spremembe namembnosti, spremembe rabe objektov.

6. člen

Urbanistične omejitve

Na območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so predstavljene v grafičnem delu:

- gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno, do 20 % površine fasade);

- gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

- maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka pritličja in števila nadstropij nad njimi

- namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni trgovini, poslovno storitvenim dejavnostim in za stanovanja.

7. člen

Koncept, poimenovanje objektov in lega v prostoru:

Objekti in pozidave v območju se delijo na pozidavo južnega dela (objekti a, b, c, d) in pozidavo severnega dela območja (stavbni nizi g, h, i, j, k ter objekta e in l).

Tipi objektov oz. pozidav so:

a – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, skrajno jugozahodni objekt v območju,

b – objekt ob objektu a, z njim povezan s pasažo,

c – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, med novo povezovalno cesto od predvidenega krožišča proti severu na zahodu in lokalni cesto Pesnica – Jarenina na jugu,

d – objekt na jugovzhodnem robu območja ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina,

e – objekt na zahodu obstoječega objekta veterinarske ambulante (f),

f – obstoječi objekt veterinarske ambulante,

g – predviden niz ali vrsta objektov na severozahodu območja,

h – predviden niz ali vrsta objektov na severu območja zahodno od nove povezovalne ceste,

i – predviden niz ali vrsta objektov na severovzhodu območja med lokalno cesto Pesnica – Jarenina in novo povezovalno cesto,

j – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severu območja, zahodno od nove povezovalne ceste,

k – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severovzhodu območja, vzhodno od nove povezovalne ceste in

l – objekt na severu območja, severno od nove povezovalne ceste.

Natančna lega in oznaka objektov je označena v grafičnih prilogah.

8. člen

Posegi v prostor pred začetkom izvajanja pozidave po OLN

Zaradi izvajanja OLN je predvideno nasipavanje območja do kote 255,00 m n.m. zaradi zagotavljanja proti poplavne ureditve nad višino preplavitve (oz. kote visokih vod s 100 letno poplavno dobo) potoka Cirknice in reke Pesnice, ki znaša 254,85 m n.m. v skladu s »Študijo poplavne ogroženosti območja načrtovanih ureditev v dolini Cirknice«, izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., v marcu 2006, št. projekta 2785/05.

Nasipavanje se lahko vrši fazno tako, da se zagotavlja etapna izgradnja posameznih objektov ali nizov in hkrati dostop in dovoz do njih. V primeru faznega nasipavanja je potrebno za vse objekte, ki se projektirajo in gradijo, upoštevati višino možne preplavitve iz prej omenjene študije.

Ukrepe glede varovanja pred poplavami je potrebno posebej upoštevati pri gradnji temeljev in kleti objektov .

9. člen

Gradnja novih objektov in njihova namembnost

S tem OLN je predvidena gradnja naslednjih objektov oz pozidav:

a – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, skrajno

jugozahodni objekt v območju - trgovski objekt,

b – objekt ob objektu a, z njim povezan s pasažo poslovno – stanovanjski ali poslovni objekt

c – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, med novo povezovalno cesto od predvidenega krožišča proti severu na zahodu in lokalno cesto Pesnica – Jarenina na jugu,

poslovno – stanovanjski, poslovni ali stanovanjski objekt ali objekt drugih centralnih ali športnih dejavnosti

d – objekt na jugovzhodnem robu območja ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina

poslovno – stanovanjski, poslovni ali stanovanjski objekt ali objekt drugih centralnih ali športnih dejavnosti

e – objekt na zahodu obstoječega objekta veterinarske ambulante (f)

poslovno – stanovanjski, poslovni ali stanovanjski objekt ali objekt drugih centralnih ali športnih dejavnosti

f – obstoječi objekt veterinarske ambulante

poslovno – stanovanjski, stanovanjski, poslovni ali stanovanjski objekt ali objekt drugih centralnih ali športnih dejavnosti

g – predviden niz ali vrsta objektov na severozahodu območja

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov, dvojčkov ali vrstnih hiš ali objektov z mirno poslovno dejavnostjo

h – predviden niz ali vrsta objektov na severu območja zahodno od nove povezovalne ceste

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov, dvojčkov ali vrstnih hiš ali objektov z mirno poslovno dejavnostjo

i – predviden niz ali vrsta objektov na severovzhodu območja med lokalno cesto Pesnica – Jarenina in novo povezovalno cesto

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov, dvojčkov ali vrstnih hiš ali objektov z mirno poslovno dejavnostjo

j – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severu območja, zahodno od nove povezovalne ceste

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov, dvojčkov ali vrstnih hiš ali objektov z mirno poslovno dejavnostjo

k – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severovzhodu območja, vzhodno od nove povezovalne ceste

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov, dvojčkov ali vrstnih hiš ali objektov z mirno poslovno dejavnostjo

l – objekt na severu območja, severno od nove povezovalne ceste

objekt ali več objektov za umestitev transformatorske postaje, cistern za UNP, zbiralnico kapne vode, toplotno postajo ali druge funkcije ravnanja z energenti in energijo ali drugimi komunalnimi funkcijami.

IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV

10. člen

Vrste dopustnih objektov:

- trgovski objekti

- poslovni objekti

- objekti za potrebe športa in rekreacije

- stanovanjski objekti (eno ali več stanovanjske stavbe)

- stanovanjske stavbe za posebne namene – nastanitev ostarelih,

stanovalcev s posebnimi potrebami, dijakov, študentov

- poslovno stanovanjski objekti

11. člen

Vrste dopustnih dejavnosti v objektih:

- stanovanja

- trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki

- prehrambeno gostinski obrat

- mirne storitvene dejavnosti

- poslovne dejavnosti

- upravni prostori

- dejavnost salonov za nego telesa in rekreacijo

- osebne storitvene dejavnosti

- dejavnosti športa in rekreacije

V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA

TER POGOJI

12. člen

Pri oblikovanju objektov je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju objektov severnega območja (stanovanjskih objektov oz. nizov g, h, i, j in k). Objekti naj bodo oblikovani v skladu z avtohtono tipologijo arhitekture Slovenskih goric.

Maksimalna tlorisna velikost objekta in gabariti so razvidni iz karte št. 2 (ureditvena situacija) v digitalni in analogni obliki.

Vhodi v objekte se natančno določijo pri projektiranju objektov, nanje je potrebno navezati bližino parkirnih mest za invalide v skladu s predpisi.

a – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, skrajno jugozahodni objekt v območju

- objekt je novogradnja okvirne velikosti do 34 x 50 m v skladu z gradbeno črto in mejo, s pokrito pasažo okvirne širine 4 m je objekt povezan z objektom b na vzhodu,

- streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna) ali nizkonaklonska,

- maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine nakupovalnih etaž,

- na zahodu objekta je nad manipulacijskim dvoriščem možno postavljati funkcionalne nadstrešnice širine celotnega dvorišča v višini nad pritlično etažo;

b – objekt ob objektu a, z njim povezan s pasažo

- Objekt je novogradnja okvirne velikosti do 12 x 50 m v skladu z gradbeno črto in mejo, s pokrito pasažo okvirne širine 4 m je objekt povezan z objektom a na zahodu,

- Streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna), nizkonaklonska ali naklona do 35 stopinj

- Maksimalna etažnost objekta: P+3, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž v pritličju in 1. nadstropju in standardne višine stanovanjskih etaž v 2. in 3. nadstropju oziroma standardne višine etaž glede na dejavnost v nadstropjih,

- Na vzhodu objekta je nad vhodom možno postavljati funkcionalne nadstrešnice širine vhoda v višini nad pritlično etažo;

c – objekt ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina, med novo povezovalno cesto od predvidenega krožišča proti severu na zahodu in lokalno cesto Pesnica – Jarenina na jugu

- Objekt je novogradnja okvirne velikosti do 35 x 50 m v skladu z gradbeno črto in mejo, objekt je lahko oblikovno in konstrukcijsko povezan z objektom d na vzhodu,

- Streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna), nizkonaklonska ali naklona do 35 stopinj

- Maksimalna etažnost objekta: P+3, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž v pritličju in 1. nadstropju in standardne višine stanovanjskih etaž v 2. in 3. nadstropju oziroma standardne višine etaž glede na dejavnost v nadstropjih,

- Na zahodu objekta je nad vhodom možno postavljati funkcionalne nadstrešnice širine vhoda v višini nad pritlično etažo;

d - objekt na jugovzhodnem robu območja ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina

- Objekt je novogradnja okvirne velikosti do 35 x 50 m v skladu z gradbeno črto in mejo, objekt je lahko oblikovno in konstrukcijsko povezan z objektom c na zahodu,

- Streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj

- Maksimalna etažnost objekta: P+3, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž v pritličju in 1. nadstropju in standardne višine stanovanjskih etaž v 2. in 3. nadstropju oziroma standardne višine etaž glede na dejavnost v nadstropjih,

- Na vzhodu objekta je nad vhodom možno postavljati funkcionalne nadstrešnice širine vhoda v višini nad pritlično etažo;

e – objekt na zahodu obstoječega objekta veterinarske ambulante (f)

- Objekt je novogradnja okvirne velikosti do 13,5 x 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž,

f – obstoječi objekt veterinarske ambulante

- Objekt je obstoječ, v njem so možna investicijska vzdrževalna dela, sprememba rabe in namembnosti.

g – predviden niz ali vrsta objektov na severozahodu območja

- V nizu je možna gradnja vrstnih hiš, dvojčkov ali posameznih individualnih objektov (prosto stoječih hiš v vrsti) širine do 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž.

- V kolikor bo pozidava izvedena kot prosto stoječe hiše v vrsti, je potrebno objekte med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, torej najmanj 2,00m od parcelne meje med objekti v vrsti. To pravilo ne velja pri dvojčkih in vrstni gradnji.

h – predviden niz ali vrsta objektov na severu območja zahodno od nove povezovalne ceste

- V nizu je možna gradnja vrstnih hiš, dvojčkov ali posameznih individualnih objektov (prosto stoječih hiš v vrsti) širine do 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž.

- V kolikor bo pozidava izvedena kot prosto stoječe hiše v vrsti, je potrebno objekte med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, torej najmanj 2,00 m od parcelne meje med objekti v vrsti. To pravilo ne velja pri dvojčkih in vrstni gradnji.

i – predviden niz ali vrsta objektov na severovzhodu območja med lokalno cesto Pesnica – Jarenina in novo povezovalno cesto

- V nizu je možna gradnja vrstnih hiš, dvojčkov ali posameznih individualnih objektov (prosto stoječih hiš v vrsti) širine do 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž.

- V kolikor bo pozidava izvedena kot prosto stoječe hiše v vrsti, je potrebno objekte med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, torej najmanj 2,00 m od parcelne meje med objekti v vrsti. To pravilo ne velja pri dvojčkih in vrstni gradnji.

j – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severu območja, zahodno od nove povezovalne ceste

- V nizu je možna gradnja vrstnih hiš, dvojčkov ali posameznih individualnih objektov (prosto stoječih hiš v vrsti) širine do 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž.

- V kolikor bo pozidava izvedena kot prosto stoječe hiše v vrsti, je potrebno objekte med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, torej najmanj 2,00 m od parcelne meje med objekti v vrsti. To pravilo ne velja pri dvojčkih in vrstni gradnji.

k – predviden niz ali vrsta objektov na skrajnem severovzhodu območja, vzhodno od nove povezovalne ceste

- V nizu je možna gradnja vrstnih hiš, dvojčkov ali posameznih individualnih objektov (prosto stoječih hiš v vrsti) širine do 12 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 35 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih etaž ali standardne višine stanovanjskih etaž.

- V kolikor bo pozidava izvedena kot prosto stoječe hiše v vrsti, je potrebno objekte med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, torej najmanj 2,00 m od parcelne meje med objekti v vrsti. To pravilo ne velja pri dvojčkih in vrstni gradnji.

l – objekt na severu območja, severno od nove povezovalne ceste

- Objekt l je predviden kot energetski, komunalni, skupni servisni objekt za umestitev transformatorske postaje, zbiralnika meteorne vode za predelavo, toplotne postaje in cistern z UNP, velikosti do 6x20 m v skladu z gradbeno črto in mejo,

- Streha objekta je lahko minimalnega naklona (ravna), nizko naklonska ali naklona do 20 stopinj,

- Maksimalna etažnost objekta: P, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih oz. industrijskih etaž.

- Okrog objekta je na parceli možno vkopati cisterne (npr. za vodo in UNP) v skladu s predpisi.

Kleti

Pod vsemi objekti je možno graditi kletne etaže, ki pa ne smejo segati na parcele, ki niso v lasti investitorja. Pri projektiranju in izvedbi kleti je potrebno kletne prostore izvesti tako, da so varni pred poplavami: zidovi morajo biti vodotesni, okrog objekta mora biti izvedena drenaža, v kletnih prostorih morajo biti izvedeni jaški za črpanje vode, okenske odprtine ne smejo biti izvedene s parapetom pod koto poplavnega območja stoletnih vod.

Pomožni objekti

Za potrebe hrambe in odstave koles, ureditve ekoloških otokov in drugih pokritih površin, namenjenih stanovanjskemu kompleksu, je možno graditi pomožne objekte v skladu z zakonodajo.

Dovoljena je postavitev mikrourbane opreme in igral v skladu z ureditveno situacijo in pravili dobre prakse.

VI. FAZNOST GRADNJE

13. člen

OLN je možno realizirati v sledečem poteku gradnje ali v drugačnem zaporedju, kjer vsaka navedena gradnja predstavlja zaključeno celoto:

- izgradnja posameznih objektov in nizov s predpogojem izgradnje vse komunalne, energetske in prometne infrastrukture za posamezni objekt pred izdajo uporabnega dovoljenja in uporabo objektov,

- izgradnja pomožnih objektov, ki služijo posameznim objektom kot ekološki otoki ali prostori za hrambo in odstavo koles,

- izgradnja cest s parkirišči, pločniki, kolesarskimi stezami, z zunanjimi parkirišči, ki pripadajo posameznim objektom, križišč in krožišča,

- izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.

VII. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

14. člen

Odprti prostori se oblikujejo kot zelene površine, utrjene ploščadi, manipulativna dvorišča ali peš poti. Finalne obdelave tlakov, izbor ter razporeditev grmovnic in dreves ter mikrourbane opreme na celotnem območju bodo določeni v projektni dokumentaciji za ureditev prostih in zelenih površin.

Poti med objekti a in b, c in d, e in f so javno dostopne in prehodne. Peš površine naj bodo pretežno tlakovane iz naravnih materialov, asfaltirane ali tlakovane s kamnitimi ploščami, granitnimi kockami ali betonskimi tlakovci. Tlaki naj bodo položeni v enostavnem paralelnem rastru.

Povozne površine so pretežno asfaltirane in primerne nosilnosti.

Ureditev zelenih površin

V območju je predvidena zasaditev, kakor je prikazano v ureditveni situaciji:

- drevored ob lokalni cesti Pesnica – Jarenina,

- drevored na vzhodni strani objekta b,

- drevored na južni strani energetskega objekta,

- drevored na zahodni strani parkirišča pred objektoma a in b, - zatravitve, zazelenitve in zasaditve dreves med objekti.

Drevoredi in drevesa so varovalnega značaja pred vizualnimi konflikti in nudijo senco stanovanjskemu kompleksu. Zasadi se lipa (Tilia cordata) ali druge avtohtone drevesne vrste. Izbira vseh rastlinskih vrst, zatravitev in natančna razmestitev v območju celotnega OLN je predmet projektne dokumentacije.

Zagotoviti je potrebno zaključene tratne ploskve, v kontrastnem razmerju do vegetacijskih elementov in ostalih prvin v prostoru.

Otroško igrišče se uredi med objektoma c in d ali na vzhodu kompleksa in nameni za starostne stopnje 3-6, 6-12 let z možnostjo nadzora igre. Na istem mestu se uredi manjša športna površina, namenjena za igro višjih starostnih stopenj in odraslih v smislu aktivne rekreacije. Vse natančne podatke o površini in njeni izvedbi bo obsegala projektna dokumentacija za ureditev okolja ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

15. člen

Parcelacija

V ureditveni situaciji je prikazana parcelacija objektov, parcele

so funkcionalno navezane na objekte. Cestišče se odparcelira

in preda v javno rabo, parkirišča ob cestiščih so lahko tudi v zasebni

lasti in varovana z ustrezno mikrourbano opremo. Parcele

ob objektih v nizih so v celoti v zasebni lasti. Gradbene parcele

so razvidne iz načrta gradbenih parcel.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO

PROMETNEGA OMREŽJA

16. člen

Motorni promet

Prometno je območje z lokalno cesto Pesnica – Jarenina na dveh točkah: na predvidenem krožišču na jugu območja in v podaljšku podvoza pod železniško progo na severozahodu območja.

Krožišče na jugu območja se izvede kot je razvidno iz situacije ureditve prometa in idejnega projekta, ki ga je izdelalo podjetje IPTI d.o.o., Maribor v januarju 2006.

Dostop v območje je dovoljen za dostavo obiskovalcem, stanovalcem in strankam (južni del) ter stanovalcem in obiskovalcem (severni stanovanjski del) ter strankam (v primeru poslovne dejavnosti v severnem delu).

Širina cest je 6,00 m, z 2,00 m pločnikom in 2,00 m zelenico, kot je razvidno iz ureditvene situacije. Dimenzije parkirišč so 2,5 x 5,0 m, med njimi so dovozne ceste široke 6,5 – 7,0 m.

Dimenzije obračališča za osebna vozila so razvidne iz situacije prometnega omrežja.

Območje je priključeno na lokalno cesto Pesnica – Jarenina na obstoječem križišču z regionalno cesto Maribor – Šentilj v središču naselja. V kolikor bo postopna pozidava, predvidena s tem OLN, vplivala na prepustnost prometa na križišču lokalne ceste in regionalne ceste, je potrebno pred nadaljevanjem gradenj omejeno križišče rekonstruirati oziroma dograditi.

Mirujoči promet

Parkiranje vozil za novogradnje je zagotovljeno povečini na prostih površinah ob objektih. V primeru neizpolnjevanja standardov 1,5 PM / stanovanje in 1 PM / 30 m2 prodajne površine, se število parkirišč v projektni dokumentaciji dimenzionira v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI, 1991). V kolikor na površinah okrog objektov ne moremo zagotoviti dovolj parkirišč, se ta zagotovijo v podzemnih garažah pod objekti (v kletnih etažah objektov). Ob vhodih v objekte je potrebno v projektni dokumentaciji zasnovati parkirna mesta za invalide.

Pred objektoma a in b se izvede na južni strani tri vrste dvojnih parkirišč, kot je prikazano v zazidalni situaciji.

Peš in kolesarski promet

Pešcem je namenjen pločnik, ki poteka ob robovih cest ter ploščadi za rabo v primeru prireditev. Za potrebe kolesarskega prometa se uporablja rekonstruirana ulica, odstava koles pa je predvidena v stanovanjskih ali pomožnih objektih.

IX. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN

VAROVANJE NARAVE

17. člen

V območju, ki ga ureja ta OLN, ni varovanih enot in območij kulturne dediščine.

18. člen

V območju, ki ga ureja ta OLN, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

X. VARSTVO OKOLJA

19. člen

Varstvo pred požarom

Z lokacijo posameznih objektov so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, kakor tudi ustrezni odmiki med objekti za intervencijo. Zagotoviti je potrebno ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenje ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarno varnostni odmiki med stavbami).

Zaradi možnosti intervencije gasilcev morajo biti intervencijske poti izvedene v skladu s SIST DIN 14090, utrjene za nosilnost osne obremenitve 10 ton.

20. člen

Varovanje voda

Za obravnavano območje je načrtovana izgradnja ločenega sistema odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode z objektov. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, so speljane v potok Cirknica za objektom A. Na iztoku v vodotok mora projektna dokumentacija vseobvati AB iztočno glavo in protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem. Odvodnja padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin bo v projektni dokumentaciji vsebovala rešitve površin z vgradnjo peskolovov in lovilcev olj.

Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda naj bo projektna dokumentacija izdelana tako, da predvidi vodotesnost in navezavo na obstoječo kanalizacijo.

21. člen

Varstvo pred hrupom

Za območje je določena III.stopnja varstva pred hrupom po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96).

V kolikor je v objektih predvidena gostinska dejavnost, se obratovalni čas omeji v skladu s pravilnikom.

22. člen

Ravnanje s komunalnimi odpadki

V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki se uredijo zbirna in prevzemna mesta za ločene frakcije ter lokacije za zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov v objektih ali v pomožnih objektih ob njih.

XI. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE

INFRASTRUKTURE

23. člen

Kanalizacija:

Na obravnavanem območju je v teku gradnja javne fekalne kanalizacije, projektna dokumentacija PGD, PZI št. 051-11/03, ki jo je izdelalo podjetje Planum d.o.o. iz Maribora. Po projektu sega v območje veja, ki se od jaška J142 do jaška J147 in J146 prilagodi cestnemu poteku nove povezovalne ceste. Kanalizacija je v območju predvidena ločeno in je prikazana v situaciji komunalne in energetske infrastrukture.

Celotna kanalizacija se izvede vodotesno.

Vodovod:

Novo predvideni objekti se bodo priključevali na novo izgrajeno vodovodno omrežje, ki ga bo potrebno zgraditi v predvidenih prometnicah in internih cestah in navezati na obstoječ vodovodni cevovod PVC DN 160 na jugu območja, za kar mora investitor pripraviti vso upravno in tehnično dokumentacijo ter financirati izvedbo.

Obvezno je spoštovanje določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 1/2001, 27/2001, 30/2003 in 11/2005) in Tehničnega pravilnika (MUV št. 11/2001) ter podatkov iz katastra vodovodnih naprav in objektov Mariborskega vodovoda d.d..

V smislu zagotavljanja požarne varnosti se na celotnem območju izgradi hidrantno omrežje z ustrezno razporeditvijo hidrantov, pretoki in tlaki vode v omrežju, v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. RS, št. 30/91).

Plinovod:

V območju ni obstoječega plinovodnega omrežja, možna pa je oskrba objektov z UNP iz rezervoarjev. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.list RS št. 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje zemeljskega plina, ko bo na območju obdelave zgrajeno.

Ogrevanje:

Za objekte v območju ni predvideno daljinsko ogrevanje, upoštevati je potrebno predpise s področja varstva zraka.

Možna je uporaba toplotnih črpalk, utekočinjenega naftnega plina ali lahkega kurilnega olja ali biomase. V primeru kompleksne izgradnje je smiselna izgradnja centralnega objekta l za pripravo tehnološke vode, kot centralno kotlovnico in za skladiščenje UNP ter skladiščenje in čiščenje meteorne vode.

Elektrika:

Pri dograditvi in rekonstrukciji elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevati smernice in mnenja soglasodajalca Elektro Maribor d.d., ki so sestavni del tega OLN in v območju zgraditi in priključiti TP zadostne moči za napajanje območja ter zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode.

Javna razsvetljava:

Pripraviti je potrebno ureditev sistema razsvetljave po novi povezovalni cesti in jo navezati na obstoječi sistem javne razsvetljave.

Za posege v javno razsvetljavo je potrebno ob projektiranju pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo potrdi upravljavec.

Telekomunikacije:

Objekti se bodo napajali iz obstoječega Telekom omrežja ali iz drugega vira telekomunikacijskih povezav, za kar je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo za omrežje in priključevanje.

CATV

Objekti se priključijo na obstoječe kabelsko omrežje v skladu s smernicami upravljavca omrežja.

XII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI

OBJEKTOV IN NAPRAV

24. člen

Tolerance so dopustne zgolj pri spremembah namembnosti in rekonstrukcijah objektov v okviru drugih urbanističnih omejitev, pod pogojem, da se ne povečuje vpliv objekta na okolico.

Maksimalna tlorisna velikost objektov in gabariti so podani v količbeni situaciji z možnimi odstopanji +1 m in – 2,5m. Dovoljena so odstopanja v višini objektov do +- 1,00 m.

Pri gradnji kleti so dovoljene tolerance do 1,00 m od parcelne meje objekta v notranjost parcele, v kolikor je strop kletne etaže po finalno koto terena.

Preseganje urbanističnih omejitev (maksimalna etažnost in maksimalni horizontalni gabarit, izključna namenska raba) in okoljskih obremenitev (hrup, emisije v ozračje in podtalje) ni dovoljeno.

Pri navajanju višin z etažami se uporabijo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo objektov.

Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture in zunanjih ureditev, ter urejanju parkirišč, cestne infrastrukture, so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oz. predvidenega stanja.

XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

IN IZVAJALCEV

25. člen

Investitorji morajo izvesti ali zagotoviti financiranje opremljanja stavbnih zemljišč po programu opremljanja stavbnih zemljišč in vseh posegov, ki bodo predvideni v spremembah in dopolnitvah tega OLN.

Zraven obveznosti, navedenih v vseh členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev med gradnjo in po njej:

- promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;

- pred pričetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;

- omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.

Izvajalci so dolžni upoštevati določila OLN, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XIV. KONČNE DOLOČBE

26. člen

OLN je v času uradnih ur na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Pesnica.

27. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku štajerske in Koroške regije.

Številka: 35-1/2006-IRH

Datum: 18. julij 2006

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.