Na podlagi določil
64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 –
odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS, št. 57/94 in št. 14/95) je
Občinski svet občine Beltinci na seji dne 1. 6. 1995 sprejel |
|
S T A T U T
Občine Beltinci |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
1. člen |
|
Ta statut določa
temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in
pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih
služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in
druga vprašanja skupnega pomena v občini. |
|
2. člen |
|
Občina Beltinci je
temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom
o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur. list RS, št.
60/94 in 69/94). |
|
3. člen |
|
Območje občine
Beltinci obsega območja naselij: Beltinci, Bratonci, Dokležovje,
Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci. |
|
4. člen |
|
Občina zadovoljuje
potrebe in interese svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov
samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo
prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem prenese v
občinsko pristojnost država. |
|
5. člen |
|
Občani odločajo o
zadevah lokalne samouprave posredno preko organov občine in neposredno –
na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. |
|
6. člen |
|
Občani se lahko
obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim
mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh. |
|
7. člen |
|
Občina se pri
uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
8. člen |
|
Občina Beltinci je
pravna oseba.
Sedež občine je v Beltincih, Mladinska ulica 2.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis
Občina Beltinci, v liniji premera pa je napis Beltinci.
Občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba ter zastave
določi občinski svet z odlokom.
Občina ima svoj praznik. Praznik občine Beltinci določi občinski svet z
odlokom. |
|
9. člen |
|
Občino Beltinci
predstavlja in zastopa župan. |
|
10. člen |
|
V občini Beltinci
so naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Beltinci,
2. Krajevna skupnost Bratonci,
3. Krajevna skupnost Dokležovje,
4. Krajevna skupnost Gančani,
5. Krajevna skupnost Ižakovci,
6. Krajevna skupnost Lipa,
7. Krajevna skupnost Lipovci in
8. Krajevna skupnost Melinci.
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem
imenu in za svoj račun in je lahko nosilec lastninske pravice na svojem
premoženju.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz
občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen
določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. V tem primeru nastopa
krajevna skupnost v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti,
kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev te
skupnosti. |
|
11. člen |
|
Občina se lahko
povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
12. člen |
|
Občina po svojih
organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena,
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane in prostorskoizvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi
objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ustanavlja sklade;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
3. s svojimi sredstvi v okviru svojega proračuna:
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in
delovnih teles;
– financira delovanje političnih strank, ki so zastopane v občinskem
svetu;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in
druge javne površine;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva,
zdravstvenega varstva, športa in drugih dejavnosti;
– izvaja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe
(komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost,
gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne
službe;
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine;
4. s svojimi sredstvi v okviru svojega proračuna pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva,
osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene,
invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično, raziskovalno,
informacijsko-dokumentacijsko in društveno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti,
trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti;
5. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom ter
za urejeno zbiranje odpadkov;
6. zagotavlja in organizira:
– službe socialnega skrbstva;
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– komunalno nadzorno službo;
7. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
8. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o
koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere
občina vstopa. |
|
13. člen |
|
Občina Beltinci
lahko opravlja tudi določene funkcije pokrajine, če tako določijo
občine, povezane v pokrajino, in opravlja upravna, strokovna in ostala
opravila za druge občine po njihovem pooblastilu. |
|
14. člen |
|
Občina opravlja
tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice in razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih
prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih
objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, vzdrževanje
gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in obrti,
trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,
načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– opravlja ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij,
ki imajo sedež v občini,
– zagotavlja upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. |
|
15. člen |
|
Občina predpisuje,
pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske
dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale
in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v
skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
16. člen |
|
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana,
ki lahko opravlja svojo funkcijo poklicno. |
|
17. člen |
|
Organi občine se
volijo za štiri leta. |
|
18. člen |
|
Delo občinskih
organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in
poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles
sveta. Način obveščanja se podrobneje uredi s poslovnikom o delu
občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih
organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski svet ali župan ter
so s strani predlagatelja označeni kot zaupni. |
|
19. člen |
|
Občinski organi so
sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. |
|
2. Občinski svet |
|
20. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in
razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana ter tajnika občinske
uprave,
– voli predstavnike v pokrajinski svet,
– daje soglasja k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in
javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh,
– nadzoruje delo svojih delovnih teles, župana, podžupana in občinske
uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin občine, v kolikor o tem v
skladu s tem statutom ne odloča župan,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin,
– opravlja imenovanje ulic in naselij,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog
župana,
– odloča o najemu občinskega posojila nad višino 3 % zneska letnih
prihodkov proračuna občine,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupana,
članov občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe,
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– odloča o prenosu določenih nalog iz svoje pristojnosti v opravljanje
županu,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta
statut. |
|
21. člen |
|
Občinski svet ima
18 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva z funkcijo župana,
podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
22. člen |
|
Člani občinskega
sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon ne določa
drugače.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih
določi odlok občinskega sveta. |
|
23. člen |
|
Občinski svet se
konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta.
Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši
član sveta. |
|
24. člen |
|
Občinski svet izmed
svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje
občinskega sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja
posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet lahko ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta pri
pripravljanju in vodenju sej sveta in opravlja ostale zadeve po nalogu
predsednika. Sekretarja imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
najmanj četrtine članov sveta.
Opravila sekretarja občinskega sveta lahko delno ali v celoti opravljajo
s strani občinskega sveta pooblaščeni delavci občinske uprave, in sicer
pomagajo predsedniku občinskega sveta pri pripravi sej ter opravljajo
administrativna dela za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta. |
|
25. člen |
|
Kandidata za
predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov
sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem
glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje
ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje
večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
|
26. člen |
|
Občinski svet se
sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno
pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta,
nadzornega odbora ali župana.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh
mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na
predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi
vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za
sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje. |
|
27. člen |
|
Seje občinskega
sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da je seja zaprta za
javnost.
Člani delovnih teles, nadzornega odbora, župan, podžupan in tajnik
občinske uprave imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. |
|
28. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen,
če zakon ali ta statut ne določata drugačne večine.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta
statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina članov sveta. |
|
29. člen |
|
Občinski svet ima
svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
30. člen |
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico v občini,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
3. Župan |
|
31. člen |
|
Občina ima župana
in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog
župana občinski svet z večino glasov navzočih članov.
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo tudi poklicno. O tem, ali bo župan
opravljal svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno se izreče župan sam. |
|
32. člen |
|
V primeru, da je
član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te
funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času
opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste
kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela
lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. |
|
33. člen |
|
Župan opravlja
naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določa sistematizacijo delovnih mest občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za racionalno in zakonito uporabo sredstev
proračuna občine,
– zagotavlja upravljanje in poslovanje s premoženjem in sredstvi občine
v smislu skrbnega gospodarja,
– odloča o nakupu in prodaji premičnin, pri čemer vrednost posamezne
premičnine ne sme presegati 0,5% sprejetega proračuna in o tem tekoče
obvešča občinski svet,
– odloča o nakupu nepremičnin, če je le-to sprejeto s proračunom
občine,
– odloča o kratkoročnem plasiranju sredstev,
– sodeluje z gospodarskimi organizacijami, ki imajo sedež v občini,
– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v sosvetu načelnika
upravne enote,
– s soglasjem občinskega sveta zastopa občino v urejanju pravnega
nasledstva oziroma premoženjsko-pravnih medsebojnih razmerjih med
pravnimi naslednicami Občine Murska Sobota,
– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb
(komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oz. drugo...), javnih
zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport), sklada
stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska Sobota in stanovanjskega
fonda-pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na
teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v zadevah, ki so po
zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z
nepremičninami),
– izdaja akte o organizaciji in delovanju občinske uprave,
– sprejema delavce občinske uprave v delovno razmerje,
– imenuje višje upravne delavce,
– sodeluje z organi krajevnih skupnosti,
– predlaga svetu razvojne in druge plane občine,
– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana občine,
– s soglasjem občinskega sveta daje soglasja za podelitev koncesij,
oziroma podeljuje le-te, če je to v pristojnosti občine,
– najema kratkoročne in dolgoročne kredite, katerih znesek letno ne sme
presegati 3 % letnih prihodkov občine, pri čemer je za najetje
dolgoročnega kredita potrebno soglasje občinskega sveta,
– sklicuje zbore občanov,
– s soglasjem občinskega sveta odloča o prevzemu opravljanja nalog iz
državne pristojnosti na občino,
– v okviru svojih pristojnosti in nalog izdaja pooblastila podžupanu in
tajniku občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti
občinskega sveta opravljal župan. |
|
34. člen |
|
Župan sprejme
začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem
obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne
more pravočasno sestati. Te ukrepe mora župan predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
35. člen |
|
Župan ima pravico
udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati
sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati
obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta. Župan samostojno
odloča, kdaj sta se, na njegovo zahtevo poleg njega, seje občinskega
sveta dolžna udeležiti podžupan ter tajnik občinske uprave.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku
enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. |
|
36. člen |
|
Župan zadrži objavo
splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit,
in mu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena
občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost take odločitve. |
|
37. člen |
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru
zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih
nalog iz njegove pristojnosti. |
|
38. člen |
|
Glede prenehanja
mandata župana in podžupana veljajo določbe tega statuta o prenehanju
mandata članov občinskega sveta. |
|
39. člen |
|
Župan lahko za
določena področja iz svoje pristojnosti ustanavlja in imenuje komisije
oziroma druga delovna telesa. Z aktom o ustanovitvi določi župan delovno
področje, pristojnosti in sestavo teh teles. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
40. člen |
|
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor ima
pet članov.
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet
imenuje predsednika in člane nadzornega odbora z večino glasov vseh
članov sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci
občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev
organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
42. člen |
|
Na predlog najmanj
četrtine vseh svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico
nadzornemu odboru. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino
glasov vseh članov sveta izvoli nov nadzorni odbor.
Glede prenehanja mandata članov nadzornega odbora veljajo določbe tega
statuta o prenehanju mandata članov občinskega sveta. Nadomestne volitve
posameznega člana nadzornega sveta se opravijo po enakem postopku kot
izvolitev celotnega nadzornega odbora. |
|
IV. CIVILNA ZAŠČITA |
|
43. člen |
|
Občina ima štab
civilne zaščite, ki ga imenuje v skladu z zakonom župan.
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite
občine in poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene
ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za
svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite.
Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila. |
|
V. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
|
44. člen |
|
Občinski svet ima
naslednja stalna delovna telesa:
I. Odbori
– odbor za urbanizem in urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo,
komunalo ter varstvo okolja,
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem,
– odbor za kmetijstvo in prehrano,
– odbor za proračun, finance in davčno politiko,
– odbor za družbene dejavnosti (šolstvo, vzgoja in izobraževanje,
zdravstvo, socialna varnost, dom in družina, preventiva in varnost v
cestnem prometu),
– odbor za kulturo, šport in rekreacijo,
– odbor za zaščito in reševanje, civilno zaščito in redarstvo,
– odbor za informiranje;
II. Komisije
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za statut, poslovnik in pravna vprašanja,
– komisija za vloge in pritožbe,
– komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade;
III. Sveti
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. |
|
45. člen |
|
Občinski svet lahko
po potrebi ustanovi tudi druga stalna in občasna delovna telesa. |
|
46. člen |
|
Delovna telesa
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
47. člen |
|
Predsednika in
člane odborov, komisij in svetov imenuje z večino glasov vseh svojih
članov občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov
občinskega sveta. |
|
48. člen |
|
Predsednika in
člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
občinski svet izmed članov občinskega sveta. |
|
49. člen |
|
Delovna telesa
imajo tri do devet članov, od tega sta najmanj dva člana občinskega
sveta.
Delovno telo je sklepčno, če je prisotna več kot polovica članov.
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih
članov.
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi občinski svet s
posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
VI. SVET PREDSTAVNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI |
|
50. člen |
|
Svet predstavnikov
krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti. Svet vodi predsednik,
ki ga izvolijo predstavniki sveta izmed svojih članov. Predsednik sveta
se voli vsakih 6 mesecev iz druge krajevne skupnosti praviloma po
abecednem vrstnem redu.
Vsaka krajevna skupnost izvoli v svet po enega predstavnika. |
|
51. člen |
|
Svet daje mnenja in
predloge občinskemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz
njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti,
zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj
občine in na prostorsko ureditev občine. |
|
VII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
52. člen |
|
Neposredne oblike
odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in
ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
53. člen |
|
Zbori občanov se
lahko skličejo za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti. |
|
54. člen |
|
Zbori občanov v
občini:
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše samoupravne
lokalne skupnosti,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih
občinskih organov,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in izboljšanju razmer v
občini,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
55. člen |
|
Zbori občanov v
krajevnih skupnostih:
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu predstavnikov
krajevnih skupnosti,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje
skupnosti,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
56. člen |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni
skupnosti pa skliče tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej
skupnosti ali na pobudo njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa. |
|
2. Referendum |
|
57. člen |
|
Občinski svet lahko
o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno
pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov
volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
58. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v
tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe
zakona o lokalnih volitvah. |
|
59. člen |
|
Občinski svet lahko
razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena,
da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Izid glasovanja na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe
56. in 57. člena tega statuta. |
|
3. Ljudska iniciativa |
|
60. člen |
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta,
mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora
pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
VIII. OBČINSKA UPRAVA |
|
1. Organizacija občinske uprave |
|
61. člen |
|
Organizacijo in
delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana
z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest občinske uprave določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi odloča župan oziroma po njegovem poblastilu tajnik občinske
uprave. |
|
62. člen |
|
Občinsko upravo
vodi župan.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občinske
uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika oziroma vodje notranjih organizacijskih
enot občinske uprave za podpisovanje določenih aktov iz svoje
pristojnosti.
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu. |
|
63. člen |
|
Skladno z zakoni in
akti občine uprava opravlja naslednje naloge:
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih,
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata
občinski svet in župan,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v
skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– izdaja upravne akte,
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po
njihovem pooblastilu,
– občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju dela in predlaga
potrebne ukrepe,
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge. |
|
64. člen |
|
Uprava se v skladu
z naravo in obsegom nalog organizira kot upravni organ – urad, ki ima v
sestavi notranje organizacijske enote.
Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma kot skupna
uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge.
Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko organizira tudi del
uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda. |
|
65. člen |
|
Upravne naloge
občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno
tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi odloča župan. |
|
66. člen |
|
Višji upravni,
upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v
skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo delovnih mest in
pravilnikom o nagrajevanju določi župan. |
|
67. člen |
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti.
Posamične akte o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine izdaja
župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
68. člen |
|
V upravnem postopku
o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, o pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti
občinske uprave na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
69. člen |
|
Vodje notranjih
organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku. |
|
70. člen |
|
O izločitvi župana
v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku odloča župan. |
|
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
71. člen |
|
Zaradi
učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je Občina Beltinci
razdeljena na krajevne skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost obsega eno naselje v Občini Beltinci.
Krajevna skupnost sprejme svoj statut najkasneje v roku treh mesecev po
konstituiranju novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti.
Statut in drugi akti krajevne skupnosti ne smejo biti v nasprotju z
določili statuta in drugimi splošnimi akti Občine Beltinci. |
|
72. člen |
|
Krajevna skupnost
ima naslednje pristojnosti:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi;
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom;
– razpisuje referendum za krajevni samoprispevek in druge krajevne
odločitve;
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte;
– upravlja in vzdržuje pokopališča;
– upravlja in vzdržuje vaške ceste in druge javne površine;
– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in prostorskoizvedbenim
aktom;
– skrbi za izvajanje zaščite in reševanja;
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti. |
|
73. člen |
|
Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje 7 do 13 članov. |
|
74. člen |
|
Svet krajevnih
skupnosti volijo za dobo štirih let volivci s stalnim prebivališčem v
krajevni skupnosti. |
|
75. člen |
|
Za volitve članov
sveta krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o
lokalnih volitvah.
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu. |
|
76. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno
opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
|
77. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. |
|
78. člen |
|
Samoupravna
organiziranost delov občine, določena s tem statutom, se lahko spremeni,
če se za to ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes
prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov krajevne skupnosti. Zbor
krajanov v krajevni skupnosti skliče predsednik krajevne skupnosti na
lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali 5% krajanov.
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora
krajanov krajevne skupnosti se pošlje občinskemu svetu in županu.
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra kot pobuda za
spremembo statuta občine.
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani razlogi za
spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi,
upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi.
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru,
razpiše svetovalni referendum.
Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z veljavnostjo
spremembe statuta občine. |
|
79. člen |
|
Statut krajevnih
skupnosti predvsem določa:
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti,
– naloge krajevnih skupnosti,
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– sredstva krajevnih skupnosti,
– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo uporabo,
– način odločanja v krajevni skupnosti,
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti. |
|
X. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
80. člen |
|
Občina lahko
samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi skupnostmi organizira
javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka ter požarne varnosti. |
|
81. člen |
|
Občina skrbi tudi
za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– organiziranje tržnic,
– vzdrževanje stanovanjskega fonda. |
|
82. člen |
|
Za izvajanje nalog
iz prejšnjih dveh členov ter za izvajanje drugih nalog iz svoje
pristojnosti lahko občina ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske
zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru
občinske uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi
vložki.
Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz 80. člena na
krajevne skupnosti. |
|
83. člen |
|
Občinski svet z
odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter
načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod. |
|
84. člen |
|
Občina lahko sama
ali skupaj z drugimi občinami ustanovi – zaradi učinkovitejšega
zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb – direkcijo, kot del
svojih upravnih služb ali javni holding za področje posamezne ali več
gospodarskih javnih služb. |
|
85. člen |
|
Za varstvo
uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet posebno telo,
sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin. |
|
86. člen |
|
S stavbnimi
zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga Sklad stavbnih zemljišč
občine Beltinci.
S stanovanjskih fondom občine upravlja in razpolaga Stanovanjski sklad
občine Beltinci.
Sklada iz prejšnjih odstavkov nimata statusa pravne osebe, temveč se
njihovo poslovanje vodi v okviru podpartije proračuna.
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi
ustanovitvi. |
|
XI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
87. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti občine, denarna sredstva
in pravice.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z
zakonom.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in zmanjša z
odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je možno
praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen
prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne,
vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni
odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko večino
prisotnih članov sveta. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del
premoženja občine.
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno
premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako
odloči občinski svet. |
|
88. člen |
|
Občina ima lahko
svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih gospodarskih
podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju gospodarske in
komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na področju družbenih
dejavnosti. |
|
89. člen |
|
Premoženje
krajevnih skupnosti je last teh skupnosti. S tem premoženjem krajevna
skupnost upravlja in razpolaga. |
|
90. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
91. člen |
|
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v lastnem
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtani
odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje
občine. |
|
92. člen |
|
Sredstva proračuna
se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom oziroma zakonom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki
so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom
in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Začasno prosta likvidna sredstva proračuna se lahko posojajo ali vežejo
skladno z določili tega statuta in sprejetega proračuna občine.
Pri posojanju ali vezavi začasno prostih likvidnih sredstev proračuna
mora biti zagotovljena maksimalna zanesljivost vračila teh sredstev,
vključno z dogovorjenimi obrestmi. |
|
93. člen |
|
Med odhodki
proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni
del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče
predvideti.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan občine.
O uporabi teh sredstev je dolžan poročati občinskemu svetu ob obravnavi
porabe proračunskih sredstev v občinskem svetu. |
|
94. člen |
|
Proračun občine
sprejme občinski svet v roku, ki velja za državni proračun. Če proračun
občine ni sprejet pravočasno, se izvaja začasno financiranje mesečno, na
osnovi ene dvanajstine proračuna občine za preteklo leto. |
|
95. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna občine je odgovoren župan. |
|
96. člen |
|
Če se zaradi
neenakomernega dotoka prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more
uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva
rezerv občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. |
|
97. člen |
|
Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar
najmanj 0,2% letnega prihodka. Odstotek izločanja sredstev v rezerve
določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2%
letnih doseženih prihodkov bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
98. člen |
|
Rezerve se
uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša,
potres, požar, poplave in druge naravne in ekološke nesreče, epidemije
oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in škode,
povzročene od rastlinskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo
praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke pa morajo biti
vrnjena v rezervo do konca tekočega leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski
svet, izjemoma pa lahko odloča župan o delni uporabi sredstev za namene
iz 1. točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. O uporabi
sredstev iz 2. točke prvega odstavka odloča župan. |
|
99. člen |
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi
prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena
izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi
premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra tistega leta, za katero
se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta za preteklo leto. |
|
100. člen |
|
Javna podjetja,
javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Soglasje za zadolžitev izdaja župan.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 %
zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
101. člen |
|
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
|
102. člen |
|
Občina se lahko
zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in
naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi občine odloča občinski svet oziroma župan, v skladu z
določili tega statuta.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance Republike Slovenije v
8 dneh po sprejetju odločitve. |
|
103. člen |
|
Občina se lahko
zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v
letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v
posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe. |
|
104. člen |
|
Za financiranje
nalog občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih virov:
– iz prihodkov za financiranje zagotovljene porabe,
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog. |
|
105. člen |
|
Prihodki občine za
financiranje zagotovljene porabe so:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– sredstva za finančno izravnavo.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena z zakonom o njihovi uvedbi. |
|
106. člen |
|
Prihodki občine za
financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave občine,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov,
– rente,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše,
da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od
višine, ki je določena z zakonom. |
|
107. člen |
|
Za odhodke občine
za financiranje zagotovljene porabe se štejejo:
– sredstva za delo občinske uprave in občinskih organov,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega
varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah
(komunalna dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge
dejavnosti),
– sredstva za požarno varnost in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– sredstva za opravljanje mrliške ogledne službe.
Zagotovljeno porabo določa Ministrstvo za finance na podlagi ustreznih
meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne investicije, ki jih
v skladu z merili določijo pristojna ministrstva.
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotovijo za primer, če občina
ne more zagotoviti zagotovljene porabe. |
|
108. člen |
|
Financiranje
krajevnih skupnosti v okviru občine je urejeno z njihovim statutom.
Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
– lastni viri iz premoženja,
– samoprispevek,
– drugi viri.
Poleg lastnih virov teh skupnosti, zagotavlja sredstva za njihovo
delovanje in usklajeni razvoj tudi občina, v okviru razpoložljivih
sredstev proračuna in po sprejetih kriterijih.
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem
kreditov, vendar največ do višine, določene s proračunom občine. |
|
109. člen |
|
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v okviru
finančno-računovodske službe uprave občine.
Finančno-računovodska služba opravlja finančno-računovodske storitve
tudi za potrebe krajevnih skupnosti občine, kot tudi za potrebe drugih
občin.
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor. |
|
XII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
110. člen |
|
Občinski svet
sprejme statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot
splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s tem
statutom in z zakoni. |
|
111. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
112. člen |
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
113. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti. |
|
114. člen |
|
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
|
115. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
116. člen |
|
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izrševanju določb statuta ali odloka. |
|
117. člen |
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep. |
|
118. člen |
|
Z letnim proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskih letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov
občinskega sveta. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
119. člen |
|
Odlok lahko
predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov
volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga
uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta. |
|
120. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem
odloka. |
|
121. člen |
|
Predlagatelj je
dolžan sam sodelovati v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega
sveta.
Predlagatelj lahko določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
strokovnih obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
V primeru, če je predlagatelj skupina občanov, le-ta določi
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
122. člen |
|
Predsednik
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
123. člen |
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o
ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem
členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi ali drugi
obravnavi.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
124. člen |
|
Kadar tako odloči
občinski svet z večino glasov prisotnih članov, oziroma kadar to
zahtevajo okoliščine ali izredne potrebe občine, naravne nesreče ali
kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
125. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov
občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar, on ni predlagatelj
odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
126. člen |
|
Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta
glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
127. člen |
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejem odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna,
razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
128. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi občinski svet, in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
3. Posamični akti občine |
|
129. člen |
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom in odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
130. člen |
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
XIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
131. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine ali sosednje občine, brez
pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
132. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
133. člen |
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
134. člen |
|
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
135. člen |
|
Delovna telesa
občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje Državnemu zboru. |
|
XIV. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
136. člen |
|
Občina Beltinci se
zaradi urejanje in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena lahko
povezuje v drugimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo
okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo
statuta pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti
pokrajine. |
|
137. člen |
|
S statutom
pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih
pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način
financiranja.
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov zlasti:
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in
drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih
dejavnosti širšega pomena,
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb
na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno
varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih
nalog republike na teh področjih,
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in
urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z napravami
regionalnih zmogljivosti,
– pospešuje razvoj gospodarstva, kmetijstva, obrti in turizma na svojem
območju,
– skrbi za reševanje in zaščito,
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom. |
|
138. člen |
|
Člane pokrajinskega
sveta izvoli na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja občinski svet izmed članov sveta in župana. |
|
139. člen |
|
Občina lahko
izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski svet z dvetretjinsko
večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine mora občinski
svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred zaključkom proračunskega leta.
Pred začetkom postopka za izstop občine iz pokrajine morata pokrajina in
ostale občine izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco. |
|
140. člen |
|
Občina se lahko
poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za
urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo sprejme občinski
svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
141. člen |
|
Občina in njeni
organi se glede na interese in potrebe povezujejo in sodelujejo z
ustreznimi organi drugih občin v Republiki Sloveniji, tako da
izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega pomena.
Povezovanje je v pristojnosti župana. |
|
142. člen |
|
Zaradi povezovanja
na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih občina navezuje
občasne ali trajne prijateljske vezi z občinami sosednjih držav, še
posebej pa z občinami in mesti v državah, kjer živijo zamejski Slovenci,
izseljenci in kjer začasno delajo občani občine. |
|
XV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA |
|
143. člen |
|
Pobudo za spremembe
ali dopolnitve statuta občine lahko podajo:
– občinski svet,
– nadzorni odbor,
– župan,
– 5 odstotkov volivcev občine.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta. |
|
144. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve statuta pripravi komisija za statut, poslovnik in pravna
vprašanja. |
|
145. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut. |
|
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
146. člen |
|
Predpisi prejšnje
občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o
lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom,
veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi občine Beltinci, dokler jih
občina Beltinci ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.
Občinski svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov
oziroma njihovo nadomestitev. |
|
147. člen |
|
Obstoječe krajevne
skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja
novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem statutom.
Prve volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem
letu po uveljavitvi tega statuta. |
|
148. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta št.
001-3/95 (Uradni list RS, št. 20/95). |
|
149. člen |
|
Statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 005-6/95 |
Beltinci, dne 1.
junija 1995. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Beltinci |
Marjan Maučec l. r. |
|