Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v
navezavi s tretjim odstavkom 273. člena
Zakona
o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter
17. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14, 65/14 – popr.) je
Občinski svet Občine Trebnje na 30. redni seji dne 6. 6. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu Kulturni center Trebnje |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje (Uradni list
RS, št. 60/13, 105/15, 52/16) in Sklepa župana Občine Trebnje (Uradni
list RS, št. 47/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kulturni
center Trebnje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje
Acer Novo mesto d.o.o. |
|
2. člen |
(vsebina in oblika OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
OPPN vsebuje poglavja: |
I. Uvodne določbe |
II. Načrtovane
prostorske ureditve |
III. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
IV. Rešitve in
ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov |
V. Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
VI. Etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
VII. Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev. |
(3) Grafični del
OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje liste: |
|
1 |
Izsek iz
OPN Občine Trebnje – namenska raba prostora s prikazom območja
OPPN |
M 1:5.000 |
2 |
Izsek iz
OPN Občine Trebnje – gospodarska javna infrastruktura s prikazom
območja OPPN |
M 1:5.000 |
3 |
Prikaz
območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
M 1:1.000 |
4 |
Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:5.000 |
5 |
Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave in
kulturne dediščine |
M 1:2.000 |
6 |
Prikaz
območja OPPN s predvidenimi odstranitvami obstoječih objektov |
M 1:2.000 |
7 |
Ureditvena
situacija |
M 1:1.000 |
8 |
Situacija s
prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo |
M 1:1.000 |
9 |
Načrt
parcelacije |
M 1:1.000 |
10 |
Značilni
prerezi območja |
M 1:500 |
11 |
Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred nesrečami |
M 1:2.000 |
12 |
Tipski
prečni profili cest |
M 1:50 |
|
3. člen |
(obvezne priloge OPPN) |
|
(1) Obvezne priloge
OPPN so: |
1. Izsek iz
veljavnega prostorskega plana |
2. Prikaz stanja
prostora |
3. Strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in
utemeljitev OPPN |
6. Povzetek za
javnost |
7. Odločba o
potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje |
(2) Obvezne priloge
OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih podlag iz 3. točke
prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi in se hranijo na
sedežu Občine Trebnje. |
|
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Gradbena linija
je črta, na katero morajo biti postavljene stavbe z zunanjo linijo
fasade v celoti ali v večinskem delu. |
(2) Območje za
razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti stavbe in
pomožne objekte ter parkirne površine skladno z določili tega odloka. |
(3) Gradbena
parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu. |
|
5. člen |
(opis prostorske ureditve) |
S tem OPPN se
načrtuje ureditev nove kulturne četrti v Trebnjem, v okviru katere bodo
zgrajeni nov kulturni center in objekti za povezane kulturne in druge
centralne dejavnosti ter garažna hiša z obsežnimi parkirnimi površinami
in otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami. Načrtovane so tudi ureditev
nove avtobusne postaje, gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta v
okviru prenove domačije ter dograditev hotela. Prometno urejanje območja
obsega izgradnjo nove cestne povezave vzdolž železniške proge, ki se bo
priključevala na Baragov trg ter na dveh mestih na Gubčevo cesto in bo
imela funkcijo povezovalne ceste za prometno razbremenitev jedra
Trebnjega. Načrtovana je tudi gradnja vse potrebna gospodarske javne
infrastrukture. |
|
6. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje OPPN
vključuje površine v središču Trebnjega, in sicer med pozidavo ob
Gubčevi cesti, železniško progo, Baragovim trgom in Temeniško potjo. |
(2) Območje OPPN
meri približno 3,6 ha. |
(3) V območje
urejanja so vključena zemljišča in deli zemljišč s parc. št.: 183/2,
184, 185, 186/3, 193, 196/1, 196/2, 196/3, 196/4, 196/5, 196/6, 196/7,
201/1, 202/1, 204/1, 204/2, 206/1, 206/2, 206/3, 207, 208, 210, 211,
212/1, 212/2, 213, 214, 215, 216, 222/1, 225, 226/1, 226/2, 227, 228/4,
228/3, 230, 231/2, 231/3, 232, 233, 259, 360/5, 360/6, 360/7, 348/1,
359, 369/33, vse k.o.1422 – Trebnje. |
(4) Zaradi izvedbe
infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi
zunaj območja urejanja tega OPPN. |
(5) Zunaj meje OPPN
potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja gospodarske javne
infrastrukture (padavinski kanal, elektroenergetski vod, TK vod in SVKT
vod) po delih zemljišč s parc. št. 131, 150/6, 150/15, 151/6, 151/11,
202/1, 203/1, 209/1, 348/1 in 369/33 vse k. o. Trebnje. |
(6) Dostopanje na
ploščad na strehi garažne hiše in v zgornjo etažo kulturnega centra se
omogoči prek zemljišča s parcelno številko 199, k. o. Trebnje. |
|
7. člen |
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Z načrtovanimi
ureditvami se sanira degradirano urbano območje v središču Trebnjega,
tako da se zgradijo objekti in ureditve za umestitev družbenih in
storitvenih dejavnosti ter ureditve za mirujoči promet, ki bodo služile
prebivalcem mesta in širšega območja. Uredijo se tudi nove prometne
povezave; glavni vstopi na območje so s Kolodvorske in Gubčeve ulice ter
Baragovega trga. Pohodna ploščad – streha garažne hiše se uredi kot
javna odprta površina, dostopna z Gubčeve ceste. |
(2) Novi objekti in
ureditve se navežejo na obstoječe prometno omrežje in na omrežja
gospodarske javne infrastrukture. |
|
8. člen |
(vrste dopustnih del in gradenj) |
(1) Na območju OPPN
so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, vzdrževalna dela,
odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela
ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s
tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko
dejavnost in gradbeno-inženirska dela. |
(2) Dopustne so
tudi rekonstrukcije objektov, z izjemo tistih, ki so s tem odlokom
predvideni za rušenje, na katerih je dopustno samo vzdrževanje objektov. |
|
9. člen |
(koncept urejanja prostora) |
(1) Na obravnavanem
območju se načrtujejo nova namembnost in nove prometne povezave v
središču Trebnjega. Z načrtovanimi ureditvami bo sanirano degradirano
območje v neposredni bližini upravnega središča mesta Trebnje in
omogočena nadgradnja ponudbe kulturnih, izobraževalnih ter drugih
centralnih dejavnosti v mestu. Načrtovane so nove cestne povezave, ki
bodo razbremenile mestno središče, predvidena pa je tudi nova garažna
hiša z javnimi odprtimi površinami za pešce na zgornjem platoju. S
predlaganimi objekti in ureditvami za kulturni center in spremljajoče
dejavnosti, izgradnjo otroškega vrtca bo oblikovana nova podoba južnega
obrobja mesta, s posegi ob Gubčevi cesti pa bodo zagotovljene tudi
kakovostne preureditve najožjega dela mesta. |
(2) Območje
urejanja je členjeno na pet ureditvenih enot: |
– v enoti E-1 se
zgradijo cesta C1 s površinami za pešce in kolesarje ter druge odprte
površine, |
– v enoti E-2 se
zgradijo Kulturni center in drugi objekti s kulturnimi vsebinami,
avtobusna postaja in garažna hiša s pohodno streho, |
– v enoti E-3 se
zgradi otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami, |
– v enoti E-4 se
domačija Gubčeva cesta 2 preuredi, |
– v enoti E-5 se
dogradi hotelski objekt in zgradi cesta C4 kot povezava med Gubčevo
cesto in cesto C1. |
|
10. člen |
(enota E-1 – območje prometne infrastrukture) |
(1) Enota E1 je
razdeljena na podenoti E-1a in E-1b. |
(2) V podenoti E-1a
je načrtovana ureditev cest, kolesarskih stez in površin za pešce Vzdolž
železniške proge na odseku med Temeniško potjo in Baragovim trgom se
zgradi cesta C1 kot povezovalna cesta. Namesto obstoječe Kolodvorske
ulice se zgradi cesta C2, Temeniška pot (cesta C3) pa se preuredi. |
(3) Cesta C1 se
naveže na cesto ob obstoječem nadvozu prek železniške proge. Njen
niveletni potek upošteva možnost rekonstrukcije nadvoza nad železniško
progo ob upoštevanju zahtev pristojnega nosilca urejanja prostora, da se
zagotovi svetla višina spodnjega roba nadvoza minimalno 6.20 m nad
zgornjim robom tirnice. |
(4) Zahodno od
železniške postaje se površine vzdolž ceste C1 (severno od ceste)
urejajo kot javno dostopne odprte površine za potrebe zaposlenih in
potnikov (parkirne površine) ter površine za pešce oziroma parkovne
ureditve, vse z ustrezno urbano opremo. |
(5) Na območju
južno od ceste C1 je v skladu z dogovorom dopustna gradnja parkirnih
površin, zelenih in drugih odprtih površin ter drugih ureditev,
potrebnih za gradnjo in obratovanje železniške infrastrukture. |
(6) V podenoti E1-b
se uredijo površine za pešce v obliki kaskadno urejenih tlakovanih
površin, členjenih z zelenimi površinami oziroma posamičnimi drevesi. Do
izgradnje ceste C2 se na tem območju ohranja in vzdržuje obstoječa
cesta. |
|
11. člen |
(enota E-2 – območje Kulturnega centra Trebnje) |
(1) Območje enote
je namenjeno izgradnji kulturnega centra in stavb za različne kulturne
dejavnosti, kot so npr. knjižnica, glasbena šola, društveni prostori,
muzej in sorodne vsebine ter izgradnji garažne hiše in avtobusne
postaje. |
(2) Enota E-2 se
deli na podenote, v katerih je dopustna graditev objektov: |
Enota |
Podenota |
Opis
ureditev |
Etažnost |
Kota
pritličja
(m. n. v.) |
Največja
višina stavb
(m. n. v.) |
E-2 |
E-2a |
Avtobusna
postaja |
P |
271,00 |
278,00 |
E-2b |
Kulturni
center |
P+3 |
271,00 |
286,00 |
E-2c |
Objekti s
kulturnimi vsebinami |
P+2 |
271,00 |
283,00 |
E-2d |
Garažna
hiša s pohodno streho |
P+1 |
271,00 |
277,10 |
|
(3) V kulturnem
centru se uredi večnamenska kulturna dvorana z vsemi spremljajočimi
prostori, vključno z gostinskim lokalom. Zaradi višinskih razlik terena
sta predvidena dva vstopa v stavbo z ureditvijo dveh enakovrednih
preddverij, postavljenih na oba javna zunanja parterja: prvo preddverje
je na nivoju Gubčeve ceste, drugo, ki bo neposredno povezano tudi z
garažno hišo, pa bo na nivoju predvidene ceste C1. Uvozi v garažno hišo
se uredijo s ceste C1. Na ta način je omogočena povezava dveh sicer
ločenih delov mestnega prostora skozi stavbo kulturnega centra. Tudi
preostali načrtovani objekti se na južni strani navezujejo na predvideno
cesto C1, poleg tega pa je za potrebe pešcev in dostave predvidena tudi
ureditev dostopov z Gubčeve ceste do javne ploščadi nad garažno hišo in
zgornjih etaž objektov. |
(4) Stavba
kulturnega centra je zasnovana kot enostaven stavbni volumen izčiščenih
oblik, ki skupaj s preostalimi načrtovanimi objekti v sosednji enoti
E-2c soustvarja oblikovno razgibano, vendar skladno celoto z izmenjavo
svetlih fasad in vmesnih praznih volumnov. |
(5) Fasade objektov
so po barvi, materialih in odprtinah na fasadi medsebojno usklajene,
tako da tvorijo oblikovno skladen fasadni niz vzdolž ceste C1. |
(6) Stavbe se
gradijo na območju za razvoj stavb, pri čemer se upošteva gradbena
linija vzdolž ceste C1. V pritličnem delu objektov je dopusten odmik
objektov od gradbene linije v notranjost parcele. |
(7) Strehe so ravne
oziroma z naklonom do 6°, lahko so členjene. Kritina ne sme biti
svetleča, izvede se v sivih in peščenih barvnih tonih ali kot ozelenjene
strehe. |
(8) Dopustna je
izvedba kletnih etaž. |
(9) Največjo
dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni ali naprave,
kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter
logotipi in podobno. |
(10) Dopustna so
odstopanja ±0,5 m od kote pritličij vseh objektov, ki je navedena v
preglednici, ob pogoju, da je kota pritličja vseh objektov v nizu ob
cesti C1 enaka. |
(11) Dopustna so
odstopanja ±1,0 m od največjih višin stavb v podenotah E-2a, E-2b in
E-2c, navedenih v preglednici, ob pogoju, da so višine vseh stavb v nizu
v enoti E-2c enake. Dopustno je odstopanje največje višine garažne hiše
s pohodno streho ±0,5 m. |
(12) Dopustna je
postavitev grajene in druge urbane opreme ter začasnih in drugih
enostavnih objektov. |
(13) Zagotovi se
dovoz na ploščad nad podzemno garažo prek zemljišča s parc. številko
199, k. o. Trebnje. |
(14) Na območju
avtobusne postaje se lahko uredi ekološki otok, ki se zakrije z
arhitekturnimi elementi in elementi urbane opreme in po potrebi z
zasaditvami, tako da ne bo oviral delovanja avtobusne postaje in ne bo
moteč v pogledih na ureditve in objekte vzdolž ceste C1. |
(15) V primeru
izvedbe avtobusne postaje na drugi lokaciji je na površini načrtovane
avtobusne postaje dopustna gradnja garaže ali druge stavbe za
dejavnosti, dopustne v tej enoti, dopustna je tudi ureditev parkirišč.
Oblikovanje stavbe se uskladi z arhitekturo kulturnega centra. |
(16) Vzdolž
severnega roba enote E-2 se z zasaditvami oblikuje zelena bariera med
sosednjimi programi. Uporabijo se predvsem visokorasli listavci in
grmovnice, eksotične vrste niso dopustne. |
|
12. člen |
(enota E-3 – otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami) |
(1) Zgradi se
otroški vrtec s servisnimi prostori, otroškim igriščem in parkirišči. |
(2) Stavba je
zasnovana kot enostaven stavbni volumen. Zgradi se na območju za razvoj
stavb in upošteva gradbeno linijo vzdolž ceste C1. V pritličnem delu
objektov je dopusten odmik objektov od gradbene linije v notranjost
parcele. Objekt se postavi in oblikuje tako, da nadaljuje stavbni niz z
objekti v sosednji enoti E-2. |
(3) Etažnost
objekta znaša največ P+1, dopustna je izvedba kletnih etaž. Kota
pritličja znaša 271,00 m. n. v.. Največja višina objekta znaša 280,00 m.
n. v.. Največjo dovoljeno višino stavbe lahko presegajo le manjši
volumni ali naprave, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in
strojnica dvigala in podobno. |
(4) Fasada objekta
se po barvi, materialih in odprtinah na fasadi smiselno uskladi z
objekti v sosednji enoti E-2, tako da se oblikuje skladen fasadni niz
vzdolž ceste C1. |
(5) Streha je ravna
oziroma z naklonom do 6°, lahko je členjena. Kritina ne sme biti
svetleča, izvede se v sivih in peščenih barvnih tonih ali kot ozelenjena
streha. |
(6) Dopustna so
odstopanja ±0,5 m od kote pritličja, ob pogoju, da je kota pritličja
vseh objektov v nizu ob cesti C1 enaka. |
(7) Na severnem in
vzhodnem delu območja se z zasaditvami oblikuje zelena bariera med
sosednjimi programi. Uporabijo se predvsem visokorasli listavci in
grmovnice, eksotične vrste niso dopustne. |
|
13. člen |
(Enota E-4 – domačija Gubčeva cesta 2) |
(1) Na mestu
obstoječe stavbe ob Gubčevi ulici se zgradi nov poslovno-stanovanjski
objekt podobnih gabaritov, kot jih ima obstoječi s pripadajočimi
pomožnimi objekti in ureditvami. Oblikovanje fasade objekta mora biti po
barvi, materialih in odprtinah smiselno povzeto po obstoječem objektu.
Streha je dvokapna, z naklonom 35°–45°. Nad sredinskim atrijem je
dovoljena ravna streha, a mora biti krajši od stranskih krakov stavbe,
tako da so na vseh fasadah izražene dvokapne strehe. Etažnost objekta
znaša K+P+IP. Kota pritličja je enaka obstoječi in znaša 277,30 m. n.
v.. Največja višina objekta znaša 287,00 m. n. v.. |
(2) Južno od
osnovnega objekta se obstoječi gospodarski objekt prenovi ali poruši in
nadomesti z novim poslovno-stanovanjskim, poslovnim ali stanovanjskim
objektom, pri čemer se vzdolž dostopne ceste in načrtovane ceste C2
upoštevajo gabariti, oblikovanje fasade in strehe ter gradbena linija
obstoječega gospodarskega objekta. Na južnem in vzhodnem delu zemljišča
so tlorisni gabariti objekta lahko večji od obstoječih. Oblikovanje
fasade objekta mora biti po barvi, materialih in odprtinah smiselno
povzeto po obstoječem objektu in usklajeno z osnovnim objektom, tako da
tvori skladno celoto. Kota pritličja znaša 274,50 m. n. v.. Etažnost
objekta v primeru dvokapne strehe znaša največ K+P+2+IP, v primeru ravne
strehe pa K+P+2. Največja višina objekta znaša v primeru dvokapne strehe
286,00 m. n. v. n. v primeru ravne strehe pa 283 m. n. v.. Streha je
dvokapna, z naklonom 35°–45°. |
(3) Pomožni objekt
na vzhodnem delu zemljišča se lahko odstrani. |
(4) Stavbe se
gradijo na območju za razvoj stavb. Postavitev stavb mora na severni
upoštevati obstoječo gradbeno linijo vzdolž Gubčeve ceste, na zahodni
strani pa gradbeno linijo obstoječega objekta vzdolž ceste C2. Kletne
etaže lahko presegajo tlorisni gabarit stavb. Deli kleti, katerih vidne
stene mejijo na javni prostor, so z njega dostopne ali vidno
izpostavljene, se namenijo poslovnim dejavnostim. |
(5) Dopustna so
odstopanja ±0,5 m od kote pritličja in ±0,5 m od največje višine
objekta. |
(6) Na zahodnem
delu zemljišča se obstoječi kiosk odstrani. Za stanovalce oziroma
uporabnike in obiskovalce se izvedejo parkirne površine z uvozom s ceste
C2. |
(7) Pri oblikovanju
objekta se upoštevajo zahteve pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
14. člen |
(enota E-5 – območje hotela in cesta C4) |
(1) Območje je
namenjeno poslovni, turistični in gostinski ter trgovski in drugim
storitvenim dejavnostim. |
(2) Obstoječi
hotelski objekt se lahko prenovi, pri čemer se ohranjajo obstoječi
proporci, višina objekta, nakloni strehe in členjenost ter barva fasade.
Dopustna je izvedba kletnih etaž, ki lahko presegajo tlorisni gabarit
stavbe in segajo tudi pod cesto C4. |
(3) Dopustna je
gradnja novega objekta ali izvedba prizidka. Postavitev stavbe mora
upoštevati gradbeno linijo vzdolž Golievega trga in načrtovane ceste C4.
Dopustno je preseganje gradbene linije vzdolž načrtovane ceste C4, ob
pogoju, da se zagotovi ustrezna preglednost. Višina novega oziroma
prizidanega objekta je enaka višini obstoječega hotelskega objekta ali
nižja. Največjo dovoljeno višino stavbe lahko presegajo le manjši
volumni, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in strojnica dvigala
ter logotipi. Zagotovi se sodobno arhitekturno oblikovanje stavbe in
zunanjih ureditev. Streha novega objekta je bodisi dvokapna skladna z
naklonom glavnega hotelskega objekta bodisi ravna ali z naklonom nižjim
od 6° in skrita za atiko. Fasada objekta se po barvi, materialih in
odprtinah uskladi z osnovnim hotelskim objektom in s sosednjimi objekti,
tako da vsi objekti tvorijo skladen ulični niz. |
(4) Zgradi se nova
cestna povezava C4 med predvideno cesto C1 in Golievim trgom. |
|
15. člen |
(enostavni in nezahtevni objekti) |
(1) Na posameznih
gradbenih parcelah je na območjih za razvoj stavb dopustna postavitev
enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste
objektov glede na zahtevnost, njihove dimenzije in oblikovanje pa morajo
biti usklajeni z arhitekturnimi značilnostmi osnovnih objektov in
zunanjih ureditev. |
(2) Med območjem za
razvoj stavb in robom bankine cest se lahko izvajajo utrjene dovozne
poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni
objekti ter rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in
zbiralnik za kapnico, ki pa morajo biti vkopani. |
(3) Dopustna je
postavitev grajene urbane opreme, grajene parkovne opreme, igral,
vadbene opreme ter ureditev pešpoti in postavitev premične urbane opreme
(klopi, igrala ipd.). |
(4) Plakatiranje in
objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dopustni,
dovoljena je namestitev logotipov na fasadah objektov. |
|
16. člen |
(zunanje ureditve) |
(1) Ob načrtovanih
stavbah se uredijo zunanje površine, njihovo oblikovanje in materiali so
usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov. |
(2) Ploščad nad
garažno hišo se ureja kot javna odprta površina, ki se opremi z urbano
opremo in delno ozeleni. |
(3) Terenski
prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma pa tudi z opornimi
zidovi. |
|
17. člen |
(rušitve/odstranitve objektov) |
Na območju
načrtovanih posegov se porušijo naslednji objekti: |
– na parcelah
št. 202/1 in 206/3, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt, |
– na parceli
št. 206/1, k. o. Trebnje: štirje gospodarski objekti in povezani pomožni
objekti, |
– na parceli
št. 204/1, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt, |
– na parceli
št. 204/2, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt, |
– na parceli
št. 196/1, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt, |
– na parceli
št. 196/4, k. o. Trebnje: štirje gospodarski objekti, |
– na parceli
št. 196/6, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt s pomožnim objektom, |
– na parceli
št. 196/7, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt, |
– na parceli
št. 212/4, k. o. Trebnje: kiosk, |
– na parceli
št. 348/1, k. o. Trebnje: pomožni objekt (gostinski lokal), |
– na parcelah
št. 360/5 in 360/7, k. o. Trebnje: pomožni objekt, |
– na parceli
št. 210, k. o. Trebnje: en stanovanjski objekt in gospodarski objekti in |
– na parceli
št. 226/1, k. o. Trebnje: poslovno-stanovanjski objekt. |
|
18. člen |
(parcelacija) |
(1) Parcelacija se
izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s
tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo,
določene tudi lomne točke meje območja OPPN. |
(2) Odstopanja od
pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica
prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi
odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih
funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do
spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin. |
(3) Za potrebe
razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne
delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so
potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju
gospodarskih javnih služb. |
|
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
19. člen |
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) |
(1) Na mestih
križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se
upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih
komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki
načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo
ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve. |
(2) Če se med
izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod
gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede
v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(3) Pred izvedbo
načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske
javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del
na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje
upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture. |
(4) V času gradnje
se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov
zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne
infrastrukture. |
|
20. člen |
(prometne ureditve) |
(1) Na območju OPPN
je predvidena izgradnja oziroma preureditev cest: |
– cesta C1 je
načrtovana v dolžini 520 m; poteka po južni strani območja ob železniški
progi med Baragovim trgom, železniško postajo in Temeniško potjo
(JP927076); |
– cesta C2
(Kolodvorska ulica), ki povezuje cesto C1 z Gubčevo cesto, je načrtovana
v dolžini 85 m, in sicer kot preureditev oziroma prestavitev obstoječe
Kolodvorske ulice; |
– cesta C3
(Temeniška pot), ki poteka na vzhodni strani območja, se preuredi na
celotni dolžini, ki znaša 90 m, tako da se uredijo navezave na obstoječe
omrežje (že načrtovano krožno križišče na Gubčevi cesti – Stari trg); |
– cesta C4 v
dolžini 80 m kot povezava med cesto C1 in Gubčevo cesto pri pošti. |
|
(2) Prečni
profil ceste C1 na odseku 1 od priključka na Baragovem trgu do
priključka ceste C2 znaša 12,50 m in ga sestavljajo: |
– vozni pas |
2 x 3,00 m |
6,00 m |
– kolesarska steza |
2 x 1,50 m |
3,00 m |
– pločnik |
2 x 1,50 m |
3,00 m |
– bankina /
berma |
2 x 0,25 m |
0,50 m |
(3) Prečni
profil ceste C1 na odseku 2 od priključka ceste C2 do priključka
na Temeniško pot (JP927076) znaša (brez pločnika v okviru
ploščadi) 12,00 m in ga sestavljajo: |
– vozni pas |
2 x 3,00 m |
6,00 m |
– kolesarska steza |
2 x 1,50 m |
3,00 m |
– bankina
(južna stran) |
1 x 1,00 m |
1,00 m |
(4) Prečni
profil ceste C2 (Kolodvorska ulica) znaša 9,50 m in ga
sestavljajo: |
– vozni pas |
2 x 3,00 m |
6,00 m |
– pločnik |
2 x 1,50 m |
3,00 m |
– bankina /
berma |
2 x 0,25 m |
0,50 m |
(5) Prečni
profil ceste C3 (Temeniška pot) znaša 9,90 m in ga sestavljajo: |
– vozni pas |
2 x 3,00 m |
6,00 m |
– pločnik |
2 x 1,70 m |
3,40 m |
– bankina /
berma |
2 x 0,25 m |
0,50 m |
(6) Prečni
profil ceste C4 znaša 8,0 m in ga sestavljajo: |
– vozni pas |
2 x 3,00 m |
6,00 m |
– pločnik |
1 x 1,50 m |
1,50 m |
– bankina /
berma |
2 x 0,25 m |
0,50 m |
|
21. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Na območju
urejanja se izvede elektro-kabelska kanalizacija, v katero se prestavijo
obstoječi nadzemni vodi. Kabelska kanalizacije se zaradi navezave na
obstoječe omrežje deloma uredi tudi severno zunaj obravnavanega območja.
Znotraj območja urejanja elektro-kabelska kanalizacija poteka praviloma
v predvidenih pločnikih. Na vseh uvozih jo je treba dodatno mehansko
ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normami in standardi. |
(2) Uredi se
elektro kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v predvidene pločnike ob
dostopnih cestah. Kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi Ø 160 mm,
na odseku med obstoječo in predvideno TP se izvede PVC kanalizacija
8 x Ø 160 mm. Na lomih in razcepih tras se vgradijo jaški dimenzij Ø 140
x 200 cm prehodni in 200 x 200 x 200 cm križni. Pokrovi jaškov morajo
biti dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 124. Na povoznih
površinah naj bodo pokrovi z zaščitnimi vijaki za zaklep. V pritličnem
delu objekta Kulturnega doma je v ločenem prostoru predvidena TP z dvema
transformatorjema 2 x 1000 kVA, kabelske montažne izvedbe s 4 celičnim
stikalnim SN blokom (Vo-Vo-Tr-Tr). Prvi transformator je predviden za
napajanje porabnikov Kulturnega doma z garažo. Drugi transformatorski
boks pa je predviden kot rezerva in je namenjen za napajanje objektov v
sledečih fazah razvoja območja. Dostop do TP se uredi preko dostopa v
garažni del objekta. Nova TP se vzanka v TP Center Trebnje s kablom 3 x
NA2XS(F)2Y, 1 x 150/25 mm2, 20 kV. Za potrebe informatike se
po celotni trasi EKK predvidi cevi 2 x Ø 50 mm. Prostostoječe priključne
merilne omarice (PMO), ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh ali večjega
števila merilnih mest, se umestijo na stalno dostopno mesto ob dostopnih
cestah. |
(3) Na strehah
stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo
električne energije. |
|
22. člen |
(cestna razsvetljava) |
Ob predvidenih
pločnikih se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane,
enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo. |
|
23. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Na območju
urejanja se uredi TK kabelska kanalizacija, ki poteka v predvidenih
pločnikih. TK kabelska kanalizacija se zaključi na vzhodnem in zahodnem
robu območja urejanja z navezavo na obstoječe TK omrežje. |
(2) Obstoječe
tangirane nadzemne in podzemne vode se prestavi v novo TK kabelsko
kanalizacijo. |
(3) V progovnem
pasu se namesto obstoječih zračnih vodov, ki potekajo po območju
namenjenem graditvi objektov kulturnega centra, izvedejo podzemni vodi
omrežja SVTK. Izvedba podzemnih vodov se lahko izvaja fazno oziroma
etapno, glede na načrtovano izgradnjo predvidenih objektov in ureditev
kulturnega centra. Podzemni SVTK vodi se umestijo v predvideni pločnik
ob cesti C1, ki poteka vzporedno z železniško progo. |
|
24. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Na območju
urejanja se uredi javno vodovodno omrežje za oskrbo pitne in požarne
vode. Predvideni vodovod se izvede kot zanka z navezavo na obstoječi
vodovod v dveh točkah, in sicer v križišču Gubčeve ceste in Kolodvorske
ulice ter križišču Gubčeve ceste in Temeniške poti. Trase načrtovanega
vodovoda potekajo praviloma v predvidenih pločnikih. |
(2) Minimalni
notranji profil vodovodnih cevi za oskrbo požarne vode znaša 100 mm. V
sklopu javnega vodovoda se predvidijo nadzemni hidranti. |
(3) Za vsak objekt
se načrtuje samostojni vodovodni priključek. Vodovodni priključki se
izvedejo iz predvidenega vodovoda, namenjenega oskrbi obravnavanega
območja. Merilno mesto se izvede v zunanjem vodomernem jašku na parceli
objekta. Vodomerni jašek se locira na vedno dostopnem mestu in ne sme
biti umeščen na parkirni ali vozni površini. |
(4) Pri
projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo smernice predpisi, ki
urejajo področje oskrbe s pitno in požarno vodo. |
|
25. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Predvidena
stavba kulturnega centra posega na trase obstoječega mešanega
kanalizacijskega omrežja. Zato se na tem območju obstoječi mešani in
razbremenilni (padavinski) kanal prestavita izven območja predvidenih
stavb. |
(2) Z namenom
zadržanja najbolj onesnaženega kritičnega odtoka se na mešanem kanalu,
predvidenem za prestavitev, lahko izvede cevni zadrževalni bazen odpadne
vode. Prestavljeni razbremenilni (padavinski) kanal se lahko na
obravnavanem odseku načrtuje kot cevni zadrževalni kanal z namenom
zmanjšanja hipnega odtoka padavinskih voda. |
(3) V sklopu
ureditve posameznih objektov se uredi tudi odvajanje komunalnih in
padavinskih vod. Komunalne odpadne vode se odvedejo v mešani kanal.
Padavinske vode z območja objektov in padavinske vode s prometnih
površin pa se odvedejo v razbremenilni (padavinski) kanal, ki se
zaključi v odprtem jarku na nasprotni strani železniške proge.
Padavinska voda z obravnavanega območja se tako odvede v vodotok
Temenica. |
(4) Padavinske vode
iz prometnih površin se v padavinsko kanalizacijo odvedejo preko cestnih
požiralnikov s peskolovi. |
(5) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
26. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Način zbiranja
in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi
odpadki na območju Občine Trebnje. |
(2) Ekološki otok
za zbiranje ločenih odpadkov se uredi ob uvozu na območju enote E-2a. Na
isti lokaciji se predvidi mesto za prevzem mešanih komunalnih odpadkov
Kulturnega centra. Ekološki otok se zakrije z elementi urbane opreme ali
zasaditvami. |
|
27. člen |
(ogrevanje in priprava tople vode) |
Ogrevanje objektov
in priprava tople vode se ureja individualno, možna je tudi priključitev
na sistem daljinskega ogrevanja DOLB Trebnje. Kulturni center se na
sistem daljinskega ogrevanja lahko priključi na toplovodu, ki se
zaključi v neposredni bližini na severni strani predvidenega objekta. |
|
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH
VIROV |
|
28. člen |
(ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na območju
predvidenih ureditev ni območij ohranjanja narave. |
(2) V območju
urejanja so naslednje enote kulturne dediščine: |
– 776 Trebnje –
Arheološko območje Trebnje, |
– 9683 Trebnje –
Arheološko območje Praetorium Latobicorum, |
– 11332 Trebnje –
Domačija Gubčeva 2, |
– 11334 Trebnje –
Hiša Baragov trg 3. |
Objekti in območja
kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna
priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc. |
(3) Za registrirano
kulturno dediščino, navedeno v prvem odstavku tega člena, velja
varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu. |
(4) Poleg ostalih
določil tega akta je zaradi varstva in ohranjanja kulturne dediščine
treba upoštevati še naslednje ukrepe za varstvo dediščine: |
– investitor posega
mora zagotoviti predhodne arheološke raziskave na lokaciji »novogradnje
ceste 1 (E-1a) na območju arheološkega najdišča, ki kažejo na človekove
gradbene aktivnosti v času obstoja rimskega pretorija, in v primeru
izjemnih najdb temu prilagoditi tudi samo izvedbo projekta, |
– na zahodnem delu
območja E-1a na površini ca. 6,5 m x 35 m je pred posegi v tla potrebno
izvesti arheološka izkopavanja. |
(5) Na preostalem
območju znotraj arheoloških najdišč mora investitor že ob začetnih
gradbenih delih zagotoviti stalen arheološki nadzor (dokumentiranje ob
gradnji), ki lahko v primeru najdb preraste v zavarovalni izkop
ogroženih ostalin. |
(6) Kulturna
dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. |
(7) Za vsak poseg v
enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(8) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Obseg in
faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo
kulturnovarstvenih pogojev. |
(9) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih
del obvestiti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih
del. |
|
29. člen |
(varstvo tal in voda) |
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. |
(2) Rodovitna
zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin
na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane
plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne
pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira
ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m. |
(3) Med gradnjo
morajo biti tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako
da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla
(podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi
(goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih
ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina
prestreže in zadrži. |
|
30. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Med gradnjo se
v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin
v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh,
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu). |
(2) Po končani
gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki
vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov. |
|
31. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Pri načrtovanju
ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za
območje III. kategorije varstva pred hrupom. |
(2) Za zmanjšanje
hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in
transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela
se načrtujejo v času med 7. in 19. uro. |
(3) Na območju OPPN
so dovoljene le dejavnosti, ki s svojim delovanjem ne presegajo mejnih
vrednosti za kazalce hrupa za območje II. kategorije varstva pred
hrupom. |
|
32. člen |
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
(1) Pri izvajanju
gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri
samem postopku nastajanja. |
(2) Na območju
urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za
gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno,
v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz
ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki
se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu
zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
33. člen |
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) |
Pri zasnovi
objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode
se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih
virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno
proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije). |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
34. člen |
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na območju OPPN
niso potrebni ukrepi s področja obrambe. |
(2) Pri pripravi
projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
(3) Območje OPPN
leži zunaj poplavnih območij in visoke podtalnice, erozivnosti ali
plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega
varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso
potrebni. |
(4) Pred gradnjo je
potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja. Pri projektiranju
objektov je treba predhodno pridobiti geomehansko in geotehnično
poročilo o stabilnosti terena ter skladno s temi izhodišči predvideti
morebiti potrebne zaščitne ukrepe pri gradnji objektov in ureditvi
brežin. |
(5) Predvideni
objekti in ureditve se projektirajo za VII. stopnjo MCS
(Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni
pospešek tal je 0,175 g). |
(6) V primeru
naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je potrebno ravnati v
skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi. |
|
35. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarno varstvo
mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in
študiji požarne varnosti. |
(2) Vse ureditve in
objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane
protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje
objekte. Interne dostopne ceste omogočajo dostop z vozilom za
intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja. |
(3) Zadostne
količine požarne vode se zagotavljajo preko obstoječega in novega
hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja. |
(4) Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte
se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. V elaboratih se
opredelijo dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na obravnavanem območju, možnost
širjenja požara na sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja
zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. |
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
36. člen |
(etapnost izvedbe) |
Prostorske
ureditve, ki jih določa ta odlok, je mogoče izvajati v različnih
časovnih in prostorskih etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene
celote in se lahko izvajajo ločeno ali sočasno: |
– posamezne stavbe
ali deli stavb, ki se priključijo na obstoječa ali novozgrajena omrežja
cest in gospodarske javne infrastrukture, |
– posamezni deli
načrtovanih cest z ureditvijo obcestnega prostora, |
– prestavitve,
zaščita, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in
drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih
posegov. |
|
VII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
37. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Poleg dopustnih
odstopanj, ki so navedena v tem odloku, so dopustna tudi druga
odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju urbanističnih, arhitekturnih,
prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z urbanističnega,
tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(2) Poleg navezav
na cestno omrežje, prikazanih v grafičnih prilogah, je dopustna tudi
izvedba dodatnih navezav okoliških zemljišč na cestno omrežje, če je
zagotovljena prometna varnost in z njimi soglašajo upravljavci cest in
povezane gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Odstopanja od
funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti
v nasprotju z javnimi koristmi. |
(4) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje
obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. |
|
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI |
|
38. člen |
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) |
(1) Do začetka
gradnje so na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
dopustni: |
– vzdrževanje
legalno zgrajenih objektov iz 17. člena tega odloka, |
– vzdrževanje
objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, |
– izvajanje ukrepov
pred škodljivim delovanjem voda in |
– izvajanje ukrepov
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na območju
predvidenih stavb in drugih ureditev v enotah E-2 in E-3 je po
odstranitvi obstoječih in pred gradnjo novih objektov dopustna ureditev
začasnih parkirišč in večnamenske zelene površine z urbano opremo. |
(3) Posegi,
navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, so dopustni, če se zaradi
njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s
tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, in če z njimi soglašajo
investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem
občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
|
39. člen |
(hramba OPPN) |
OPPN se hrani v
analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Trebnje
in na sedežu Upravne enote Trebnje. V primeru odstopanj med analogno in
digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
40. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-15/2018 |
Trebnje, dne
6. junija 2018 |
|
|
Župan
Občine
Trebnje |
|
Alojzij Kastelic l.r. |
|