|
Na podlagi 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
26. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), statuta Občine
Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99) in na podlagi odloka o
gospodarskih javnih službah na območju Občine Podlehnik (Uradni list RS,
št. 4/00) ter na podlagi drugih veljavnih predpisov, izdanih na njihovi
podlagi je Občinski svet občine Podlehnik na 14. redni seji dne 8. 3.
2001 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju
občine |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za
odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in
pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so
priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in
odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav. |
|
|
2. člen |
|
|
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega: |
|
|
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih,
kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije, |
|
|
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih,
kjer ni sistemov javne kanalizacije, |
|
|
3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali
javno kanalizacijo mešanega tipa, |
|
|
4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne
kanalizacije, |
|
|
5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda
in njihovih mešanic, |
|
|
6. čiščenje padavinskih odpadnih vod. |
|
|
3. člen |
|
|
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja Čisto mesto Ptuj
(v nadaljevanju besedila: upravljalec) na podlagi sklepa občinskega
sveta. |
|
|
4. člen |
|
|
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in
pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s
katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo
objekti in naprave navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na
dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti
in napravami v zgradbah in na zemljiščih. |
|
|
5. člen |
|
|
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s
pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju
komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v
upravljanju in vzdrževanju upravljalca. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA |
|
|
6. člen |
|
|
1. Objekti in naprave
uporabnika so: |
|
|
– kanalizacijski priključek, |
|
|
– interna kanalizacija, |
|
|
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih
voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do
priključitve na javno kanalizacijo, |
|
|
– interna črpališča odpadnih vod, |
|
|
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred
izpustom v javno kanalizacijo, |
|
|
– merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. |
|
|
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena
vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi
napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno
kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
|
|
7. člen |
|
|
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko
izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od
objekta, ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v
katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi
nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je
njegova last. |
|
|
8. člen |
|
|
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na
zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku. |
|
|
9. člen |
|
|
2. Objekti in naprave
upravljalca |
|
|
Objekti in naprave upravljalca so: |
|
|
a) sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za
neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v
stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih), |
|
|
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode
na sekundarnem omrežju, |
|
|
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem
območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih); |
|
|
b) primarno omrežje in naprave: |
|
|
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih
voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem
območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših
naseljih), |
|
|
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode
iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih), |
|
|
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več
stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih); |
|
|
c) magistralno omrežje in naprave: |
|
|
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih
voda regijskega ali medregijskega pomena, |
|
|
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih
voda na magistralnem omrežju, |
|
|
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na
magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave). |
|
|
10. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega
omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena
tega odloka ter register kanalskih priključkov. |
|
|
III. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
11. člen |
|
|
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja
do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se
odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode
je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih
lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni
kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem
upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca
v soglasjih. |
|
|
12. člen |
|
|
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na
javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če
to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
|
|
13. člen |
|
|
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo
opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim
priključkom. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljalec izdaja soglasja k: |
|
|
– prostorskim izvedbenim aktom, |
|
|
– lokacijski dokumentaciji, |
|
|
– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega
gradbenega dovoljenja, |
|
|
– za priključitev na javno kanalizacijo, |
|
|
– za pridobitev uporabnega dovoljenja, |
|
|
– na priglasitve manjših gradbenih del, v primerih, ko
se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod. |
|
|
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo
zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. |
|
|
15. člen |
|
|
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz
prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji: |
|
|
– lokacijsko dokumentacijo, |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali
1:500, |
|
|
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s
predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja; |
|
|
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali
enotnega gradbenega dovoljenja: |
|
|
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje (v primeru
pridobivanja gradbenega dovoljenja), |
|
|
– lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja
enotnega gradbenega dovoljenja), |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:10000 ali
1:500, |
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s
projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih,
tehnoloških in padavinskih odpadnih vod, |
|
|
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po
katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev,
ki nadomesti soglasje, |
|
|
– izračun biokemijske obremenitve, |
|
|
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in
nevarnih snoveh v proizvodnji; |
|
|
c) soglasje za priključitev obstoječih objektov in
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje če je bilo izdano,
oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo
leta izgradnje objekta), |
|
|
– katastrski načrt (mapna kopija), |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali
1:500, |
|
|
– načrt strojne vodovodne napeljave, |
|
|
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje, |
|
|
– projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega
priključka; |
|
|
d) soglasje na priglasitve manjših gradbenih del,
objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod: |
|
|
– minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo,
situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim
posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del, |
|
|
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel preko katerih bo potekal vod oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje. |
|
|
16. člen |
|
|
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za
vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več
objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi
združijo izvesti revizijski jašek. |
|
|
17. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno
kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji
in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo
priključka lastniku – občini poravnati povračilo za priključek na
kanalsko omrežje, ali pri ustreznem organu le te pridobiti potrdilo o
oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek
povračila ne glede na to ali se priključuje samo na javno fekalno
kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati ali v
izjemnih primerih na mešan sistem javne kanalizacije. |
|
|
Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem
obvestiti uporabnika. |
|
|
18. člen |
|
|
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in
priključkov nadzira upravljalec. |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod
nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno
pooblastilo upravljalca za izvajanje tovrstnih del. |
|
|
Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni
prenosljivo. |
|
|
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne
kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. |
|
|
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le
v primeru rušenja priključnega objekta. Priključek objekta odjavi
uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence
uporabnikov. |
|
|
IV. PREVZEM JAVNIH
OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE |
|
|
19. člen |
|
|
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in
čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje in gospodarjenje upravljalcu. |
|
|
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in
čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo
morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno
opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov,
uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
urejena lastninska razmerja itd., |
|
|
– za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo morajo
imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju,
navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske
listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti), |
|
|
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje
javnih prevzetih objektov in naprav ali na drug način zagotovljeno
pokrivanje stroškov obratovanja, |
|
|
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z
zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki,
blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in
dolgovih in ostalih poslovnih zadev), |
|
|
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca. |
|
|
V. MERITVE KOLIČIN
ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA |
|
|
20. člen |
|
|
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
|
|
– na podlagi odčitkov vgrajenega vodomera na
kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer
registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno
kanalizacijsko omrežje, |
|
|
– na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega
vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika,
za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec
kanalizacijskega omrežja. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov
ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno
kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi
uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne
kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev
odvedenih količin vode. |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo
vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
22. člen |
|
|
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni
mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne
vode. Obračun na podlagi standardov se izvede če ni mogoče izvesti
kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
|
23. člen |
|
|
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z
uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma v skladu z uredbami za
posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno
emitirano snov. |
|
|
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne
vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi
in smernice, ki veljajo v Evropski uniji. |
|
|
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste
odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. |
|
|
24. člen |
|
|
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaževanja in
na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno
urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter
opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez
nevarnosti za izvajalca meritev. |
|
|
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti
projekt za izvedbo merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega
mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem
vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve
količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih
razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega
mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za
določitev količine in kvalitete odpadne vode. |
|
|
26. člen |
|
|
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v
soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak izvaja
za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno
podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje
onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. |
|
|
Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je
pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa. |
|
|
Uporavljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg
meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost
odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna. |
|
|
27. člen |
|
|
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih
vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen
mu redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih
vod. |
|
|
28. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh
spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o
nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke
opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
|
|
29. člen |
|
|
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki
zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v
javno kanalizacijo. |
|
|
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora
uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije,
izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno
zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek. |
|
|
30. člen |
|
|
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov
je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za
gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme
odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
|
VI. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
|
31. člen |
|
|
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak
(greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. |
|
|
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic za
praznjenje. |
|
|
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti
ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi
pristojna občinska služba. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi,
vendar najmanj enkrat letno s strani za to pooblaščene organizacije, ki
opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
|
|
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno
napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
|
|
VII. PREKINITEV
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA |
|
|
33. člen |
|
|
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika
prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske
odpadne vode v naslednjih primerih: |
|
|
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov
in varno obratovanje javne kanalizacije, |
|
|
2. če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene
količine maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih,
gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih
snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z
drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave, |
|
|
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev
ali pa je v nasprotju z njim, |
|
|
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega
odloka, |
|
|
5. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino. |
|
|
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo
drenažne oziroma podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko
upravljalec v soglasju to dopusti. |
|
|
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. |
|
|
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
|
|
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na
objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi
kvalitete uporabnikovih voda. |
|
|
34. člen |
|
|
Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje
odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in
napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja
prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega
obveščanja ali neposredno. |
|
|
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine
obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike. |
|
|
35. člen |
|
|
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru
višje sile, to je v primeru: poplave, povezave z nalivi, ki se
pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov ter izpada
električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od
upravljalca) odškodnino za škodo, ki bi eventualno nastala na objektih
in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za
škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je
le-ta nastala po krivdi upravljalca. |
|
|
VIII. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV |
|
|
36. člen |
|
|
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna
pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca. |
|
|
37. člen |
|
|
1. Obveznosti
upravljalca |
|
|
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih,
tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: |
|
|
– da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže,
čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da
pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, |
|
|
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne
vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje
tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
|
|
– da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih
projektov, |
|
|
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi
seznanja uporabnike, |
|
|
– da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov
in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje, |
|
|
– da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko
omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka, |
|
|
– vodi kataster objektov in naprav, ki služijo
odvajanju in čiščenju odplak, |
|
|
– da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po
položitvi pred zasipom, |
|
|
– da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave
pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev
dovoljenja za uporabo, |
|
|
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno, |
|
|
– skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene
vode uporabnikov, |
|
|
– kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov
odvajanja in čiščenja odplak, |
|
|
– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za
njihovo odstranjevanje. |
|
|
2. Obveznost
uporabnikov: |
|
|
– da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje,
priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na
svojem kanalizacijskem omrežju, |
|
|
– da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov
in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav, |
|
|
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
mejnih vrednosti, |
|
|
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode
in rezultate posredujejo upravljalcu, |
|
|
– omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali
mešanic odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega
časa, |
|
|
– da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in
ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
|
|
– da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave
zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem
upravljalca, |
|
|
– da upravljalcu omogočijo pregled interne
kanalizacije in čistilnih naprav, |
|
|
– da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene
pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na
neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije, |
|
|
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo
količine in kvalitete odpadne vode, |
|
|
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode
na podlagi izdanih računov, |
|
|
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe
pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode, |
|
|
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih
učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah
načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških
postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja, |
|
|
– odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti
z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti, |
|
|
– čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih
površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski
mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat
letno (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja), |
|
|
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno
kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda
odpadne vode drugemu uporabniku. |
|
|
38. člen |
|
|
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela
na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca. |
|
|
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji
cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na
kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje. |
|
|
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod,
elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane
kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. |
|
|
IX. OBRAČUNAVANJE
KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK |
|
|
39. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so: |
|
|
– kanalščina, |
|
|
– sredstva čiščenja odpadnih voda, |
|
|
– sredstva občinskega proračuna, |
|
|
– prispevki občanov, |
|
|
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
|
|
– priključne in druge predpisane takse, |
|
|
– dotacije in subvencije, |
|
|
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje
sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. |
|
|
40. člen |
|
|
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni
vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo
za odpadne vode. |
|
|
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do
javnih naprav za čiščenje odpadnih voda. |
|
|
41. člen |
|
|
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega
omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina
odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20. členu tega odloka, ki se
pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. |
|
|
Količina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3
odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo. |
|
|
42. člen |
|
|
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju
povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi
čiščenje odpadnih voda. |
|
|
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt
ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20. členu tega
odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in
osnovne veljavne cene za čiščenje m3 komunalne odpadne vode. Formula za
ugotovitev cene je: |
|
|
C = Q x G x c1 |
|
|
c – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN
(SIT/mes) |
|
|
Q – količina odpadne vode (m3/mes) |
|
|
F – faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij) |
|
|
c1 – cena čiščenja m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5
ml usedljivih snovi na liter, biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK5), 300 mg =O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPK
d) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti
faktorja f |
|
|
F= 1 pri 0 |
|
|
F = 1,25 pri 0 |
|
|
F = 2,5 pri 1<F<2,5 |
|
|
F = 5 pri 2,5<F<5 |
|
|
F = 8 pri 5<F<10 |
|
|
F = f pri f >10 |
|
|
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega
odstavka, velja enačba: |
|
|
F = f1 + f2 |
|
|
f1 = faktor komunalne onesnaženosti |
|
|
f2 = faktor dodatne onesnaženosti |
|
|
f1 = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK5/300 + KPKd/500) |
|
|
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: |
|
|
A – količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po
2 urah) |
|
|
BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l |
|
|
KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo
(mg/l) |
|
|
|
|
|
|
|
|
ci = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l) |
|
|
MVKi – v uredbi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96)
predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma
njegova mejna vrednost iz panožne uredbe, če le-ta obstaja. |
|
|
z – potreben faktor razredčenja (število delov
razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke
razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10% |
|
|
Za f2 se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen
enačbe, ki ima večjo vrednost. |
|
|
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje
faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih
analiz v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list
RS, št. 35/96). |
|
|
Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod.
Stroške analiz plača uporabnik naprave. |
|
|
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava
mesečno. |
|
|
43. člen |
|
|
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške
čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca.
Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih
kot obračun porabe pitne vode v primernih, ko je pri uporabniku
izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod
isti. |
|
|
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v
določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V
opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice
neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine
dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo. |
|
|
V objektu z več uporabniki se račun za odvedeno in
očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni
določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov
stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike. |
|
|
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim
sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in
čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega
sistema. |
|
|
44. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 250.000 SIT do 350.000 SIT se kaznuje
za prekršek upravljalec: |
|
|
– če ravna v nasprotju s 14. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 17. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 18. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 19. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 33. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 34. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 37. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 43. členom. |
|
|
Z denarno kaznijo 100.000 SIT do 200.000 SIT se
kaznuje posameznik ali odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju
s prvim odstavkom tega člena. |
|
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
45. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 250.000 SIT do 350.000 SIT se kaznuje
prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik: |
|
|
– če ravna v nasprotju s 6. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 11. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 12. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 13. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 18. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 19. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 21. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 23. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 24. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 27. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 28. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 29. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 30. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 31. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 32. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju s 37. členom, |
|
|
– če ravna v nasprotju z 38. členom. |
|
|
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba
za prekršek, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 100.000 SIT do 200.000 SIT se
kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji
novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na
javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
XI. KONČNE IN PREHODNE
DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske
službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in
padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca. |
|
|
47. člen |
|
|
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev)
uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje
in delo ljudi ter njihovo okolje. |
|
|
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz prvega
odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko
odgovorna pred pristojnim sodiščem. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
48. člen |
|
|
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami
tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka. |
|
|
49. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Podlehnik, dne 8. marca 2001. |
|
|
Župan
Občine Podlehnik
Vekoslav Fric l. r. |
|