Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur.l. RS, št. 110/2002, 8/2003 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt) in 4. odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B) ter 10. Člena Statuta Občine Ruše (MUV, štev. 5/99 in 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 13. redni seji, dne 22. decembra 2008 sprejel

O D L O K

o strategiji prostorskega razvoja občine Ruše

1 UVODNE DOLOČBE

1. člen

1.1 Predmet odloka

(1) S tem odlokom Občina Ruše sprejema Strategijo prostorskega razvoja Občine Ruše.

(2) Strategija prostorskega razvoja Občine Ruše (v nadaljevanju prostorska strategija ali SPRO Ruše ali strategija) je temeljni prostorski dokument občine o usmerjanju prostorskega razvoja. Izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Ruše in njenega širšega območja.

(3) Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Strategije prostorskega razvoja R Slovenije (v nadaljevanju SPRS) (Ur.l. RS, št. 76/04) in Prostorskega reda R Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov oz. priporočil.

(4) Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo občino Ruše, kot so: Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006, Strategija slovenskega turizma 2002-2006, Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 58/06), Regionalni razvojni program statistične regije Podravje.

(5) Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Prostorska strategija upošteva tudi varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja.

(7) V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 354-19-3/2004 z dne 09. 11. 2004, je bila v postopku priprave SPRO Ruše izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Postopek celovite presoje vplivov na okolje je bil zaključen z odločbo št. 35409-28/2006 z dne 21. 7. 2008, iz katere izhaja, da so vplivi plana (SPRO) na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje za SPRO, sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.

2 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE RUŠE

2. člen

2.1 Značilnosti občine kot izhodišča prostorskega razvoja

2.1.1 Geografske značilnosti

(1) Občina Ruše je del t.i. Pohorskega Podravja v severovzhodnem delu Slovenije. Leži na desnem bregu Drave in obsega vzhodni konec Dravske doline, na prehodu doline v Dravsko polje ter del severnih pobočij vzhodnega Pohorja. Reka Drava je vplivala tudi na celoten prometni in posledično gospodarski razvoj občine in širšega območja.

(2) Občina Ruše, s površino 61 km2, spada med srednje velike slovenske občine, mesto Ruše pa je v sistemu poselitve opredeljeno kot medobčinsko središče in s tem gravitacijski center sosednjih lokalnih skupnosti.

(3) Zaradi bližine Maribora se v sistemu poselitve celotno območje občine gravitacijsko močno navezuje na bližnje že omenjeno regionalno središče.

2.1.2 Stanje prostorskih sistemov v občini

(1) Poselitev

Za poselitev na območju Občine Ruše so značilni:

- vzpostavljen poselitveni vzorec, ki je prometno dobro navezan na občinsko središče in preko njega na širše regionalno središče;

- lega občine in naselja Ruše, ki mu dajeta izhodiščno pozicijo medobčinskega središča v prostoru;

- možnosti za notranji razvoj in prenovo naselij v ureditvenih območjih naselij;

- obstoj velikih proizvodnih območij, ki so sicer potrebna dodatnega prestrukturiranja, imajo pa vso potrebno infrastrukturno opremo, kar zmanjšuje začetna vlaganja gospodarskih subjektov in občine ter povečuje učinke eksterne ekonomije;

- veliko število kulturnih spomenikov, ki bi bili, s primerno prenovo, lahko izhodišče turistične dejavnosti.

(2) Gospodarska javna infrastruktura.

Za gospodarsko javno infrastrukturo so značilni:

- dobra strukturiranost dejavnosti, ki pokrivajo tudi potrebe medobčinskega središča in zadovoljujejo potrebe širšega vplivnega območja;

- možnost neposredne vključitve občinskega središča z vso obstoječo strukturo dejavnosti v turistično rekreacijski sistem Pohorja;

- vzpostavljen sistem spremljanja stanja na področju prostorskega urejanja in varstva okolja.

(3) Krajina

Krajinske značilnosti na območju občine so:

- Pohorje kot velik potencial za razvoj turizma in spremljajočih gospodarskih dejavnosti;

- reka Drava in obrečni prostor, ki se z delno vzpostavljeno rekreacijsko potjo Z(a)dravje navezujeta na športno rekreacijski center, s potjo ob Lobnici pa na hribovito zaledje Pohorja.

2.1.3 Problemi in težnje prostorskega razvoja v občini

(1) Poselitev

Na področju poselitve velja izpostaviti naslednje probleme in težnje:

- velik pritisk na prostor v bližini delovnih mest in posledično širitev poselitve s težnjo zraščanja naselij v nižinskem območju občine (Smolnik-Ruše-Bezena, Bezena Bistrica ob Dravi), ki je zaradi bližine regionalnega središča-mesta Maribora, še vedno prisoten;

- hitra širitev občinskega središča in ostalih naselij v nižinskem delu občine, ki je bila v posameznih območjih prostorsko neustrezno regulirana, je povzročila negativne učinke urbanizacije, kar povzroča prostorska navzkrižja, zlasti prometna, ter posledično degradacijo območij.

(2) Gospodarska javna infrastruktura

Za omenjeno področje so značilni naslednji problemi in težnje:

- navezanost celotnega gospodarskega in posledično prostorskega razvoja občine na okoljsko neprijazno proizvodnjo nekdanje Tovarne TDR), ki je v današnjem času izgubila svojo močno vlogo in povzročila delno stagnacijo območja;

- preobremenjenost dejavnosti v območju občinskega središča, ki je tudi prostorsko omejeno, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (promet, elektroenergetika, poselitev; okoljsko neprijazna proizvodnja);

- zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč za hitrostjo širjenja poselitve v občinskem središču in ostalih naseljih v nižinskem delu občine.

(3) Krajina

V območju krajine so najznačilnejši prostorski problemi in težnje naslednji:

- zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč za hitrostjo širjenja poselitve v območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje hribovitega prostora občine;

- poselitveno praznjenje občine in posledično opuščanje primarnih dejavnosti, kar spreminja videz kulturne pokrajine in s tem zmanjšuje njeno privlačnost za turistični razvoj.

2.2 Cilji prostorskega razvoja občine

(1) Cilji prostorskega razvoja občine so naslednji:

- skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

- skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi (hribovito območje) in optimalno zasnovo poselitve;,

- optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

- prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini;

- dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

- preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

- prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

- ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru pa je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev površin za stanovanja v občinskem središču in v strnjenih delih drugih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev centralnih dejavnosti v občinskem središču (območje Ruška vrata) in v ostalih naseljih, kjer so delno že razvite te dejavnosti ob pomembnejših prometnicah skozi naselja, posebej v novih centralnih območjih v Bezeni in Bistrici ob Dravi;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev ter prestrukturiranje obstoječih proizvodnih dejavnosti v občinskem središču in za ohranjanje proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih, kjer so te dejavnosti obstoječe;

- zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev posebnih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih, turizmu in rekreaciji namenjenih območjih v občini;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev športno rekreacijskih območij zelenih površin in nanje vezanih dejavnosti, ki so pogoj za razvoj turističnih dejavnosti v občini;

- zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti predvidenih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture – žičniške povezave občinskega središča z vrhom Pohorja, cestne, kolesarske in pešaške povezave teh območij, vzpostavitev plovne poti po reki Dravi;

- zagotovitev prostorskih pogojev za premestitev in posodobitev prometne infrastrukture v naseljih v smislu razbremenjevanja naselbinskih središč in razreševanja mirujočega prometa (obvoznica Ruš);

- zagotovitev prostorskih pogojev za ohranitev primarnih dejavnosti v občini predvsem v hribovitem delu občine ter okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja v območjih mešanja poselitve, turizma in kmetovanja;

- zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje okoljskih omrežij v občini – izboljšanje in širitev oz. povezovanje vodooskrbnega sistema, širitev omrežja zajemanja odpadnih vod z vzpostavitvijo sistema čiščenja odpadnih vod (čistilna naprava mesta Ruše ter manjše čistilne neprave v ostalih naseljih (Bistrica, Areh);

- zagotavljanje prostorskih pogojev za varovanje krajinsko vrednejših območij pred onesnaženjem in degradacijo.

3 ZASNOVA RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU

(1) Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru vsebuje:

- zasnovo razvoja naselij;

- zasnovo razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti;

- zasnovo razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter družbene javne infrastrukture;

- zasnovo razporeditve omrežij komunalne in druge javne infrastrukture;

- opredelitev območij z zasnovo dejavnosti, ki so vezane na naravne vire;

- zasnovo območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva okolja;

- opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru je prikazana na karti 1. zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru kartografskega dela SPRO Ruše: 1.1. Vloga, funkcije in medsebojne povezave v omrežju naselij ter razporeditev dejavnosti.

3.1 Zasnova razvoja naselij

(1) Intenzivni razvoj poselitve bo občina usmerjala v strnjena naselja nižinskega dela občine, ob upoštevanju omejevalnih faktorjev ostalih prostorskih sistemov (varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, varovanje vodnih virov, ohranjanje infrastrukturnih koridorjev in drugi omejitveni faktorji v prostoru).

(2) Najintenzivnejši prostorski razvoj bo po zasnovi razvoja naselij usmerjen v občinsko središče, ki je zaradi obstoječih funkcij v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče in je hkrati upravno in zaposlitveno središče širšega vplivnega območja. Občina bo vanj poleg manjkajočih terciarnih in kvartarnih funkcij medobčinskega središča ter prestrukturiranja sekundarnih dejavnosti, usmerjala tudi razvoj turizma kot strateške gospodarske usmeritve Občine Ruše in z njim povezanih dejavnosti.

(3) Po SPRO Ruše je območje večjega prostorskega razvoja predvideno tudi za naselje Bistrica ob Dravi, ki je po velikosti in po dejavnostih v omrežju naselij v občini opredeljeno kot pomembnejše oskrbno središče. V naselju bo občina vzpodbujala rast manjkajočih javnih funkcij in storitvenih dejavnosti, ki jih pogojuje velikost naselja.

(4) Ostala naselja nižinskega dela občine, za katera je predviden zmernejši urbani razvoj, to so deli naselij Bezena, Log in Smolnik, ki so po velikosti in po obstoječih dejavnostih opredeljeni kot vasi in opravljajo delne oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo, se bodo zaradi dobrih povezav z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči ter s tem bližine delovnih mest, razvijala hitreje kot deli teh naselij v hribovitem deli teh naselij v hribovitem delu občine.

(5) Naselja hribovitega dela občine, Lobnica in Fala ter preostali del naselij Log in Smolnik, so po velikosti in dejavnostih prav tako opredeljeni kot vasi, ki opravljajo le delne oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo hkrati pa so dobro prometno povezane z naseljem Bistrica ob Dravi oziroma z občinskim središčem, kar jim zagotavlja dostop do dejavnosti, ki jih opravljata ti naselji. Z usmeritvijo občine v turizem in predvideno gradnjo večjih rekreacijskih sistemov bodo tudi ta naselja morala razširiti ali razviti del spremljajočih dejavnosti turizma in rekreacije.

(6) Občina bo poselitev v hribovitem delu občine usmerjala v ohranjanje razpršene poselitve, ki je značilna za hriboviti predel občine in v omejevanje pojava razpršene gradnje, ki se pojavlja v nižinskem delu občine in nižjih predelih hribovitega dela občine.

(7) Zasnova razvoja naselij je opredeljena z razvojem razporeditve dejavnosti v prostoru.

3.2 Zasnova razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti

3.2.1 Zasnova razporeditve stanovanj

(1) Potrebe po novih stanovanjskih površinah bo občina usmerjala v strnjena naselja nižinskega dela občine, prednostno v občinsko središče in v naselje Bistrica pri Dravi kot pomembnejše oskrbno središče, v katerih predvideva intenziven urbani razvoj.

(2) V ostalih naseljih nižinskega dela občine: Bezena, Log in Smolnik, za katere je predviden zmeren urbani razvoj, Občina Ruše predvideva počasnejši razvoj stanovanjskih površin, s sočasnim razvojem ostalih dejavnosti podeželskih naselij.

(3) Stanovanjske površine v hribovitem delu občine, ki se pojavljajo v razloženih naseljih razpršene poselitve, na samotnih kmetijah in v manjšem pojavu razpršene gradnje, bo občina ohranjala in sanirala. Nove umestitve bo dovoljevala le v funkcionalnih zaokrožitvah obstoječih območij.

(4) Zaradi predvidenega razvoja celoletnega turizma bo občina potrebe po zagotavljanju nastanitvenih zmogljivosti za turiste usmerjala v območja za turizem (na Glažuti in na Arehu) in v mešana območja v območju urbanistične zasnove (v Rušah in v Smolniku). Povečanje pritiska za gradnjo sekundarnih počitniških stanovanj, kot spremljajočega pojava turističnih območij, bo občina usmerjala v posebna območja počitniških hiš (v Logu in v Lobnici).

3.2.2 Zasnova proizvodnih dejavnosti

(1) Območja proizvodnih površin v občini se nahajajo v občinskem središču in v manjši meri v Bistrici ob Dravi ter Bezeni.

(2) Občina bo podpirala nadaljnje prestrukturiranje, sanacijo in prenovo proizvodnih območij ter širitev obstoječih območij v območju, ki ga podrobneje ureja Urbanistična zasnova naselja Ruše.

3.3 Zasnova oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter družbene javne infrastrukture

(1) Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru je prikazana na karti 1. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru kartografskega dela SPRO Ruše.

3.3.1 Zasnova oskrbnih in storitvenih dejavnosti

(1) Oskrbne in storitvene dejavnosti so soodvisne od stanovanjskih funkcij in so skoncentrirane v nižinskem delu občine v območju Urbanistične zasnove naselja Ruše (naselja Smolnik- Ruše-Bezena) in v naselju Bistrica ob Dravi. Manjši del teh dejavnosti za delno dnevno oskrbo prebivalstva je v ostalih naseljih.

(2) Občina bo usmerjala pritisk za gradnjo oskrbnih središč v obstoječa mešana območja v območju Urbanistične zasnove naselja Ruše (UZ Ruše) in naselje Bistrica ob Dravi ter postopno širila in povezovala obstoječe površine, namenjene tem dejavnostim.

(3) Z usmeritvijo v turizem bo občina podpirala prestrukturiranje dela storitvenih in oskrbnih dejavnosti in prilagoditev novim potrebam, kakovostni dvig obstoječih dejavnosti, dopolnitev naz dejavnostmi, potrebnimi za področje rekreacije in turizma, dopolnitev z manjkajočimi dejavnostmi in umestitev dela oskrbnih in storitvenih dejavnosti v območja večjega turističnega razvoja.

3.3.2 Zasnova dejavnosti družbene javne infrastrukture

(1) Dejavnosti družbene javne infrastrukture so umeščene v občinsko središče, nekatere od teh tudi v ostala naselja občine (otroško varstvo, kultura, opravljanje verskih obredov).

(2) Občina bo podpirala dvig kakovosti teh dejavnosti, dopolnitev manjkajočih dejavnosti medobčinskega središča s postopnim prostorskim povezovanjem teh dejavnosti in dopolnitev dejavnosti pomembnejšega oskrbnega središča v naselju Bistrica ob Dravi.

3.4 Zasnova razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture

(1) Zasnova razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture zajema prometno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, omrežje energetike, omrežje oskrbe s pitno vodo, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem odpadne vode ter zbiranje komunalnih odpadkov, z vsemi dejavnostmi gospodarske javne infrastrukture.

(2) Zaradi reliefne razgibanosti območja občine in zasnove poselitve, je gostota omrežij v nižinskem delu občine, skozi katerega potekata oba regionalna prometna koridorja, mnogo večja, kot v hribovitem delu občine.

(3) Zasnova razporeditve omrežij gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 1. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru kartografskega dela SPRO Ruše: 1.2. Razporeditev omrežij gospodarske javne infrastrukture.

3.4.1 Zasnova prometnega omrežja

(1) Prometno omrežje v občini zajema cestno omrežje, železniško omrežje, kolesarsko omrežje, omrežje pešpoti, omrežje žičnic in plovno pot po reki Dravi.

(2) Prioritetni cilji občine na področju prometnega omrežja so:

- dobra prometna povezava celotnega območja občine, vključno s pohorskim delom občine, tudi v zimskih prometnih razmerah;

- dobra prometna povezanost občine s z zaposlitvenimi in migracijskimi centri izven občine;

- urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja;

- povečevanje prometne varnosti in varovanja;

- povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, ter s tem zagotavljanje trajnostnega razvoja celotnega območja občine;

- vzpostavljanje takšnih prometnih omrežij, kjer je optimalen učinek uporabe energije in upoštevana skrb za čisto okolje.

3.4.1.1 Zasnova cestnega prometa

(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo državne ceste regionalnega pomena, kategorizirane občinske ceste: lokalne ceste, lokalne krajevne ceste, lokalne zbirne ceste in javne poti ter sistem gozdnih in hribovskih cest, ki omogočajo povezavo posameznih enot razpršene poselitve in razpršene gradnje z večjimi naselji in z občinskim središčem. V cestno prometno omrežje uvrščamo tudi sitem javnih površin za mirujoči promet.

(2) Občina si bo na področju cestnega omrežja prizadevala uresničevati splošne cilje prometnih omrežij, ki bodo na cestnem prometnem omrežju zagotavljali dobro prometno povezanost občine ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja in prometne varnosti.

(3) V ta namen bo občina podpirala gradnjo obvoznice mesta Ruše in v nadaljevanju obvoznice ostalih naselij. Hkrati pa si bo občina v občinskem središču in ostalih naseljih, v katere je usmerjena poselitev, prizadevala za izboljšanje stanja mirujočega prometa.

(4) Vzporedno z gradnjo zimsko rekreacijskega turističnega omrežja bo občina podpirala urejanje prometnega omrežja v vplivnem območju vseh rekreacijskih površin in izboljšavo daljinske navezave teh območij na večja središča.

3.4.1.2 Zasnova železniškega omrežja

(1) Železniško omrežje v občini sestavlja regionalna železniška povezava (regionalna železniška proga št. 34 Maribor-Prevalje- državna meja), sistem industrijskih tirov s tovorno in potniško postajo, ter postajališča.

(2) Občina bo podpirala gradnjo drugega tira železniške proge in varovala koridor za gradnjo tega tira, ki bo potekal po levi strani obstoječega tira, do železniške postaje Ruše in s tem povezano ureditev železniške postaje, kot degradiranega območja v naselju ter skrbela za izboljšanje varnosti prometnih križanj z železniškim omrežjem, pri prometnem povezovanju naselij.

3.4.1.3 Zasnova omrežij kolesarskih in pešpoti

(1) Omrežje kolesarskih in pešpoti sestavljajo daljinska kolesarska povezava in slovenska planinska transverzala ter sistem ostalih cest, poti in površin, ki jih uporabljajo kolesarji in pešci.

(2) Občina bo podpirala razvoj kolesarskih omrežij in omrežij pešpoti v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo ali kot del predvidene turistične ponudbe.

3.4.1.4 Zasnova žičniškega omrežja

(1) Žičniško omrežje na območju občine je del obstoječe turistične ponudbe, potrebne za mobilnost potnikov v obstoječih in predvidenih rekreacijskih središčih.

(2) Z zasnovo povezovanja teh središč bo občina podpirala tudi izgradnjo enovitega žičniškega prometnega sistema, ki bo občinsko središče povezal z izhodiščnimi točkami zimske rekreacije na vrhu Pohorja.

3.4.1.5 Zasnova plovne poti

(1) Z ureditvijo turistične plovne poti po reki Dravi bo občina omogočila izkoriščanje vodnega potenciala v turistične in rekreacijske namene, kar bo del širše turistične ponudbe občine.

(2) Občina bo podpirala ureditev plovbe po reki Dravi s hkratno ureditvijo vse potrebne infrastrukture v obrežnem pasu svojega območja.

3.4.1.6 Zasnova zračnega prometa

(1) Območje občine se nahaja v vplivnem pasu letališča Maribor, kjer je potrebno upoštevati posebne pogoje za posege v prostor zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa.

3.4.1.7 Zasnova javnega potniškega prometa

(1) Občina Ruše bo podpirala vzpostavitev cestnega in železniškega potniškega prometa, ki bi občinsko središče in večja naraznovrselja povezoval z regionalnim središčem in ostalimi centri večje dnevne migracije prebivalstva.

3.4.2 Zasnova telekomunikacijske infrastrukture

(1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije.

(2) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

3.4.3 Zasnova energetskih omrežij

(1) Energetska preskrba občine bo temeljila na treh energetskih virih: elektrika, plin in ostali viri.

(2) Razvoj elektroenergetskega omrežja v občini bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine (tudi v hribovskih predelih).

(3) Razvoj plinovodnega omrežja se bo nadaljeval v območjih strnjene poselitve nižinskega dela občine.

(4) V območju razpršene poselitve in razpršene gradnje bo občina za ogrevanje podpirala uporabo tistih virov energije, ki so ekološko sprejemljivejši, hkrati pa usmerjala uporabnike k racionalizaciji uporabe energije z uporabo alternativnih virov energije, izboljšanja toplotne prepustnosti in gradnjo energetsko varčnih objektov.

3.4.4 Zasnova komunalnih in okoljskih omrežij

(1) Komunalno okoljske dejavnosti na območju občine so preskrba s pitno vodo, ravnanje z odplakami in zbiranje komunalnih odpadkov.

3.4.4.1 Zasnova oskrbe z vodo

(1) Zasnova oskrbe s pitno vodo zajema sistem črpanja ter sistem omrežij za preskrbo s pitno in tehnološko vodo.

(2) Prioriteta občine na področju oskrbe z vodo je zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine, kar posledično zahteva opremljanje območij brez javne vodooskrbe (pretežni del naselij Lobnica in Smolnik in del naselja Log) s potrebno infrastrukturo ter postopno sanacijo neustreznega vodovodnega omrežja (zniževanje vodnih izgub).

(3) Za zagotavljanje prioritete bo občina podpirala medobčinsko obnavljanje in povezovanje sistemov vodooskrbe, sodelovala pri gradnji novih črpalnih in vodohranbenih zmogljivosti za napajanje tega povezanega sistema, optimizirala izrabo lastnih vodnih virov in podpirala aktivnosti za izrabo potencialnih virov vodooskrbe (dodatne vodne kapacitete iz Selniške dobrave, potok Lobnica) ter njihovo varovanje.

3.4.4.2 Zasnova ravnanja z odplakami

(1) Osnovna dejavnost področja ravnanja z odplakami na območju občine je zbiranje in čiščenje odpadnih voda na območjih strnjenih urbanih površin in na območjih proizvodnih dejavnosti.

(2) Prioriteta občine na tem področju je gradnja centralne čistilne naprave naselja Ruše, z možnostjo priključitve sosednjih naselij (Bezena, Bistrica ob Dravi, Smolnik) in s tem zmanjšanje onesnaževanja okolja na tem področju ali sistema ločenih čistil nih naprav, v kolikor je takšna gradnja ekonomsko sprejemljivejša in hitrejša.

(3) Za učinkovito zmanjšanje onesnaževanja bo občina poskrbela s širjenjem omrežja kanalizacije v že pozidane predele naselij, opremljanjem potencialnih zemljišč za širitev pozidave in povezovanjem ločenih kanalizacijskih sistemov v enoten sistem zbiranja in čiščenja odpadnih vod.

(4) V območju strnjene poselitve na Pohorju so predvideni lokalni sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v območju razpršene poselitve oz. razpršene gradnje pa zbiranje in odvoz greznične blatenice na CČN Ruše ter individualni sistemi čiščenja odpadne vode.

3.4.4.3 Zasnova ravnanja z odpadki

(1) Občina bo skrbela za organizirano zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v proučevanju. Pred odlaganjem odpadkov se bodo le ti snovno in energetsko izrabili, saj celovit sistem ravnanja z odpadki vključuje tudi reciklažni center Maribor ter možnost sežiganja.

(2) Na območju občine deluje zbirni center za odpadke, ki pokriva tudi območje občine Selnica ob Dravi.

3.5 Opredelitev območij z zasnovo dejavnosti, vezanih na naravne vire

(1) Med naravne vire uvrščamo tla, vodo, zrak, gozd, mineralne surovine in prostor, ki so pomembni za prostorski razvoj občine ter kakovost dela in bivanja v njej.

(2) Dejavnosti, vezane na naravne vire v občini so: raba tal za kmetijsko rabo; raba gozdov; raba voda v gospodarske, oskrbne in rekreacijsko turistične namene; izkoriščanje mineralnih surovin in dejavnosti, vezane na izključno rabo ali sorabo prostora za turizem in prostočasne dejavnosti. Občina bo zagotavljala gospodarno, preudarno in prostorsko racionalno rabo naravnih virov tako, da se bodo ohranjali potenciali naravnih virov, njihova obnovljivost in kakovost, da se bo zagotavljal njihov dolgoročni obstoj in ohranjala biotska raznovrstnost ter naravne vrednote.

(3) Občina bo prostorske ureditve usmerjala tako, da se pri tem ne bodo bistveno zmanjševale možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter v preprečevanje možnosti za onesnaženje naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšalo njihovo kakovost in uporabnost.

(4) Opredelitev območij za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, je odvisna od kakovosti naravnih virov in potreb posameznih dejavnosti, vezanih nanjo.

3.5.1 Kmetijstvo

(1) Kmetijsko dejavnost bo občina usmerjala v območja kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom tal, ki se v pretežni meri nahajajo v nižinskem delu občine. Občina bo razvoj kmetijstva usmerjala v ohranjanje in izboljševanje potenciala teh območij z ukrepi agrarnih operacij.

(2) Razvoj kmetijstva bo torej temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega kmetijskega prostora ob upoštevanju omejitvenih faktorjev: varstvo obstoječih in potencialnih vodnih virov; varstvo podtalnice, bližina poselitve.

(3) Na območjih kmetijskih zemljišč s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, ki jih predstavljajo večje ali manjše kulturne jase severnega pobočja Pohorja, bo občina podpirala ohranjanje kmetijske rabe in s tem omogočala ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, njene biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Gospodarnost ohranjanja kmetijske rabe tal na teh območjih bo občina vzpodbujala z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

3.5.2 Gozdarstvo

(1) Gozdne površine so enako kot v Sloveniji tudi v Občini Ruše najobsežnejša raba prostora in hkrati najobsežnejši obnovljivi naravni vir.

(2) Občina bo ravnanje z gozdovi v prostorskem razvoju usmerjala v:

- ohranjanje trajnosti gozdov ter njihove večnamenske funkcije;

- povečanje sonaravne lesne proizvodnje;

- ohranjanje prepoznavnih značilnosti krajine v Pohorskem območju, z značilnimi kulturnimi jasami v obliki celkov in obsežnimi območji strnjenih gozdov na ovršju Pohorja;

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, zlasti na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom;

- zagotavljanje krajinsko ekološke pestrosti v kmetijski krajini ter

- ohranjanje vloge gozda pri varstvu vodnih virov.

3.5.3 Zasnova rabe voda

(1) Zasnova vodnih virov in vodnogospodarskih ureditev zajema hidrografski sistem v Občini Ruše, ki se izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene.

(2) Občina Ruše bo rabo voda na svojem območju usmerjala v:

- varstvo ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini, vključno z usmerjanjem posegov v hidrografski sistem občine;

- trajno ohranjanje kemijskega in ekološkega ravnovesja voda, tudi podtalnice;

- trajno obnovljivost vodnih virov.

(3) Posebno pozornost bo občina v prostorskem razvoju namenjala varovanju in zaščiti obstoječih, predvidenih in potencialnih virov pitne vode, ki vplivajo na lastno preskrbo ali na preskrbo širšega območja.

(4) Urejanje vodotokov v občini bo usmerjeno v preventivno varovanje naselij in komunikacij pred poplavno nevarnostjo hudourniških vodotokov.

3.5.4 Zasnova oskrbe z mineralnimi surovinami

(1) Na območju občine se nahaja le eno aktivno območje odvzema mineralnih surovin in nekaj opuščenih kopov, ki so delno že samosanirani.

(2) Občina Ruše bo pri načrtovanju prostora zagotavljala varovanje virov mineralnih surovin, nova odvzemna mesta pa odpirala le v primeru, ko obstoječa območja odvzemanja ne bodo pokrivala povečanih potreb v območju gospodarne transportne oddaljenosti.

Za vsa nova odvzemna mesta in izkoriščanje mineralnih surovin pa bo v skladu z Zakonom o rudarstvu (Ur.i. RS, št. 56/99, 46/04-popr., 98/04-UPB1), potrebno pridobiti rudarsko pravico z vsemi predhodnimi predpisanimi dovoljenji.

3.5.5 Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti

(1) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na strateški usmeritvi občine v razvoj gospodarskega turizma, ki ga omogočajo primerjalne prednosti njenega območja.

(2) Kot območje, ki omogoča specifične in sezonsko vezane oblike turizma, predvsem dejavnosti vezane na zimske športe, bo občina podpirala posodabljanje in povezovanje smučarskih površin na svojem delu Pohorja z ureditvijo smučišč, ki bodo obstoječe površine neposredno povezale z občinskim središčem.

S tem bo občinsko središče, z obstoječo javno infrastrukturo in organizacijo dejavnosti, prevzelo del funkcij turističnega središča in razbremenilo pritisk gradnje spremljajočih dejavnosti, kot so nočitvene zmogljivosti in oskrbni centri v že obstoječih rekreacijskih centrih na Pohorju.

(3) Hkrati bo občina usmerjala urejanje rekreacijskih površin v samem občinskem središču in njegovi neposredni okolici, predvsem na obrežju Drave, ki omogoča dejavnosti, vezane na vodo ter v športno rekreacijskem centru Športni park Ruše pri Gimnaziji in Srednji kemijski šoli Ruše (v nadaljevanju tudi GSKŠ) kot alternativo zimsko športnemu turizmu.

(4) Občina bo vzpodbujala vzpostavitev ugodnega podpornega okolja za razvoj podjetništva v turizmu in s tem zagotavljala možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter dviga življenjske kakovosti. Sodelovala bo pri realizaciji medobčinskih razvojnih programov na področju turizma, nosila del skupne promocije turistične ponudbe ter vzpodbujala vzpostavitev inventivnega in inovativnega strateškega partnerstva med turizmom in kulturno dediščino, ki zagotavlja vključevanje kulturne dediščine v trajnostni razvoj regije.

3.6 Opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja

(1) Območja ohranjanja narave, območja kulturne dediščine in območja varstva kakovosti okolja, pokrivajo velik del Občine Ruše in predstavljajo veliko prostorsko kvaliteto. Ta območja so hkrati razvojni potencial za določene dejavnosti prostora in omejitveni faktor, kateremu se mora prilagajati razvoj ostalih dejavnosti v prostoru.

(2) Zasnova območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, je prikazana na karti 1. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru kartografskega dela SPRO Ruše: 1.3.1 Območja pomembna z vidika ohranjanja narave.

(3) Zasnova območij, pomembnih z vidika varstva kulturne dediščine, vodovarstvenih območij, območij predvidenih za izboljšanje okolja v okoljsko degradiranih območjih in območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je prikazana na karti 1. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru kartografskega dela SPRO Ruše: 1.3.2 Območja varstva kulturne dediščine, varstva kakovosti okolja in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

3.6.1 Zasnova ohranjanja narave

(1) Območja, ki so opredeljena kot območja ohranjanja narave, se nahajajo na pohorskem in v obdravskem delu občine. Pohorje je v celoti pričakovana naravna vrednota, ekološko pomembno območje, razen dela, predvidenega za ureditev povezave zimsko športnih rekreacijskih površin med Arehom in Rušami, posebno varstveno območje (Natura 2000) ter območje predlagano za zavarovanje – Regijski park Pohorje. V pohorskem delu občine je hkrati še vrsta naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena ter pomembnih habitatnih tipov. Reka Drava oz. Mariborsko jezero je s svojim obrežjem predlagano za zavarovanje: Krajinski park, hkrati pa je jezero del večjega ekološko pomembnega območja Zgornja Drava in posebnega varstvenega območja Natura 2000.

(2) Občina bo svoj prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti kot dela naravnih kakovosti krajine, tako da bo te kakovosti prostora na ustrezen način vključevala v svoj prostorski razvoj.

Občina bo prostorski razvoj v teh območjih usmerjala v ohranjanje krajinskih struktur z obstoječo rabo prostora ter načrtovala dejavnosti, ki so v sožitju v naravo. Turistične dejavnosti in rekreacija v teh območjih morajo biti prilagojene, nemnožične in neagresivne, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja v poselitvenih območjih.

3.6.2 Zasnova varstva kulturne dediščine

(1) Občina bo pri načrtovanju prostorskega razvoja upoštevala kulturno dediščino kot kakovost bivalnega okolja in kot prostorski razvojni potencial.

(2) V notranji razvoj naselij občina uvršča tudi prenovo kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, saj kulturna dediščina in druga kvalitetna stavbna dediščina oblikujeta značilno podobo posameznih naselij ali širših območij. Občina bo prenovo usmerjala v vsa območja s kvalitetno stavbno kulturno dediščino, ki so opredeljena kot del celostne identitete v krajinskem merilu, še posebej v območje trškega jedra Ruš in v območje kompleksnega varstva v naselju Fala. Ob tem bo občina upoštevala varstvene in razvojne principe načrtovanja ter uvajala ponovne ali primerne nove rabe te dediščine.

3.6.3 Zasnova varstva kakovosti okolja

(1) Občina bo varstvo kakovosti okolja zagotavljala z vključevanjem varstvenih ukrepov pri razvoju posameznih dejavnosti na svojem območju.

(2) Obstoječe stanje bo občina izboljševala z razvojem posameznih lokalnih sistemov zlasti na področju oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami, usmerjanjem v rabo čistejše energije in ekonomično rabo energije, ravnanjem z odpadki in razmestitvijo dejavnosti v prostoru ter izvajanjem dejavnosti v prostoru, kar je zajeto v usmeritvah posameznih dejavnosti.

3.7 Zasnova območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tukaj mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledica potresa in vojnega delovanja.

(2) Občina bo razvoj dejavnosti v prostoru usmerjala v takšne prostorske ureditve, ki bodo zagotavljale zmanjšanje vpliva pojavov naravnih in drugih nesreč ter ureditve, s katerimi se bodo, kjer je to mogoče, naravne in druge nesreče preprečevale.

(3) Občina je za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi občinskega načrta zaščite in reševanja, opredelila površine v neposredni bližini naselja Ruše, ki so v večnamenski rabi, v primeru potrebe pa zagotavljajo izključno rabo površin za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) V občini ni opredeljenih območij za obrambo.

4 ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV LOKALNEGA POMENA V PROSTORU

(1) Prostor Občine Ruše v smislu prostorskega razvoja obravnavamo v treh prostorskih sistemih:

- v zasnovi poselitve;

- v zasnovi gospodarske infrastrukture in

- v zasnovi krajine.

4.1 Zasnova poselitve

(1) Zasnova poselitve v občini določa usmeritve za razvoj naselij, ob upoštevanju regionalnih in lokalnih značilnosti ter urbanistične, stavbne in druge kulturne dediščine na naslednjih področjih:

- raba urbanih površin;

- prenova obstoječega stavbnega fonda;

- sanacija degradiranih urbanih območij;

- usmeritev za skladno oblikovno podobo naselij;

- širitev naselij;

- ureditev javnih površin v okviru poselitvenih območij.

(2) Občina Ruše bo z zasnovo poselitve na svojem območju težila k ohranjanju obstoječe poseljenosti in usmerjanju gradnje v občinsko središče, v pomembnejše oskrbno središče Bistrica ob Dravi ter v ostala poselitvena območja.

(3) Občina bo v teh naseljih oziroma njihovih poselitvenih območjih zagotavljala stavbna zemljišča, skrbela za njihovo komunalno opremljenost ter razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki bodo zadovoljevale tudi potrebe širšega območja naselij.

(4) Preostali del poselitve v občini predstavlja poselitev izven poselitvenih območij v obeh pojavnih oblikah, to je v obliki razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki je del zasnove razvoja krajine.

(5) V območjih razpršene poselitve bo občina srbela za zagotovitev minimalnih pogojev komunalne opremljenosti oz. za razvoj ter dostopnost zadostnih zmogljivosti oskrbnih in storitvenih dejavnosti za celotno območje občine.

4.1.1 Razvoj občinskega središča in drugih naselij

(1) Z razvojem in urejanjem občinskega središča in drugih naselij v občini bo občina usmerjala prostorski razvoj v zagotavljanje varnih, udobnih in zdravih bivalnih pogojev za življenje, pri tem pa bo ohranjala biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, kulturno dediščino in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter povezanost habitatov v naseljih s habitati zunaj naselij.

4.1.1.1 Razvoj mesta Ruše

(1) V Občini Ruše je kot mesto opredeljeno le naselje Ruše, ki je hkrati občinsko, upravno in zaposlitveno središče.

(2) Skupaj s poselitvenim območjem naselja Ruše sta se v letih povojnega hitrega razvoja naselja zrasli v enovito naselbinsko strukturo poselitveno območje Smolnika (nižinski del naselja Smolnik) ob zahodnem robu naselja Ruše in poselitveno območje naselja Bezene ob skrajnem severovzhodnem robu naselja Ruše, ki se je razvilo kot podaljšek proizvodnega območja v Rušah.

(3) Občina bo razvoj naselja usmerjala v krepitev vloge naselja v sistemu poselitve v občini in širšem območju, saj je naselje z izvedenimi reorganizacijami lokalne samouprave, opredeljeno kot medobčinsko središče, s čimer je pridobilo možnost razvoja tistih dejavnosti v naselju, ki imajo občinski in medobčinski pomen.

(4) Razvoj turističnih dejavnosti v občini bo posledično omogočil nove zaposlitvene možnosti in razvoj naselja v turistično naselje.

4.1.1.2 Razvoj drugih naselij v občini

(1) Poleg občinskega središča je v občini še 6 podeželskih naselij, ki imajo strnjene strukture poselitvenih območij v nižinskem delu občine ter območja razpršene poselitve in razpršene gradnje v hribovitem delu občine. Med njimi so tudi posebna poselitvena območja za turizem in za gradnjo počitniških hiš v hribovitem delu občine.

(2) Z usmerjanjem gradnje v poselitvena območja naselij in ustvarjanjem novih možnosti zaposlitve, se bo koncentracija poselitve v nižinskem delu občine še povečevala.

(3) Občina bo pritisk za hitrejši razvoj nižinskih naselij in njihovo preobrazbo iz ruralnih v »mešana ali prehodna« naselja urejala z usmerjanjem prostorskega razvoja teh naselij in vzpodbujanjem sočasnega razvoja vseh dejavnosti v naseljih. S tem bo preprečevala možna navzkrižja med razvojem območja in poselitvenimi potenciali prostora, zraščanje poselitve, konflikte med agrarnim in proizvodnim okoljem ter poselitvijo, zaostajanjem razvoja storitvenih in oskrbnih dejavnosti, družbene infrastrukture in gospodarske infrastrukture.

(4) V območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje v hribovitem delu občine bo občina ohranjala sedanje stanje poselitve z različnimi razvojnimi vzpodbudami.

4.1.1.3 Poselitvena območja naselij

(1) Poselitvena območja naselij so prostorske enote strnjene poselitve, v katere občina usmerja stanovanjsko in drugo gradnjo.

Na območju Občine Ruše imajo eno ali več poselitvenih območij naselja: Bistrica ob Dravi, Bezena, Fala, Ruše, Log in Smolnik.

(2) Posebna poselitvena območja v občini so območja počitniških hiš na Pohorju, ki so namenjena občasnemu in prosto časnemu bivanju: obstoječe območje v Logu in potencialno območje na Glažuti (Lobnica) ter območji turističnih naselij Areh in Glažuta.

4.1.1.4 Notranji razvoj naselij

(1) Z notranjim razvojem naselij in racionalno rabo stavbnih zemljišč bo občina usmerjala razvoj naselij v boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč, spreminjanje rabe obstoječih objektov in zemljišč, zgostitev slabo izrabljenih zemljišč, prenovo objektov in območij ter sanacijo degradiranih območij v naseljih, v okviru obstoječih stavbnih zemljišč v naseljih, v katerih bo ob prostorskih ciljih upoštevala tudi možnosti za gospodarski razvoj, socialno problematiko, izboljšanje kakovosti bivanja in potencialno ogroženost.

(2) Po analizi poselitve občina ugotavlja, da je notranji razvoj naselij možen v vseh poselitvenih območjih naselij z zgoščevanjem poselitve in pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. Pri tem bo občina ohranjala uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezavo zelenih površin z odprto krajino.

(3) Poseben poudarek bo občina posvečala prenovi naselbinske ter ostale kvalitetne kulturne in stavbne dediščine na svojem območju (območje Fale, naselbinsko območje Ruš in posamezna območja v ostalih naseljih občine), načrtovanju primernejše nove rabe te dediščine, možnosti izrabe dediščine v ponudbi kakovostnega turizma ter sanaciji degradiranih območij naselij.

(4) Zasnova poselitve je prikazana na karti 2. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena kartografskega dela SPRO Ruše: 2.1. Zasnova poselitve-Usmeritve za razvoj poselitve.

4.1.2 Raba urbanih površin

(1) Zasnova rabe urbanih površin v naseljih je odvisna od velikosti in funkcije naselij v omrežju naselij. V zasnovo rabe urbanih površin so zajeta poselitvena območja naselij. Raba urbanih površin v razpršeni poselitvi se podreja pretežni namenski rabi prostora v kulturni krajini.

(2) Zasnova rabe urbanih površin je prikazana na karti 2. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena kartografskega dela SPRO Ruše: 2.1.1. Zasnova poselitve-Raba urbanih površin.

4.1.2.1 Območja stanovanjskih površin

(1) V občini so območja stanovanjskih površin v vseh naseljih.

V območju občinskega središča so stanovanjske površine po podrobnejši namenski rabi opredeljene kot čiste stanovanjske površine, namenjene stanovanjskim stavbam in stavbam storitvene dejavnosti, ki služijo dnevni oskrbi prebivalcev v teh območjih ali kot splošne stanovanjske površine, ki so poleg stanovanjskih stavb, namenjene tudi stavbam storitvenih dejavnosti, izjemoma tudi stavbam za nemotečo proizvodno obrtno dejavnost.

(2) V ostalih (podeželskih) poselitvenih območjih naselij so stanovanjske površine pretežno opredeljene kot stanovanjske površine s kmetijskimi stanovanjskimi in nestanovanjskimi stavbami ter stavbami za proizvodno obrtne dejavnosti.

(3) Posebna poselitvena območja počitniških hiš so namenjena stavbam, ki se uporabljajo za počitek in oddih.

(4) Občina bo razvoj površin za stanovanja usmerjala tako, da ne bo prihajalo do navzkrižij med obstoječimi in predvidenimi dejavnostmi v prostoru.

4.1.2.2 Območja centralnih površin

(1) Občina bo zagotavljala dobro dostopnost centralnih dejavnosti vsem prebivalcem občine in z medobčinskim središčem tudi širšemu okolju.

(2) Posebna območja centralnih dejavnosti: nova nakupovalna središča in turistična naselja bodo locirala na obrobja naselij z dobro prometno dostopnostjo, v kolikor takšne lokacije ne bodo ogrožale vitalnosti mestnega središča. Občina bo lokacijo turističnih naselij usmerjala tudi v bližino območij obstoječih turističnih centrov na Pohorju. Pri širitvi obstoječih turističnih naselij na Pohorju morajo biti termini izvedbe prilagojeni regeneracijskim ciklusom posameznih živalskih vrst (Areh, Smolnik).

4.1.2.3 Območja proizvodnih površin

(1) Proizvodne dejavnosti v občini so zgoščene v občinskem središču oziroma v območju UZ Ruše, manjši obrati pa v naseljih Bezena in Bistrica ob Dravi.

(2) Predvideno je dodatno prestrukturiranje obstoječe proizvodnje predvsem v območju nekdanje Tovarne dušika Ruše (v nadaljevanju tudi TDR) in v zahodnem delu naselja ter zmanjšanje škodljivih in motečih vplivov na okolje.

(3) Občina predvideva širitve območij za proizvodne dejavnosti v občinskem središču na južni strani železnice za potrebe širitve obstoječih industrijskih dejavnosti in v območju Urbanistične zasnove naselja Ruše, ki zajema območje naselja Bezena.

4.1.3 Usmeritve za prenovo obstoječega stavbnega fonda

(1) Občina Ruše ima poleg posameznih objektov kulturne dediščine še dve večji zaščiteni območji, to sta naselbinsko jedro naselja Ruše in širše območje kulturne dediščine Fala, ki se razteza v sosednjo občino. Poleg zaščitenih objektov ima v starejših delih naselij in v območjih razpršene poselitve obstoječe objekte, ki funkcionalno niso primerni za sodoben način poslovanja ali ne zagotavljajo primerne kvalitete bivanja.

(2) Občina bo prenovo stavbnega fonda usmerjala v izboljšanj funkcionalnih, tehničnih, prostorsko oblikovalskih, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer na določenih objektih, vendar z ohranjanjem zgodovinske pričevalnosti pri varovanih območjih in objektih kulturne dediščine.

(3) Občina bo pri načrtovanju prostorskega razvoja upoštevala kulturno dediščino kot kakovost bivalnega okolja in kot prostorski razvojni potencial.

(4) V notranji razvoj naselij občina uvršča tudi prenovo kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, saj kulturna dediščina in druga kvalitetna stavbna dediščina oblikujetaznačilno podobo posameznih naselij ali širših območij. Občina bo prenovo usmerjala v vsa območja s kvalitetno stavbno kulturno dediščino, ki so opredeljena kot del celostne identitete v krajinskem merilu, še posebej v območje trškega jedra Ruš in v območje kompleksnega varstva v naselju Fala. Ob tem bo občina upoštevala varstvene in razvojne principe načrtovanja ter uvajala ponovne ali primerne nove rabe te dediščine.

(5) V občini je evidentiranih 59 enot kulturne dediščine. Od tega jih je 41 zavarovanih z Odlokom o razglasitvi nepremičnih spomenikov kulturne dediščine na območju občine Ruše (MUV,št. 2/06 in 9/06 ter naslednje), ki določa tudi varstvene režime za zavarovane enote kulturne dediščine.

(6) Pri preostalih enotah kulturne dediščine, pri načrtovanju prostorskega razvoja občine in načrtovanju posegov v prostor, bodo upoštevane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo kulturne dediščine, navedeni v Smernicah za varstvo kulturne dediščine za strategijo prostorskega razvoja Občine Ruše, ki jih je izdelal ZVKDS OE Maribor v marcu 2006.

(7) Kulturno dediščino na območju občine predstavljajo enote kulturne dediščine, navedene v naslednji preglednici.

4.1.4 Usmeritve za sanacijo degradiranih urbanih območij

(1) V občini se kot degradirane površine pojavljajo proizvodne površine v občinskem središču in v manjši površini v naselju Bistrica. Kot degradirane urbane površine so opredeljene manjše površine v območju železniške postaje v občinskem središču in v območjih izrazitega mešanja dejavnosti: soseščina proizvodnih in ostalih dejavnosti, zlasti stanovanjskih površin v Bezeni (industrijska cona) in na robovih večjih proizvodnih območij v občinskem središču.

(2) Občina bo degradirana območja sanirala z usmerjanjem v izboljševanje funkcionalnih, tehničnih, prostorsko oblikovalskih, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer v posameznih območjih, pri tem pa poskušala doseči sodelovanje posameznih nosilcev delavnosti in preusmerjati posamezne dejavnosti v prestrukturiranje in prilagajanje objektov novi spremenjeni namembnosti v območju.

(3) Usmeritve za potrebne večje sanacije bodo opredeljene v podrobnejših prostorskih aktih.

4.1.5 Usmeritve za skladno oblikovno podobo naselij

(1) Občina Ruše bo ohranjala arhitekturno prepoznavnost svojega območja z naslednjimi usmeritvami:

- nadaljnji prostorski razvoj naselij bo usmerjen tako, da bo zagotavljal oblikovno skladnost in arhitekturno prepoznavnost na ravni celotnega naselja in na ravni posamezne funkcionalne enote ali dela naselja, posebno delov s kvalitetnejšo tipično krajinsko arhitekturno podobo;

- pri notranjem razvoju naselij, prenovi naselij, urejanju in oblikovanju, bo upoštevana prepoznavna stavbna dediščina in členjenost v naseljih, kar bo izhodišče za uravnovešena sodobna oblikovalska in tehnološka dopolnjevanja naseli;

- pri ohranjanju arhitekturne prepoznavnosti bo posebna skrb namenjena prenovi in ohranjanju kulturne dediščine in njenemu »aktivnemu« vključevanju v ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti naselij in širšega območja krajine;

- vzdrževanje odprtega prostora kot krajinske dopolnitve grajenega prostora in preprečevanja negativnih pojavov, ki uničujejo značilen videz kulturne krajine: zraščanje naselij, rušenje in oblikovanje naselbinskega roba, razporeditev dejavnosti s svojimi tipičnimi neprilagojenimi arhitektonskimi objekti (slabo oblikovana nakupovalna središča ob robovih naselij, slabo oblikovani in neprilagojeni proizvodni objekti, še posebej farmski objekti na podeželju…);

- izboljšanje urbanistične strukturiranosti naselij pri njihovem nadaljnjem razvoju, še posebej v občinskem središču;

- izboljšanje vizualne podobe in urejenosti naselij.

4.1.6 Usmeritve za širitev naselij

(1) Širitev naselij kot razvojno usmeritev poselitve predvideva občina v občinskem središču in v vseh naseljih nižinskega dela občine ter pri turističnih naseljih v območjih izvajanja turističnih dejavnosti, zaradi zagotavljanja zadostnih stanovanjskih površin in površin za širitev obstoječih ali umestitev novih dejavnosti v prostor.

(2) Širitve naselij bo občina usmerjala na:

- zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, manj pomembna in funkcionalno povezana z obstoječim naseljem;

- zemljišča, na katerih je proizvodnja otežena zaradi poslabšanja dostopa in obdelovalnih pogojev ali pa so ti prilagojeni bližnjim poselitvenim dejavnostim;

- zemljišča, ki preprečujejo prostorsko spajanje naselij;

- zemljišča, ki so nujna za zagotavljanje ohranjanja in širitev dejavnosti ter novih dejavnosti v prostorskem razvoju naselij, pa znotraj naselij ni zadostnih in primernih površin za njihovo umestitev.

4.1.7 Usmeritve za ureditev javnih površin v okviru poselitvenih območij

(1) Javne površine v občini obsegajo površine v naseljih in izven naselij.

(2) Občina bo urejanje javnih površin prednostno usmerjala v urejanje kolesarskih, pešaških in površin za mirujoči promet v naseljih.

(3) Urejanje zelenih površin v mestu bo občina usmerjala v fazno urejanje zelenih površin, s katerim bo izgrajevala zeleni sistem mesta in zelene povezave med zelenimi obrobji mesta. Enake usmeritve bo upoštevala tudi pri drugih naseljih v občini.

(4) Občina bo zaporedje faz določala v sorazmerju s stopnjo urbanizacije posameznega območja in prednostno urejala tiste javne površine, kjer je urbanizacija v območju intenzivnejša.

(5) V odprtem prostoru bo občina zagotavljala javne površine ob lokacijah dejavnosti, ki predstavljajo družbeno infrastrukturo ali neprofitno, športno in rekreacijsko dejavnost.

(6) Zasnova poselitve in usmeritve za razvoj naselij so prikazani na karti 2. Zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena kartografskega dela SPRO Ruše: 2.1.2 Zasnova poselitve-usmeritve za razvoj poselitve.

4.2 Zasnova komunalne infrastrukture

(1) Zasnova komunalne infrastrukture v povezavi z zasnovo poselitve določa usmeritve za razvoj komunalne infrastrukture v občini in način navezovanja komunalne infrastrukture na gospodarsko javno infrastrukturo državnega oziroma regionalnega pomena na območju občine na naslednjih področjih:

• prometnega omrežja in objektov ter druge s prometom povezane infrastrukture in javnega potniškega prometa;

• energetskega in telekomunikacijskega omrežja in objektov;

• omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra lokalnega pomena (npr. ceste, ulice, trgi, igrišča, pokopališča, parku, zelenice).

(2) Pri zagotavljanju minimalne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč v Občini Ruše s priključki javne gospodarske infrastrukture, je deficitarno področje oskrbe z vodo.

(3) Občina bo širitev infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav načrtovala in izvajala ob upoštevanju potreb, tehničnih predpisov, možnosti etapne gradnje ter možnosti navezovanja novega omrežja, objektov in naprav na že obstoječe.

(4) Infrastrukturne vode in objekte bo združevala v skupne koridorje, ki ne smejo povzročiti vizualne degradacije prostora.

(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2. Zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena kartografskega dela SPRO Ruše: 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture.

4.2.1 Zasnova prometne infrastrukture v občini

(1) Zasnovo prometne infrastrukture na območju občine sestavljajo omrežja državne prometne infrastrukture, ki poteka preko območja občine in lokalna prometna omrežja.

4.2.1.1 Cestno omrežje

(1) Cestno omrežje na območju občine sestavlja omrežje državnih cest in nanj navezujoče omrežje lokalnih cest, kategoriziranih kot lokalne ceste in javne poti ter sistem mestnih cest urbanega središča kot lokalne zbirne in lokalne krajevne ceste.

(2) Na območju občine potekajo odseki naslednjih državnih cestnih povezav:

- regionalna cesta II. reda št. 435 Maribor (Koroški most) - Ruše – Selnica;

- regionalna cesta III. reda št. 705 Ruše - Puščava;

- regionalna turistična cesta RT 929 - odcep za Areh, ki so del regionalnega cestnega omrežja, s katerimi se povezujejo medobčinska središča in pomembnejša lokalna središča z večjimi centri ter za državo pomembna turistična območja.

(3) Cestno omrežje v občini dopolnjuje sistem nekategoriziranih hribovskih in gozdnih cest, ki omogočajo povezavo razpršene poselitve z občinskim središčem in z ostalimi oskrbnimi središči.

V cestno omrežje uvrščamo tudi druge javne prometne površine.

(4) Osnovno načelo urejanja cestnega prometa na območju naselja Ruše je zagotavljanje dobre prometne dostopnosti in prometne varnosti udeležencev prometa, še posebej nemotoriziranih udeležencev in zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer z urejenim mirujočim prometom.

(5) Občina bo urejanje in razvoj cestnega omrežja usmerjala v izboljšanje kakovosti cestnega omrežja, s posebnim poudarkom na kakovosti povezav hribovitega dela občine z občinskim središčem in ostalimi kraji v nižinskem delu občine ter v odpravljanje prometnih navzkrižij v poselitvenih območjih naselij s predvideno obvoznico v naselju Ruše, ki se bo v končni izvedbi prilagajala usmeritvam iz »Študije variant obvoznice Ruše«, z rekonstrukcijami cest, ki bodo zagotavljale večjo varnost motoriziranega in ne motoriziranega prometa ter usmerjanjem mirujočega prometa na obstoječe in predvidene parkirne površine.

4.2.1.2 Železniško omrežje

(1) Preko območja občine poteka regionalna železniška proga št. 34, Maribor – Prevalje –Državna meja s postajališči in prometnimi napravami. Proga je sestavni del omrežja daljinskih železniških povezav regionalnega pomena. V strategiji razvoja državnega železniškega omrežja je predvidena gradnja vzporednega tira na tej progi in njena elektrifikacija ter tehnološka posodobitev in obnovitev železniških objektov in naprav.

(2) Občina podpira izgradnjo vzporednega tira in z njim povezane tehnološke posodobitve posebno na območju prometnih križišč železnice in cestnega prometa, kar bo povečalo prometno varnost na območju občine ter posodobitve objektov in naprav, ki bodo delno sanirale degradirana območja železniških postajališč.

(3) Občina bo na železniške povezave usmerjala del javnega potniškega prometa med občinskim in regionalnim središčem.

4.2.1.3 Kolesarsko omrežje in peš povezave

(1) Čez območje Občine Ruše poteka predvidena kolesarska povezava, ki je sestavni del predvidene daljinske kolesarske povezave Maribor – Ravne na Koroškem – meja z Avstrijo.

(2) Občina bo usmerjala razvoj kolesarjenja kot oblike rekreacije in dopolnilne rekreacijsko turistične ponudbe, z urejanjem lokalnih kolesarskih povezav ter vzpostavitvijo objektov in naprav, potrebnih za razvoj kolesarjenja v občinskem središču in na ostalih turistično ali rekreacijsko zanimivih lokacijah v občini.

Lokalno kolesarsko omrežje se bo navezovalo na daljinsko kolesarsko omrežje in na kolesarska omrežja v sosednjih občinah.

(3) Preko območja občine poteka del slovenske planinske transverzale. Zasnova pešpoti v občini obsega poleg planinskih tudi tematske pešpoti v podeželskih in urbanih območjih, ki se povezujejo v omrežje peških poti v občini in navezujejo na pešpoti v sosednjih občinah.

(4) Občina bo zagotavljala neovirano gibanje pešcev na vseh javnih prometnih površinah in usmerjala urejanje prometnih površin v povezave brez arhitektonskih ovir za gibanje invalidov.

4.2.1.4 Žičnice

(1) Obstoječa zimsko rekreacijska območja v občini imajo zgrajene lokalne žičniške sisteme za prevoz udeležencev organizirane rekreacije v teh centrih.

(2) Z zasnovo povezave sedanjih rekreacijskih območij, izgradnje novih in podaljšanjem teh območij do občinskega središča, bo občina podpirala izgradnjo takšnega žičniškega sistema, ki bo občinskemu središču dajal status izhodišča turistično rekreacijskih dejavnosti v občini.

4.2.1.5 Javni potniški promet

(1) Javni potniški promet na območju občine poteka po regionalni železniški progi Maribor-Prevalje-Državna meja in po regionalni cestah II. reda št. 435 Maribor (Koroški most) – Ruše – Selnica do križišča Mariborske in Industrijske ceste v Rušah ter dalje po regionalni cesti III. reda št. 705 Ruše – Puščava do predvidenega obračališča na Fali oz. dalje proti Lovrencu.

(2) Z zasnovo parkirišč ob železniški postaji Ruše in ob železniškem postajališču Bistrica ob Dravi ter s podpiranjem izgradnje drugega železniškega tira si bo občina prizadevala za preusmeritev dnevnih migracij iz cestnega na železniški promet.

(3) Z zagotavljanjem zadostnega števila avtobusnih postajališč, vplivom na povečanje frekventnosti avtobusnih prevozov ter morebitnim subvencioniranjem avtobusnih prevozov, si bo občina prizadevala tudi za zmanjšanje individualnih cestnih prevozov dnevnih migrantov, predvsem zaposlenega aktivnega prebivalstva in študentov.

4.2.1.6 Plovna pot

(1) Za vzpostavitev plovbe po reki Dravi bo občina podpirala ureditev obrečnih pristajališč na svojem obrežju.

(2) Lokacije pristanišč bodo izbrane tako, da ne bodo ovirale normalnega pretoka vode, zmanjševale stabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč ter zmanjševale varnosti pred škodljivim delovanjem voda. Z obstoječo prometno povezavo se bodo navezala na zaledna naselja oziroma turistična območja.

4.2.1.7 Zračni promet

(1) Za zagotavljanje varnosti zračnega prometa v vplivnem pasu letališča Maribor je v tem pasu prepovedano postavljati objekte, ki predstavljajo zračne ovire, kot so:

- objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške krajine za več kot 100 metrov;

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov;

- objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

4.2.2 Zasnova energetske infrastrukture v občini

(1) Zasnova energetske infrastrukture v občini obsega zasnovo elektroenergetskega omrežja in zasnovo plinovodnega omrežja v občini ter možnost daljinskega ogrevanja v naselju Ruše.

(2) Energetska preskrba občine temelji na treh energetskih virih: elektroenergetskem, plinovodnem in ostalih primerljivih virih (naftni derivati, premog, les). Občina bo usmerjala preskrbo z energijo v uporabo okoljsko sprejemljivejših energentov in podpirala racionalizacijo porabe energije z vlaganjem v zmanjšanje energetskih izgub.

(3) Sočasno z gradnjo objektov in naprav, ki so energetski porabniki, bo občina usmerjala gradnjo energetskih omrežij in naprav.

4.2.2.1 Elektroenergetsko omrežje

(1) Na območju občine so zgrajeni ali predvidni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

- HE Fala;

- MHE Činžat I, Činžat II, Forstner, Glažuta, Log, Lobnica 1, Toplak;

- 110 kV daljnovodi (enosistemski in dvosistemski);

- razdelilna transformatorska postaja Ruše, TDR/Korund, TDR/ Karbid;

- srednje napetostno omrežje 20 kV in 35 kV;

- transformatorske postaje 20/0,4 kV;

- pripadajoče 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.

(2) Razvoj elektroenergetskega omrežja v občini bo usmerjen v obnavljanje in dograjevanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti.

4.2.2.1.1 Pridobivanje električne energije

(1) Nove sisteme za proizvodnjo električne energije, predvsem MHE, bo občina umeščala ob obstoječe sisteme in v izkoriščanje objektov in naprav teh sistemov: obstoječe akumulacije, mlini, žage, v kolikor so takšne umestitve sprejemljive za področje ohranjanja narave in varstvo kulturne dediščine.

(2) Novi sistemi naj imajo, poleg elektroenergetske, še drugo večnamensko uporabnost n. pr. varstvo pred poplavami, namakanje, turizem, rekreacija.

(3) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, je dovoljeno načrtovati pod pogoji, da proizvodnji objekti skupaj z obstoječimi objekti tvorijo arhitekturno celoto in ne obsegajo večje prostornine od objektov, ob katere se umeščajo.

(4) Tehnična izvedba vseh MHE naj zagotovi zadosten vodni pretok potoka in prehajanje vodnih organizmov. MHE Glažuta (Lamprehtov potok) se naj izvede tako, da se bistveno ne spremeni lastnosti zaradi katerih je bila določena naravna vrednota Lamprehtov potok: slap in naravna vrednota Lamprehtov potok, zgornji tok ter tako, da se zagotavlja ugodno stanje habitata vrste navadni koščak.

(5) Kot dopolnitev energetske grozda HE na Dravi v območju prestrukturiranja proizvodnih dejavnosti v severovzhodnem delu naselja Ruše, je umestna lokacija plinske elektrarne, ki bi izkoriščala eksterne učinke obstoječih prenosnih omrežij (regionalni plinovod, električno prenosno omrežje).

4.2.2.1.2 Prenos in distribucija električne energije

(1) Omrežje za prenos in distribucijo električne energije v občini je zgrajeno v nadzemni in podzemni izvedbi.

(2) V stanovanjskih in ostalih pozidanih območjih ter območjih kulturne dediščine bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v podzemni kabelski izvedbi, izven naselij pa tudi v nadzemni izvedbi.

(3) Območja visokonapetostnih in srednjenapetostnih daljnovodov se varujejo kot varstveni koridorji.

(4) Na območju občine je v naslednjih letih predvidena gradnja treh novih transformatorskih postaj 20/0,4 kV in njihova vključitev v obstoječi sistem distribucije električne energije z izgradnjo ustreznih električnih vodov.

(5) Potek načrtovanih elektroenergetskih omrežij bo občina usmerjala v prilagajanje obstoječi naravni in grajeni krajini, izogibanju vidno izpostavljenih kvalitet prostora in omejevanju gozdnih posek na najmanjšo možno širino.

4.2.2.2 Plinovodno omrežje

(1) Plinovodno omrežje v občini sestavljajo regionalni plinovod z oznako R13-(M1-Maribor), merilno reducirna postaja v Rušah in Bistrici ob Dravi ter nizkotlačno omrežje v naseljih Ruše in Bistrica ob Dravi.

(2) V skladu s programom plinifikacije v Občini Ruše, predvidoma v obdobju do leta 2015, bo sistemski operater distribucijskega omrežja SODO plinarna Maribor d.d., za potrebe obstoječih in predvidenih uporabnikov, širil nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v območja možne širitve in območja širitev naselij v Občini Ruše.

(3) Razvoj plinovodnega omrežja bo zajemal strnjene poselitve nižinskega dela občine.

(4) Občina bo usmerjala uporabo energije v nadaljevanje širitve primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja v pozidana območja, ter preverjala možnost priključitve ostalih strnjenih delov naselij (Bezena, Log, Smolnik) v sistem oskrbe z zemeljskim plinom.

(5) V območjih oskrbe s plinom je ob uvedbi novih ali rekonstrukciji obstoječih sistemov ogrevanja priporočljiv prehod na uporabo zemeljskega plina.

(6) Možna je tudi uporaba sistemov utekočinjenega naftnega plina (UNP). Plinovodna instalacija mora biti v takšnih primerih izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v pravilniku o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS, št. 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje zemeljskega plina, ko bo to v območju zgrajeno. Prav tako je možna uporaba drugih okolju prijaznih energetskih virov (obnovljivi viri energije, ekstra lahko kurilno olje, sončna energija, lesna biomasa ipd…). Ogrevanje na trdo gorivo, razen zgoraj omenjenega, ni dopustno.

(7) Ogrevanje objektov iz skupnega vira je priporočljivo na lokacijah, kjer takšni sistemi že obstajajo (npr. blokovna gradnja, vrtci, šole…). Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih kotlovnic je priporočljiva priključitev le-teh na omrežje zemeljskega plina, enako možnost priključitve naj uporabniki uvedejo tudi v območjih goste strnjene pozidave.

(8) Za nadaljnjo širitev plinovodnega omrežja zemeljskega plina na območju občine je potrebno predvideti izgradnjo dodatne oz. nove merilno reducirne postaje MRP Ruše II na ustrezni lokaciji ob Tovarniški cesti v Rušah.

(9) Pri poseganju v prostor se območje regionalnega plinovoda varuje kot varnostni koridor.

4.2.2.3 Daljinsko ogrevanje

(1) V občini ni sistema za daljinsko ogrevanje območij in objektov iz skupnega energetskega vira.

(2) Občina bo preučila možnost uporabe odpadne toplotne energije iz območja nekdanje Tovarne dušika Ruše za toplotno oskrbo bližnjih območij naselja Ruše in sosednjih naselij.

4.2.2.4 Obnovljivi viri energije (OVE)

(1) Povečevanje deleža OVE je ena od prednostnih nalog energetske in okoljske usmeritve občine, saj ti viri prispevajo k zmanjševanju energetske odvisnosti ter emisij toplogrednih plinov.

(2) Občina bo v skladu z Nacionalnim energetskim programom iz leta 2004 načrtovala, da se bo delež obnovljivih virov povečal.

(3) Občina bo v okviru svojih finančnih možnosti spodbujala in prednostno izkoriščala krajevno razpoložljive obnovljive vire energije, ob pogojih, sprejemljivih za okolje in krajino.

(4) Občina bo spodbujala uporabo decentraliziranih objektov in naprav za rabo energije iz obnovljivih virov, kot so npr. voda, sonce in biomasa.

(5) Občina bo podpirala rabo energije iz obnovljivih virov tudi v kombinaciji z obstoječo konvencionalno oskrbo z energijo.

(6) Prednostne usmeritve občine za uporabo OVE so naslednje:

• uporaba solarnih sistemov za ogrevanje vode,

• uporaba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike,

• v območjih, kjer plina ali ELKO ni smiselno uvajati, uporaba kotlov za centralno ogrevanje na lesno biomaso (polena, peleti in sekanci),v težnji, da se v strnjenih zaselkih na Pohorju uvede uporaba centralnih kotlovnic in razvodov do individualnih porabnikov;

• uvajanje ogrevanja s toplotnimi črpalkami za centralno ogrevanje prostorov, pri katerih se lahko kot vir energije okolice uporabljajo okoliški zrak, podtalnica, energija plitvejše zemlje ali energija zemlje iz večjih globin (uporaba geosond);

• izkoriščanje energije vodotokov.

4.2.2.5 Učinkovita raba energije (URE)

(1) Občina bo spodbujala varčevanje z energijo in njeno učinkovito rabo pri stanovanjski gradnji, v gospodinjstvih, proizvodnih procesih, javnih storitvah, velikih hotelskih obratih, pri javni razsvetljavi, prometu ter pri objektih za šport in prosti čas.

(2) Občina bo skladno z nacionalnimi usmeritvami izvajala »zelena javna naročila«.

(3) Občina si bo prizadevala za izvajanje energetskih pregledov in vpeljavo energetskega knjigovodstva v občinskih in javnih stavbah.

(4) Prednostne usmeritve občine za učinkovito rabo energije so:

• izboljšanje toplotne izolacije pri stavbah in učinkovitosti sistemov za distribucijo toplote,

• spodbujanje projektiranja in gradnje objektov z uporabo tehnologij z nizko porabo energije,

• energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah in spodbujanje okolju prijaznih sistemov ogrevanja.

• optimizacija učinkovitosti naprav za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo,

• reden nadzor in morebitno zmanjšanje okolju škodljivih emisij pri morebitnih termoenergetskih napravah,

• prihranek energije s tehnološko naprednimi procesi za rabo in pretvorbo energije,

• obračun stroškov za porabo toplote in tople vode po porabi,

• izdelava in udejanjanje občinske lokalne energetske zasnove;

• rekonstrukcija javne razsvetljave z namenom racionalne rabe energije in zmanjšanja ˝svetlobnega onesnaženja˝.

4.2.3 Zasnova telekomunikacijske infrastrukture

(1) Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo satelitska omrežja, fiksna in mobilna omrežja, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko difuzijo in omrežje za kabelsko difuzijo.

(2) Kot večja prostorska uporabnika sta v prostorski razvoj zajeta omrežje fiksne telefonije in omrežje kabelske televizije, z lastnim sistemov vodov ali z vodi, ki so združeni v obstoječih komunalnih koridorjih.

(3) Občina bo razvoj telekomunikacijskih omrežij usmerjala v povezovanje in združevanje teh omrežij, optimatizacijo njihove uporabe ter sistemsko uvajanje novih tehnik in tehnologij.

(4) Zaradi uveljavljanja novih tehnologij dela na daljavo, posebno na podeželju, bo občina z usmerjanjem gradnje informacijskih naprav, skrbela za izenačenje pogojev celotnega območja občine v zagotavljanju kakovostnega dostopa do informacijskih storitev in s tem vključevanja v informacijsko družbo.

(5) Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za informacijsko družbo bo občina skrbela za optimalno telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov.

4.2.4 Zasnova komunalne infrastrukture

(1) Zasnova komunalne infrastrukture v občini obsega oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode in ravnanje z odpadki.

4.2.4.1 Oskrba z vodo

(1) Večji del naselja Ruše oskrbuje s pitno vodo Vodooskrbni sistem Ruše, ki se napaja pretežno iz lastnih virov. Osnovni vodni viri so: Vodnjak I z malo izdatnostjo, Vodnjak II, ki je zaradi oporečnosti vode začasno izključen iz vodooskrebnega sistema ter Selniška dobrava, ki predstavlja trenutno najkvalitetnejši in najizdatnejši vodni vir. Manjkajoče količine v konicah potrošnje pitne vode v naselju dodatno oskrbuje Vodooskrbni sistem mesta Maribor preko povezovalnega magistralnega cevovoda O 150, Selnica-Ruše- Pekre - Maribor, ki poteka ob cesti R-II-435 in na katerega se navezuje omrežje oskrbe z vodo v naseljih Bistrica in Log. Preostala poselitvena območja občine se oskrbujejo z vodo iz lastnih, nezavarovanih zajetij in z lastnimi, nepovezanimi vodovodnimi omrežji. Območje razpršene gradnje pohorskega dela občine se oskrbuje z vodo iz lastnih individualnih virov, ki prav tako nimajo urejene normativne zaščite.

(2) Omrežja so mestoma dotrajana, posledično se povečujejo izgube pitne vode na omrežjih.

(3) Za zadostno oskrbo občine s pitno vodo in odpravo izgub pitne vode v omrežju je občina pristopila k izvajanju Regijskega programa oskrbe s pitno vodo 2005-2009, ki ga je predlagal nosilec oskrbe s pitno vodo na območju Podravja in Slovenskih goric t.i. javno podjetje Mariborski vodovod v februarju 2004, in po katerem so v občini potrebni naslednji razvojni in sanacijski ukrepi: .

- zmanjšanje izgub pitne vode;

- postopna zamenjava omrežnih cevovodov;

- na črpališču Selniška Dobrava v Občini Selnica je potrebno najprej na viru zagotoviti dodatne količine pitne vode, nato njeno vključitev v oskrbo, kar omogoča realizacija regijskega programa: izgradnje predmeta občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki obravnava črpališče na Selniški Dobravi z regionalnim cevovodom v Občini Selnica ob Dravi, Občini Ruše in Mestni občini Maribor.

(4) Poleg teh načrtuje občina za doseganje omenjenih ciljev še naslednje ukrepe:

- širitev omrežja proti Glažuti (del naselja Smolnik), na katerega se bo priključilo cca 100 gospodinjstev na območju Glažute;

- izgradnja vodovodnega omrežja s priključkom na obstoječi vodovod ob nekdanji TDR in potekom trase ob železnici v severni smeri in južnim odcepom do Bezene;

- izgradnja vodovoda južno od TDR z navezavo na obstoječe omrežje.

(5) Ob črpališčih pitne vode na vznožju Pohorja so zaradi ohranjanja možnosti ponikanja pohorskih potokov načrtovane ureditve odvodnjavanja v vplivnem območju črpališča Ruše s ponikanjem nizkih vod v ponikovalniku (potok pod Žampom, Šarhom, Kovšetom).

(6) Občina bo kljub načrtovani povezavi v regijski sistem oskrbe z vodo obdržala zmogljivost obstoječih vodnih virov (predvsem Vodnjak I), in podpirala aktiviranje nadomestnih in novih vodnih virov (dodatni viri iz Selniške dobrave, Lobnica).

(7) Za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo na nivoju zahtevanega standarda in varnosti v javnem vodo oskrbnem sistemu bo občina podpirala gradnjo dodatnih vodohranov. Programi širitve omrežja na območja, predvidena za urbanizacijo in priključitev na centralni vodooskrbni sistem celotnega območja občine, se bodo lahko izvajali le pod pogojem, da so predhodno zagotovljene zadostne količine pitne vode v vodooskrbnem sistemu.

4.2.4.2 Odvajanje in čiščenje odpadne vode

(1) V vseh območjih strnjene pozidave bo občina zagotavljala odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. V območjih razpršene poselitve in ostalih območjih se uredi individualno čiščenje odpadne vode.

(2) Občina kot prioritetni cilj na področju infrastrukturnih sistemov naselja Ruše postavlja gradnjo centralne čistilne naprave za območje naselja Ruše, z možnostjo navezave ostalih naselij (Bezena, Smolnik, Bistrica ob Dravi) in povezovanje ločenih kanalizacijskih sistemov v enoten sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Kanalizacijska omrežja, ki jih ne bo mogoče povezati s čistilno napravo v naselju Ruše, se bodo zaključevala z gradnjo manjših čistilnih naprav.

(3) V izdelavi je Študija izvedljivosti zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Ruše (AQS Maribor).

(4) Občina Ruše bo usmerjala širitev obstoječega kanalizacijskega omrežja v dele stanovanjskih območij brez kanalizacije in v območja širitve naselij z novo pozidavo. Pri tem bo na obstoječem omrežju potrebno predhodno zagotoviti pogoje, ki jih zahteva koncept ravnanja z odpadno vodo v občini: propustnost cevi, vodotesnost sistema.

(5) V sistemih industrijskih obratov bo občina usmerjala ravnanje z odpadno vodo v ločevanje onesnažene vode od čistih voda in tehnološko manj onesnaženih voda ter odvajanje v čistilno napravo. Industrijske odplake, ki niso primerne za čiščenje na centralni čistilni napravi, je potrebno pred izpustom v sistem komunalne čistilne naprave predhodno očistiti (predvideni ukrepina območju proizvodne cone). Čiste in tehnološke vode, ki so manj onesnažene, se po ločenih sistemih lahko odvajajo v reko Dravo ali ostale odvodnike z ustrezno vodnatostjo.

(6) Občina bo praviloma usmerjala odvajanje voda v gradnjo ločenih sistemov za odpadne komunalne in padavinske vode. Padavinske vode bodo po teh sistemih speljane v najbližji zmogljiv odvodnik.

4.2.4.3 Ravnanje z odpadki

(1) Ravnanje z odpadki na območju Občine Ruše je urejeno z občinskim odlokom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.

Ta predpisuje zbiranje, odvažanje in deponiranje odpadkov, z namestitvijo posod za odpadke na pokritih in pogledom skritih mestih ali na ekoloških otokih, ki se primerno uredijo ter pri vseh gospodinjstvih v individualnih hišah na območju občine.

(2) V občini je eno odlagališče odpadkov: odlagališče industrijskih odpadkov severovzhodno od nekdanje TDR (Halda), ki je v postopku sanacije in širitve

(3) Občina se bo usmerjala v regijske projekte, ki bodo celovito reševali področje ravnanja z odpadki, ob upoštevanju modernih pristopov (snovna in energetska izraba pred odlaganjem).

4.2.5 Zasnova grajenega javnega dobra lokalnega pomena

(1) Občina bo v vseh naseljih zagotavljala dobrine grajenega javnega dobra, ki so namenjene vsemu prebivalstvu, ne le motoriziranim udeležencem prometa.

(2) Grajeno javno dobro brez motoriziranega prometa ali z omejenim motoriziranim prometom, bo občina urejala v občinskem središču, po ostalih naseljih pa v manjših karejih, kjer je predvidena ureditev manjših skupnih površin.

(3) Občina bo te površine (manjše trge, ploščadi, ulice, pešaške površine) usmerjala v dodatno opremljanje z urbano opremo in urbano ozelenitvijo.

(4) Manjše športne rekreacijske in prostočasne površine bo občina zagotavljala v vseh strnjenih naseljih, posebne površine grajenega javnega dobra, kot so pokopališče, parkovne ureditve, vrtičkarske površine pa v urbanem središču.

4.3 Zasnova krajine

(1) Pri zasnovi krajine in zasnovi namenske rabe prostora ter prostorskih ureditev bo občina usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij in ohranjanje njihovih posebnih značilnosti: arhitekturna krajina, krajinski vzorec, naravna krajina.

(2) Po tipologiji slovenskih krajin uvrščamo območje Občine Ruše v predalpsko regijo, krajinsko enoto Koroška in dolina Drave.

(3) Zasnova krajine je prikazana na karti 2. Zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena kartografskega dela SPRO Ruše: 2.3. Zasnova krajine.

4.3.1 Zasnova rabe prostora

(1) Zasnova krajinske rabe prostora v občini upošteva regionalne in lokalne danosti prostora in regionalne ter lokalne usmeritve nosilcev urejanja prostora.

4.3.1.1 Kmetijska zemljišča

(1) Kmetijska zemljišča v občini zavzemajo nad 7% površine celotne občine.

(2) Občina bo v skladu s sistemskimi spremembami podpirala reorganizacijo kmetijstva v organizacijo primerne koncentracije posesti, ob upoštevanju poselitvenih in krajinskih vzorcev ter ranljivosti okolja.

(3) Občina bo podpirala uvedbo ali dokončanje agrooperacij na naslednjih zemljiščih:

- namakanje v ravninskem delu naselja Ruše, Bezena in Bistrica ob Dravi;

- višinske agromelioracije na področju Pohorja v naseljih Fala, Smolnik in Lobnica;

- agromelioracije trajnih nasadov v ravninskem delu naselja Ruše, Bezena in Bistrica ob Dravi.

(4) Občina bo izvajanje ukrepov za urejanje kmetijskih zemljišč usmerjala tako, da bo:

- preprečevala pretirano drobljenje posesti in kmetijskih zemljišč;

- preprečevala nastajanje erozijskih procesov;

- upoštevala naravne lastnosti tal;

- upoštevala potencial za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.

(5) Občina bo usmerjala gradnjo objektov (tudi infrastrukturnih) izven in le izjemoma v območja najboljših kmetijskih zemljišč ter s tem ohranjala površine najboljših kmetijskih zemljišč v občini.

4.3.1.2 Gozdovi

(1) Gozdovi v občini imajo poudarjeno gospodarsko funkcijo in so izvor surovin lesnopredelovalne industrije ter izvor delne oskrbe prebivalstva. Ostale funkcije gozda v občini so biotopska, hidrološka in rekreacijska.

(2) Po funkciji delimo gozdove v Občini Ruše na

- večnamenske gozdove;

- gozdove s posebnim namenom, v katerih so dovoljeni ukrepi;

- gozdove s posebnim namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni;

- varovalne gozdove.

(3) Občina bo dejavnosti v gozdovih usmerjala v:

- povečanje sonaravne lesne proizvodnje;

- zagotavljanje ohranitve prepoznavnih značilnosti kulturne krajine v gorskem območju, za katero so značilne kulturne jase s celki in obsežni kompleksi strnjenih gozdov na ovršju Pohorja;

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, zlasti v območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom;

- zagotavljanje krajinsko ekološke pestrosti v kmetijski krajini;

- ohranjanje vloge gozda pri varstvu vodnih virov;

- oblikovanje in vzpostavljanje gozdnega roba pri posegih v gozd;

- posek gozda (turistični objekti, gramoznica) in posameznega drevja (poselitvena območja z infrastrukturo Smolnik) naj se ne izvaja v času gnezditve sezone ptic, to je od sredine marca do sredine junija.

(3) V Občini Ruše ni večjih površin zaraščanja.

4.3.1.3 Vode

(1) Občina Ruše bo usmerjala izkoriščanje voda v oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, z zagotavljanjem varstva trajnega ohranjanja ali izboljšanja kemijskega in biološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena voda.

(2) Občina bo oskrbo z vodo usmerjala v varčno in smotrno rabo pitne vode ter varovanje obstoječih in možnih pomembnih virov pitne vode.

(3) Občina bo gospodarsko izrabo vode usmerjala v pridobivanje električne energije in mehanske energije (žage) na reki Dravi in na Pohorskih potokih, ob doslednem upoštevanju pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora s tega področja.

(4) Občina bo vzpodbujala izrabo površinskih voda v rekreacijske namene in usmerjala rekreacijske dejavnosti ob vodi in na njej v območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine, kot so plovba po reki Dravi, veslanje, rekreacijske dejavnosti na obrežju: rekreacijska pot Z(a)dravje, ki se ob potoku Lobnici navezuje na hribovito zaledje Pohorja.

4.3.1.4 Mineralne surovine

(1) Na območju občine se nahajajo večje količine nekovinskih mineralnih surovin: tehnični kamen: dolomit in apnenec ter pesek in prod.

(2) Izkoriščanje mineralnih surovin na območju občine se izvaja le v enem pridobivalnem prostoru s pridobljeno rudarsko pravico, to je v gramoznici v Bezeni, za katero je predvidena razširitev z dokončno sanacijo in vzpostavitvijo rekreacijske cone z delno ekotopsko funkcijo. Pri poseganju v gozdni sestoj je po končani sanaciji obvezno oblikovanje gozdnega roba okrog izvedenih posegov.

(3) Za ostale površinske kope na območju občine, ki so brez ustreznih dovoljenj (kamnolom na Smolniku, dve gramoznici v Rušah), delno opuščeni in samosanirani, ali le občasno aktivni, je predvidena dokončna sanacija, ki predvideva novo namensko rabo teh območij z delno ekotopsko funkcijo.

(4) Občina se bo z mineralnimi surovinami oskrbovala iz območij sosednjih občin oziroma na ravni regije.

4.3.1.5 Turizem in prostočasne dejavnosti

(1) Zasnova turizma v občini obsega sistem obstoječih in predvidenih turističnih in prostočasnih dejavnosti v prostoru. Večina se jih odvija v naravnem okolju in s souporabo ostale rabe prostora.

(2) Del dejavnosti, ki zahtevajo izključno rabo prostora za namene gradnje športnih objektov in naprav ter posebno rabo prostora za gradnjo spremljajočih turističnih objektov in naprav, je zajet v zasnovi poselitve.

(3) Občina Ruše bo usmerjala turistične dejavnosti na svojem območju v:

- urejanje rekreacijskih površin na obrežju reke Drave od meje z občino Maribor do Fale, kot nadaljevanje rekreacijskih površin v Mestni občini Maribor, ki bodo zajemale ureditev sprehajalnih poti, jahalne steze, kolesarske steze, obvodne dejavnosti, dejavnosti na vodi;

- urejanje rekreacijskega območja v Rušah, v katerem bo podpirala ureditev manjkajočih dejavnosti (nova igrišča, letni bazen);

- urejanje smučišč na Pohorju (Areh in Ruše), z razširitvijo smučišč in ureditvijo smučarskih površin od Areha do doline (naselja Ruše), vključno z gradnjo novih žičniških zmogljivosti kot povezave športnega centra Areh z dolino;

- razširitev smučarskih površin, ureditev novih prog in gradnja novih žičniških povezav izpod Sedovca do Faleža (Faleževo) in v nadaljevanju do Čandrove njive;

- urejanje in širitev turistično rekreacijskega območja in centra Areh;

- posodobitev obstoječih smučišč Partizanka in Orel, vključno s posodobitvijo smučarskih naprav v okviru obstoječih tras;

- vse posodobitve in razširitve smučarskih objektov in naprav bo spremljala posodobitev in prilagoditev spremljajočih infrastrukturnih objektov in naprav;

- v posodobitev in nove ureditve smučarskih površin bodo zajeti sistemi umetnega zasneževanja z vsemi potrebnimi objekti in napravami, vodna zajetja, cevovodi, energetska omrežja;

- urejanje zelenih površin znotraj večjih naselij in ob njih za namene rekreacije v naravnem okolju;

- v vplivnem območju habitatov gozdnih kur na opozarjanje z informacijskimi panoji na mir in sožitje z naravo in zmernost pri nabiranju jagodičevja v korist preživetja ogroženih populacij gozdnih kur (Areh-širše območje);

- omejevanje uporabe strojev, ki povzročajo prekomerni hrup (snežni topovi, teptalni stroji, motorne sani in ostala mehanizacija) na ožje območje smučišča in pretežno na čas med 6. uro zjutraj in 23. uro zvečer. Vožnja z motornimi sanmi izven območja smučišča mora biti prostorsko omejena (smučišče Areh);

- izključevanje svetil v nočnih urah (od 22. zvečer do 6. Ure zjutraj), v letnem času (od 1.5 do 30.9.) pa naj se smučišča ne osvetljujejo;

- urejanje rekreacijske infrastrukture (tekaške poti, pešpoti, poti za motorne sani), ki ga je potrebno načrtovati v skladu z zahtevami po ohranjanju mirnih con za ptice. Ureditev tekaških poti naj se izvede ob strokovnem nadzoru Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave (tekaška pot med Arehom in Kagerjevim vrhom).

(4) Vse dejavnosti turizma in prostočasnih dejavnosti bodo v prostorskem razvoju občine navezane na območja s turistično funkcijo, v katerih se odvijajo izletniški, planinski, sonaravni, kmečki, lovski, pohodniški, kolesarski in ostale oblike turizma.

4.3.2 Opredelitev območij s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti v krajini

(1) Območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti v krajini zajemajo v Občini Ruše varovana in zavarovana območja, ogrožena in degradirana krajinska območja, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter druga območja varstva kakovosti bivalnega okolja.

4.3.2.1 Varovana in zavarovana območja krajine

(1) Kot varovana in zavarovana območja krajine v Občini Ruše so opredeljena območja ohranjanja narave, območja ohranjanja kakovosti krajine, območja varovanja pitne vode in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru.

4.3.2.1.1 Ohranjanje narave

(1) Občina bo svoj prostorski razvoj usmerjala tako, da ne bo ogrožala obstoja varovanih območij in vrednot ohranjanja narave.

(2) V kolikor za izvajanje določene dejavnosti v prostoru ni drugih prostorskih in tehnično ustreznih možnosti, bo občina takšne posege in dejavnosti načrtovala v območjih naravnih vrednot. Pri načrtovanju posegov v prostor bodo upoštevane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Ruše in Prostorskega reda Občine Ruše« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2006), ki so priloga tega odloka in se hranijo na sedežu Občine Ruše.

(3) Območje varstva naravne dediščine na območju Občine Ruše je: PNV 44 - Pohorje - območje pričakovanih naravnih vrednot.

(4) Regijski park na območju občine je: RP 100 – Regijski park Pohorje-območje predlagano za zavarovanje.

(5) Krajinski park na območju občine je: KP 1 – Krajinski park Mariborsko jezero - območje predlagano za zavarovanje.

(6) Naravni rezervat na območju občine je: NR 1 – Šumik (naravni rezervat).

(7) Naravne vrednote na območju občine so:

(8) Predlagane naravne vrednote na območju občine so:

• p-1 – Močvirje pri Arehovem studencu;

• p-2 – Peklišče;

• p-3 – Jelenska peč.

4.3.2.1.2 Območja varstva naravnih kakovosti krajine

(1) Kot območji, pomembni z vidika varstva biotske raznovrstnosti v Občini Ruše, sta opredeljeni Ekološko pomembni območji Pohorja (EPO 41200) in Zgornje Drave (EPO 44300). Ekološko pomembno območje Pohorja obsega hriboviti del občine.

Ekološko pomembno območje Zgornje Drave pa obsega celotno reko Dravo od Viča do Maribora z delom priobalnih zemljišč.

(2) V občino segajo deli posebnih varstvenih območij zavarovanj Nature 2000:

- Pohorje (SI 5000006) kot območje varstva ogroženih vrst ptic;

- Pohorje (SI 3000270) kot območje varstva ogroženih živalskih vrst ter habitatnih tipov;

- Drava (SI 5000011) kot območje varstva ogroženih vrst ptic;

- Zgornja Drava s pritoki (SI 3000172) kot območje varstva ogroženih živalskih vrst ter habitatnih tipov.

(3) Občina bo na posebnih varstvenih območjih Nature 2000 in na ekološko pomembnih območjih usmerjala razvoj prostora v ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje habitatnih tipov s takšno rabo prostora, ki omogoča vzdrževanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov.

(4) V območjih, kjer so prisotni antropogeni elementi prostora in kulturne kakovosti ter kulturna dediščina, bo usmerjala razvoj prostora v takšne rešitve, ki bodo zadovoljivo ohranjale naravne in kulturne kakovosti krajine.

(5) Velika poseganja v območja z naravnimi kakovostmi bo občina usmerjala tako, da bo zagotavljala nemoteno odvijanje naravnih procesov, preprečevala drobljenje naravnih ekosistemov in izgubo življenjsko pomembnih delov pomembnih naravovarstvenih habitatov.

4.3.2.1.3 Vodovarstvena območja

(1) Kot vodovarstvena območja v občini so zavarovana območja vodnega vira Vodnjak I in II z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/2007).

Območje vodnega vira je opredeljeno kot območje črpališč z najstrožjim režimom varovanja (dve območji v najbližji okolici črpališč). Preostala vodovarstvena območja so opredeljena kot najožje vodovarstveno območje (dve razširjeni območji v bližini črpališč), skupno ožje vodovarstveno območje, ki obsega večji del naselja Ruše in je razširjen zahodno od obeh črpališč ter skupno širše vodovarstveno območje, ki zajema povodje Lobnice in Ruškega potoka do vrha Pohorja.

(2) Izven območja teh zavarovanj so obstoječi manjši viri pod Lorbekovim vrhom (del omrežja naselja Ruše) in nad Robnikom ob potoku Bistrica, ki napaja omrežje naselja Bistrica ob Dravi ter zajetja na območju Občine Lovrenc na Pohorju, iz katerih se napaja vodovodni sistem naselja Fala.

(3) Izven območij varovanja so tudi nekateri potencialni vodni viri, predvsem podtalnica nižinskega dela občine.

(4) Občina bo skrbela za izvajanje varovanja vodnih virov v območjih varovanja v skladu s predvidenim režimom varovanja, ki izključuje intenzivnosti rabe in omejuje določenih dejavnosti na teh območjih.

(5) Občina bo predlagala normativno zavarovanje vseh obstoječih in potencialnih vodnih virov na svojem območju.

4.3.2.1.4 Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru

(1) V občino sega del nacionalno pomembnega krajinskega območja Fala z veliko gostoto kulturne dediščine, ki je opredeljeno kot območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru.

(2) Občina bo, poleg ohranjanja naravnih vrednot krajine, v tem območju usmerjala razvoj v ohranjanje spomenikov kulturne dediščine in njenih morfoloških posebnih značilnosti, v povezovanje stavbne in naselbinske dediščine s kulturno krajino in ohranjanjem tradicionalnih vzorcev poselitve, strukture prostora in razmerij v prostoru.

4.3.2.2 Ogrožena in degradirana območja

(1) Kot ogrožena in degradirana območja se v občini pojavljajo območja ogrožena zaradi naravnega delovanja (poplavna in erozijska območja).

4.3.2.2.1 Poplavna območja

(1) V občini obstaja nevarnost poplavnega delovanja hudourniških voda s Pohorja v območju prehoda reliefnega spusta v nižinski del občine, ki ogroža poselitveni območji naselij Ruše in Bezena in zaledne kmetijske površine.

(2) Občina bo vodnogospodarske ureditve za zmanjšanje nevarnosti poplavnega delovanja izvajala v skladu s predvidenimi ukrepi protipoplavnih ureditev pohorskih potokov v območjih naselij.

(3) Urejanje vodotokov je v občini potrebno za preventivno varovanje naselij in komunikacij pred poplavami ter odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja.

(4) Na osnovi izdelanih analiz so načrtovane ureditve odsekov na naslednjih hudourniških vodotokih: Lobnici, Ruškem potoku (med Mariborsko cesto in izlivom v Dravo), Brsteljškovem potoku, Kramarjevem potoku, Jugovem potoku ter drugih hudourniških vodotokih na Pohorju in njegovem obrobju v skladu s strokovno presojo in potrebami upravljavcev vodotoka oz. Uporabnikov prostora ob njem.

(5) Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja in območja s hudourniškim značajem oz. njihova vodo zbirna območja predstavljajo prostor varovalnega režima.

(6) Poselitev in posege v prostor na omenjenih območjih je potrebno usmerjati tako, da bo na novih območjih poselitve čim več odprtih (prostih) površin z veliko retenzijsko sposobnostjo.

(7) Ožja območja ureditev s predvidenimi ukrepi so navedena v UZ naselja Ruše.

4.3.2.2.2 Erozijska območja

(1) V erozijska območja so vključena zemljišča s stalnim ali občasnim vplivom delovanja površinske, globinske ali bočne erozije vode.

(2) V občini je kot erozijsko območje opredeljeno celotno območje hribovitega dela občine.

(3) Občina bo prostorski razvoj teh območij usmerjala tako, da bo zmanjševala in preprečevala erozijski vpliv delovanja voda ter postopno sanirala obstoječa erozijska območja.

4.3.2.3 Območja za potrebe dejavnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Na območju občine je mogoče pričakovati naslednje naravne in druge nesreče: ogroženost od hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresov in vojnega delovanja.

(2) Občina je za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opredelila površine v neposredni bližini naselja Ruše, ki se uporabljajo kot nepozidane večnamenske površine.

(3) V občini ni opredeljenih območij za obrambo.

4.3.2.4 Območja varstva okolja

(1) Območja prostorskih omejitev za razvoj zaradi varstva okolja so:

- območja varstva pred onesnaženjem zraka;

- območja varstva pred onesnaženjem in elektromagnetnimi sevanji;

- območja varstva pred hrupom;

- območja varstva pred svetlobnim onesnaženjem;

- degradirana območja;

- druga območja po predpisih varstva okolja.

(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in gradnji objektov v območjih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predpisi, ki urejajo ta območja.

(3) Občina Ruše je zaradi izboljšanja stopnje onesnaženosti naravnih virov na območju občine določila naslednje usmeritve:

- preprečevanje nevarnosti dodatnega onesnaževanja in odpiranja novih žarišč onesnaževanja ter zmanjševanje tveganja za poškodbe okolja;

- ohranjanje kakovosti še ne onesnaženih ali manj onesnaženih območij;

- izboljševanje kakovosti zraka;

- doseganje predpisane stopnje čistosti vode v reki Dravi in zmanjševanja nevarnosti nadaljnjega onesnaževanja;

- varno in gospodarno ravnanje z odpadki s sanacijo divjih odlagališč;

- zmanjševanje hrupa, onesnaženosti tal in ionizirajočih sevanj.

(4) Usmeritve glede sanacije zraka temeljijo na takšnem izboljšanju kvalitete zraka, da koncentracije škodljivih snovi nikjer v občini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti. Ukrepi za doseganje tega cilja v občini so:

- prehod na okoljsko sprejemljivejše vrste goriv s povečanjem porabe zemeljskega plina;

- nadaljevanje plinifikacije Ruš in Bistrice od Dravi in drugih naselij, kjer bo to ekonomsko opravičljivo;

- rekonstrukcija in priključevanje obstoječih individualnih in skupnih kotlovnic na omrežje zemeljskega plina;

- načrtovanje rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja ob upoštevanju presoje vplivov na okolje;

- preusmeritev tranzitnega prometa iz osrednjih in gosteje pozidanih predelov naselij;

- ustvarjanje pogojev za pospeševanje javnega potniškega prometa;

- skrb za boljšo prevodnost prometa;

- urejanje površin mirujočega prometa izven najožjih središč naselij.

(5) V skladu z občinskim odlokom o varstvu zraka bo sanacija onesnaženega zraka izvedena v območjih III. stopnje (del Ruš) in IV. stopnje (okolica nekdanje TDR) onesnaženost zraka.

(6) Varstvo voda reke Drave, možnosti uporabe in meddržavne obveznosti, zahtevajo najmanj II. kakovostni razred reke (onesnaženost pod sprejemljivo mejo) ter s tem sanacijo reke Drave.

(7) Iz vsakršne gospodarske rabe morajo biti izvzeti vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred kategorizacije potokov po naravovarstvenem pomenu na območju občine.

(8) Za varovanje kakovosti podtalnice na območju Občine Ruše bo občina skrbela z sprejetjem sanacijskega programa za varovanje zalog pitne vode in izvajanjem v njem opredeljenih ukrepov, ki zajemajo:

- dograjevanje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v vseh območjih strnjenih naselij;

- saniranje opuščenih gramoznic;

- prehod na način kmetovanja, ki upošteva pogoje kmetovanja na vodovarstvenih območjih;

- zmanjševanje tveganje onesnaževanja z ustrezno izvedbo zaščitnih ukrepov na gospodarskih in drugih objektih ter transportnih poteh ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti iz vodonosnih območij;

- vzpostavitvijo katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi.

(9) Ravnanje z odpadki je opredeljeno v zasnovi javne gospodarske infrastrukture.

(10) Varstvo pred hrupom bo občina izvajala:

- s preprečevanjem in postopnim zmanjševanjem hrupa na njegovem izvoru;

- z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

(11) Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna, industrijska in druga območja ter za načrtovanje prometnic.

(12) Za varstvo tal bo potrebno vzpostaviti sistem kontrolnih meritev za ugotavljanje onesnaženosti tal in njihovo zmanjševanje, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad uporabo kemičnih snovi v kmetijstvu.

4.3.3 Usmeritve za gradnjo zunaj poselitvenih območij

(1) V Občini Ruše je poselitveni vzorec večjega, predvsem pa hribovitega dela občine, t.i. razpršena poselitev z vsemi pojavnimi oblikami: razloženimi vasmi, zaselki, gručami, počitniškimi naselji, turističnimi naselji in samotnimi kmetijami.

(2) Občina Ruše bo varovala in ohranjala ta poselitveni vzorec z:

- obnovo, prenovo ter usposobitvijo za ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov;

- gradnjo novih objektov kot nadomestilo zakonito zgrajenih objektov;

- novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno že opremljenega območja ali območja s programom opremljanja.

(3) Občina bo v območjih razpršene poselitve usmerjala gradnjo v povezovanje te poselitve z zaokroževanjem in zgoščevanjem posameznih enot v večje in funkcionalno zaokrožene celote z ozirom na tip razpršenosti in možnost povezovanja pod naslednjimi pogoji:

- v podeželskih naseljih razpršenega tipa, vaseh in zaselkih bo občina usmerjala gradnjo v gradnjo novih objektov in dopolnilno gradnjo ter pozidavo obstoječih stavbnih zemljišč. V primerih, ko ni druge možnosti, bo dovoljevala pozidavo robnih zemljišč te poselitve. Prednost bo imela gradnja, usmerjena v modernizacijo kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju;

- v ostali razpršeni poselitvi občine, v kateri se razvija turizem, bo občina usmerjala poselitev v takšen prostorski razvoj, ki ne bo povzročal navzkrižij med različnimi dejavnostmi na podeželju (lociranje turističnih zmogljivosti v primerni oddaljenosti od motečih vplivov kmetijske dejavnosti);

- občina bo razvoj turizma v teh območjih načrtovala kot podporo razvoja odročnih območij v hribovitem delu občine. V takšnih območjih bo podpirala tudi prestrukturiranje in spremembo namembnosti obstoječih območij in objektov v območja počitniških dejavnosti;

- gradnjo športno rekreacijskih objektov in naprav zunaj poselitvenih območij bo občina usmerjala v območja, kjer naravne razmere omogočajo izvajanje načrtovanih dejavnosti in so ureditve ter dejavnosti prostorsko in oblikovno skladne z naravno krajino in obstoječo rabo prostora, hkrati pa je zagotovljena kvalitetna možnost priključevanja na prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo (oskrba z vodo, čiščenje odplak), potrebno za izvajanje turistično rekreacijske dejavnosti;

- nova razpršena gradnja ni dovoljena.

(4) Z urejanjem poseljenih površin zunaj poselitvenih območij bo občina ohranjala prepoznaven red v prostoru in racionalno prostorsko organizacijo dejavnosti ter zagotavljala ustrezne površine za posebne dejavnosti podeželja (turistična naselja, počitniška naselja, ohranjanje in posodabljanje kmetijstva, dopolnilne dejavnosti).

(5) Občina bo podpirala takšno gradnjo izven poselitvenih območij, ki bo dvigovala kakovost kulturne krajine, bivalnih pogojev in zaposlitvenih možnosti ter hkrati upoštevala tradicionalno strukturo poselitve in avtohtonim prvinam gradbene kulture dodajala nove kakovostne oblikovalske rešitve, ki bodo razvijale občino v tržno zanimiv podeželski prostor.

5 UKREPI ZA IZVAJANJE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE RUŠE

(1) Ukrepi za izvajanje SPRO Ruše, ki jih bo izvajala Občina Ruše ali drugi nosilci urejanja prostora zajemajo:

- vodenje in koordinacijo posameznih programov za izvajanje strategije;

- naloge in aktivnosti posameznih nosilcev urejanja prostora za izvajanje strategije;

- usklajevanje nalog in aktivnosti nosilcev urejanja prostora in drugih subjektov s prostorsko strategijo;

- spremljanje uspešnosti izvajanja strategije.

(2) Ukrepi za izvajanje prostorske strategije v Občini Ruše obsegajo:

- programe in projekte za izvajanje prostorske strategije;

- posamezne prostorske ukrepe v območju Občine Ruše;

- ukrepe v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo v območju UZ naselja Ruše in ostalih poselitvenih območjih;.

- ukrepe za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.

5.1 Programi in projekti za izvajanje prostorske strategije

(1) Za uresničevanje ciljev, zastavljenih v SPRO, bo Občina Ruše pripravila naslednje študije, strokovne podlage in programe:

- določitev stopenj varstva pred hrupom po posameznih območjih v Občini Ruše glede na stopnje varstva pred hrupom;

- energetsko zasnovo območja Občine Ruše;

- študijo izvedljivosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Ruše;

- nov Program opremljanja zemljišč za gradnjo za območje Občine Ruše.

(2) Hkrati bo dopolnjevala obstoječo dokumentacijo, ki ureja:

- program plinifikacije naselja Bistrica ob Dravi;

- program plinifikacije naselja Ruše;

- program sanacije vodovodnega omrežja Občine Ruše;

- kategorizacijo občinskih cest in kolesarskih pori v Občini Ruše.

(3) Občina bo s sosednjimi občinami ali skupaj s širšo regijo izvajala naslednje programe in projekte:

- skupen sistem oskrbe s pitno vodo-Mestna občina Maribor;

- vzpostavitev povezanega hidravličnega sistema napajanja akumulacij na mariborskem in ruškem delu Pohorja za zagotovitev zadostnih količin vode za zasneževanje in s tem povezane ureditve povodij potokov ter ohranjanje ekološko sprejemljivih pretokov v njih-Mestna občina Maribor,

- regijski park Pohorje z načrtom upravljanja-Mestna Maribor in ostale sosednje občine na Pohorju;

- ohranitev biotske raznovrstnosti Pohorja (Natura 2000) –Mestna občina Maribor in ostale sosednje občine na Pohorju;

- projekt varstva zraka-Mestna občina Maribor;

- projekt gospodarjenja z odpadki-Mestna občina Maribor;.

(4) Nekateri programi in projekti za izvajanje prostorske strategije so navedeni v besedilu posameznih zasnov SPRO Ruše.

5.2 Posamezni prostorski ukrepi za izvajanje strategije

(1) Kot del prostorskih ukrepov za izvajanje SPRO predvideva Občine Ruše pripravo in sprejem naslednjih novih prostorskih aktov:

- prostorskih aktov, ki so že v pripravi:

- pripravo in sprejem Občinskega prostorskega načrta Občine Ruše;

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje S 8 ob Jamnikovi ulici v Rušah;

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnejšega prostorskega načrta za gradnjo več sedežnice s smučiščem Uršankovo II (zadnja etapa povezave Ruše-Areh s smučiščem);

- predvidenih novih prostorskih aktov za izvajanje strategije:

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje med Knifičevo ulico v Rušah in Pohorjem;

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za smučarsko progo Faleževo in povezave do predvidenega počitniškega naselja Čandrovo na Pohorju;

- pripravo in sprejem OPPN za zadnjo fazo povezave Ruše Areh s smučiščem;

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono Bezena;

- pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Šušmeljeve ulice v Rušah;

- pripravo in sprejem ostalih podrobnih prostorskih načrtov v skladu z načini urejanja iz urbanistične zasnove ter Občinskega prostorskega načrta občine Ruše.

(2) Del prostorskih ukrepov za izvajanje strategije so tudi vsi veljavni prostorski akti in dokumenti, ki urejajo to območje.

5.3 Ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo v Občini Ruše

(1) Ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč so navedeni v besedilu posameznih zasnov v podpoglavju 4.2. Zasnova komunalne infrastrukture.

(2) Ukrepi za opremljanje in urejanje zemljišč v mestu Ruše so navedeni v ukrepih za izvajanje UZ Ruše.

5.4 Ukrepi za spremljanje izvajanja strategije

(1) Ukrepi za spremljanje izvajanja SPRO so del ukrepov za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročili o spremljanju stanja v prostoru in na področju urejanja prostora.

(2) Občina bo izvajala del ukrepov v lastni pristojnosti in vzpodbujala izvajanje ukrepov posameznih nosilcev urejanja prostora ter ostalih subjektov, ki vplivajo na spreminjanje stanja v prostoru.

6. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA IN UREJANJA NASELIJ

(1) Strategija prostorskega razvoja naselja Ruše je določena z Urbanistično zasnovo naselja Ruše.

(2) Strategija razvoja ostalih naselij v občini v skladu s smernicami, določenimi v točkah 3.2.1 in 4.1.1 ter 4.1.6, bo natančneje opredeljena v uvodnih določilih občinskega prostorskega načrta, ki bo urejal izvedbeni del prostorskega urejanja v Občini Ruše.

6.1 Urbanistična zasnova naselja Ruše

6.1.1 Ureditveno območje urbanistične zasnove

(1) Ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Ruše (v nadaljevanju UZ naselja Ruše, UZ Ruše ali urbanistična zasnova) obsega poselitveno območje naselja Ruše, del naselja Bezena in del naselja Smolnik, ki sta skupaj z naseljem Ruše zraščena v urbanistično celoto. V ureditveno območje so zajeta tudi območja predvidenih širitev naselja.

(2) Ureditveno območje urbanistične zasnove je prostorsko omejeno z reko Dravo na severu (izven območja UZ je gozdnato območje Dobrava) in strmim dvigom pobočja Pohorja na južni strani naselja, ki se na zahodu, ob naselju Smolnik približa rečnemu obrežju. Na vzhodu v območju razširitve dolinskega dna, ureditveno območje naselja omejujejo obstoječe meje posameznih dejavnosti. Te prostorske omejitve, ki jih dodatno zmanjšujeta prometna koridorja regionalne železnice in ceste, so v preteklosti usmerjale razvoj širitve naselja.

6.1.2 Zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru

(1) Mesto Ruše je opredeljeno kot medobčinsko središče in s tem gravitacijski center širšega območja več lokalnih skupnosti. Z dejavnostjo upravnih funkcij ter predvidenim razvojem rekreacije in turizma, se bodo morale povečati dejavnosti funkcij oskrbnega centra. Kot središče medobčinskega pomena bodo Ruše ohranile oz. razvijale tudi nekatere dejavnosti družbene infrastrukture, kot so dejavnosti socialnega varstva, nižjega in srednješolskega izobraževanja ter javne uprave, zlasti sodstva. Kot edino večje zaposlitveno središče v občini in ožji regiji bo naselje tudi v bodoče področje koncentracije gospodarskih ter proizvodnih dejavnosti.

(2) V območju UZ naselja Ruše se kot izrazito enovite pojavljajo gospodarske in proizvodne dejavnosti v obeh industrijskih območjih naselja ter izrazito območje dejavnosti mestnega središča, razporejenih okrog zgodovinskega jedra naselja. Kot protipol mestnega središča z zgostitvijo oskrbnih in storitvenih dejavnosti, se pojavljata zahodni del naselja Ruše in razširjeno nižinsko območje Smolnika, ki se je v severnem delu v letih industrijske rasti naselja Ruše, organsko zraslo z občinskim središčem. Vmesna območja so dobila funkcijo stanovanjske rabe naselja.

(3) V območju UZ se kot proti pola pojavljata tudi dve območji družbene javne infrastrukture, kot dela centralnih dejavnosti, v starem trškem jedru in v območju zahodno od severnega industrijskega območja. Občina bo nadaljnji razvoj teh dejavnosti poskušala povezovati z umeščanjem centralnih dejavnosti v območje »Ruških vrat« in širitvijo tega območja v smeri proti severnemu območju družbenih dejavnosti.

(4) Zasnova razporeditve dejavnosti s konceptom prenove in širitve naselja Ruše je prikazana na karti 3. urbanistična zasnova naselja Ruše kartografskega dela SPRO Ruše: 3.1. Zasnova razporeditve dejavnosti s konceptom prenove in širitev v naselju.

6.1.2.1 Zasnova stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi

6.1.2.1.1 Območja stanovanj

(1) Strategija razvoja teh dejavnosti je usmerjena v racionalno rabo urbanega prostora, kar pomeni izkoriščanje prostih površin in komunalne opreme z zapolnitvijo nepozidanih vrzeli v obstoječi pozidavi ter pozidavo zaključenih funkcionalnih enot v večstanovanjski pozidavi v zahodnem delu naselja

(2) Na območjih stanovanj se prepletajo površine za stanovanja in oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva, nemoteče poslovne dejavnosti in tisti del trgovskih dejavnosti, ki služi oskrbi prebivalstva.

(3) Površine za stanovanja so prisotne tudi v območjih druge namenske rabe, predvsem v mešanih območjih in znotraj teh v območjih urbanih središč.

6.1.2.1.2 Usmeritve za razvoj območij za stanovanja

(1) Osnovne usmeritve za razporeditev površin za stanovanja in s tem povezano stanovanjsko gradnjo v območju UZ naselja Ruše so naslednje:

- težišče gradnje na površinah za stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi bo individualna stanovanjska gradnja večje gostote in organizirana, kompleksna večstanovanjska gradnja v območju med starim urbanim središčem in proizvodnimi površinami v vzhodnem delu naselja;

- zgostitev pozidave v območjih stanovanj z individualno pozidavo bo dosežena z usmerjanjem gradnje v že načeta območja in z zapolnjevanjem manjših prostih površin znotraj že pozidanih stanovanjskih kompleksov;

- nove površine stanovanjskih območij bodo zagotavljale tudi sanacije in potrebna prestrukturiranja dotrajanega gradbenega fonda, predvsem kvalitetne arhitekturne dediščine;

- stanovanjska gradnja bo organizirana in strukturirana tako, da bo dosežena povprečna gostota 50 prebivalcev na hektar;

- stanovanjska gradnja bo odmaknjena od virov hrupa in emisij, v bližini teh virov morajo biti upoštevani potrebni odmiki in protihrupni ukrepi;

- funkcionalnost in racionalnost izkoriščanja razpoložljivih površin bo enakovredno upoštevala humana in estetska merila izgradnje stanovanjskih območij;

- območja stanovanj morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo vse potrebne funkcionalne površine ob objektih;

- tipologija stanovanj naj bo čim bolj raznovrstna, zasnova območij stanovanj pa naj teži k ustvarjanju sosesk in omogočanju socialnih kontaktov prebivalcev;

- zvezno prehajanje grajenih form naselja v njegovo naravno okolico bo zagotovljeno z redkejšo zazidavo in nižanjem gabaritov na obrobju naselja in oblikovanjem zelenega roba naselja;

- individualna gradnja bo pretežno usmerjena v obstoječa območja stanovanj, na redko pozidana in nepozidana stavbna zemljišča v bližini pokopališča in v območje centralnega dela naselja;

- v novih območjih stanovanj se bodo enako kot v obstoječih prepletale površine za stanovanja in oskrbne dejavnosti s področji storitvene obrti, gostinstva in tisti del trgovskih dejavnosti, ki služijo oskrbi prebivalstva ter nove v območjih predvidene in sprejemljive dejavnosti;

- z usmeritvijo občine v rekreacijsko turistične dejavnosti bo v stanovanjskih območjih mogoče izvajati stacionarni turizem z nočitvami v okviru nove individualne gradnje ali s funkcionalno preureditvijo obstoječe stanovanjske gradnje v okolju nemoteče poslovne dejavnosti;

- zaradi ohranjanja in izboljšanja kakovosti bivalnih pogojev, spremljajoče dejavnosti v pretežno stanovanjskih območjih, ne smejo preseči osnovne dejavnosti. Opredelitev območij po namenski rabi in prevladujoči dejavnosti mora doseči koncentracijo prevladujoče dejavnosti na opredeljenem območju ter usmeritve za sanacijo konfliktov med posameznimi dejavnostmi v območju.

6.1.2.2 Zasnova centralnih dejavnosti

(1) Centralna območja so območja, namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim, umeščenim v območje urbanega središča z razširjenim območjem historičnega jedra, v območje ob Viaduktu v zahodnem delu naselja in v manjše površine južno od območij proizvodnih dejavnosti. Občina bo usmerjala te dejavnosti tudi v robna območja naselja, pod pogojem, da se s tem funkcijsko ne osiromaši mestno jedro.

(2) S povečanjem dejavnosti rekreacije in turizma, bodo mešana območja prevzemala del turističnih spremljevalnih funkcij in dopolnjevala manjkajoče oz. po količini in kakovosti nezadostne storitvene dejavnosti, ki ne bodo zahtevale večjih širitev območij.

(3). Del teh spremljajočih storitvenih dejavnosti lahko dopolnjuje stanovanjska območja, vendar ne smejo bistveno poslabšati bivalnih pogojev v teh območjih.

6.1.2.3 Zasnova posebnih dejavnosti

(1) V območju UZ naselja Ruše bo kot prednostno območje za ureditev posebnih dejavnosti za potrebe turizma in rekreacije namenjeno območje ob vstopni postaji žičniške povezave z vrhom Pohorja.

(2) Manjša območja namenjena za posebne dejavnosti, predvsem za gradnjo nočitvenih in gostinskih zmogljivosti, bo občina usmerjala v območja centralnih dejavnosti na vzhodnem in zahodnem robu naselja in v enote, ki so potrebne prenove ali prestrukturiranja, ob samo izhodišče rekreacijske dejavnosti.

6.1.2.3.1 Usmeritve za razvoj posebnih dejavnosti

(1) Posebne dejavnosti, ki se bodo umeščale v naselje z razvojem turistične dejavnosti, ne smejo biti moteče za obstoječe dejavnosti v naselju, posebno za stanovanjska območja, hkrati pa morajo biti infrastrukturno dobro navezane na obstoječa omrežja, zlasti na primarno prometno omrežje, in spremljajoče dejavnosti v teh območjih. S preselitvijo dejavnosti se ne sme funkcijsko osiromašiti mestnega jedra.

(2) Kot usmeritve za razvoj posebnih in turističnih dejavnosti v naselju, bodo smiselno uporabljena dognanja že izdelanih študij o možnostih razvoja turizma v Rušah.

6.1.2.4 Zasnova proizvodnih dejavnosti

(1) Območja proizvodnih dejavnosti v območju UZ naselja Ruše so homogena območja, vendar potrebna dodatnega prestrukturiranja.

6.1.2.4.1 Usmeritve za razvoj proizvodnih dejavnostih

(1) Proizvodne dejavnosti in njihovo širitev bo občina usmerjala v obstoječa zaključena območja proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Površine opuščenih proizvodnih panog bo občina nadomeščala z novimi ob ustreznem prestrukturiranju dejavnosti.

Nove površine za proizvodne dejavnosti bo občina omogočila z razširitvijo obstoječih proizvodnih območij ob upoštevanju pogojev za umeščanje drugih dejavnosti v območju UZ naselja Ruše (n. pr. oddaljenost od stanovanjskih območij).

(2) Proizvodna območja obrtnih dejavnosti bodo usmerjana v obstoječa območja proizvodnih dejavnosti. Manjše in okoljsko nemoteče obrtne proizvodne dejavnosti so lahko umeščene tudi izven teh območij, vendar morajo imeti zagotovljeno dobro prometno povezavo lokacije s primarnimi prometnicami in ustrezno komunalno opremljenostjo zemljišča.

6.1.2.5 Zasnova dejavnosti družbene javne infrastrukture

(1) Osnovne dejavnosti družbene javne infrastrukture so umeščene v razširjeno mestno jedro in v zaključena območja s prevladujočo dejavnostjo družbene javne infrastrukture v zahodnem (osnovna šola) in severnem delu naselja (Športni park Ruše, srednješolski center, Zdravstveni dom).

(2) Občina Ruše si bo v občinsko središče prizadevala umestiti tudi manjkajoče funkcije medobčinskega središča, namenjene več lokalnim skupnostim, kot so dejavnosti socialnega varstva, nižjega in srednješolskega izobraževanja ter javne uprave, zlasti sodstva.

6.1.2.6 Zasnova dejavnosti gospodarske javne infrastrukture

6.1.2.6.1 Zasnova prometne infrastrukture

(1) Območja prometne infrastrukture obsegajo območje cest in železnice ter območja mirujočega prometa. Na območju naselja občinske ceste in parkirišča niso opredeljeni kot območja prometne infrastrukture, temveč kot del pretežne namenske rabe posamezne funkcionalne enote, kar velja tudi za ekološko parkirišče v coni komunalne in okoljske infrastrukture.

(2) Dejavnost prometa se bo poleg naštetih območij odvijala tudi na reki Dravi, kot rečni plovni promet in v okviru omrežja pešpoti ter kolesarskih poti kot kolesarski in peš promet.

(3) Pri zasnovi prometnega omrežja naselja Ruše so upoštevana že usklajena izhodišča »Študije variant obvoznice Ruše«, ki jo pripravljata CPI d.o.o. in ZUM d.o.o. Maribor.

6.1.2.6.2 Območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture

(1) Območja se nahajajo ob območjih proizvodnih dejavnosti in služijo namenom preskrbe z električno in plinsko energijo, proizvodno komunalnemu kompleksu s čistilno napravo ter zbirnemu centru ob ekološkem parkirišču.

6.1.2.6.3 Območje pokopališča

(1) Kot območje posebne komunalne dejavnosti je opredeljeno območje pokopališča v Rušah.

6.1.2.7 Zasnova javnih površin

(1) Dejavnost javnih površin se odvija na javnih površinah v ureditvenem območju UZ naselja Ruše.

(2) Javne površine v ureditvenem območju UZ naselja Ruše predstavljajo površine prometne infrastrukture, nekatere športno rekreacijske površine, urejene zelene površine naselja in vodne površine Lobnice in Ruškega potoka.

6.1.2.8 Zasnova športa, rekreacije in zelenih površin

(1) Znotraj naselja se zelene površine pojavljajo kot območja za šport in rekreacijo, kot druge urejene javne zelene površine, kot parkovne površine, kot vrtičkarske površine ter kot vizualna zaščita posameznih objektov ali dejavnosti ter imajo razen rekreacijske in estetske funkcije tudi vlogo protihrupne zaščite v določenih predelih naselja.

(2) Zelene površine v naselju se nahajajo v območjih arheoloških spomenikov, ob Dravi, na območju obstoječih ribnikov in parkovnih nasadov, na območju arboretuma v naselju, ob spodnjem toku Lobnice, v območju nekdanje gramoznice ter na manjših gozdnih in kmetijskih površinah v območju mesta.

(3) Kot zelena površina je opredeljeno območje pokopališča v Rušah in vse površine, predvidene za dolgoročno širitev naselja.

(4) Dejavnosti na urejenih zelenih površinah znotraj območja UZ so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter dejavnostim na drugih zelenih površinah (prostočasno kmetijstvo). Dejavnosti na neurejenih zelenih površinah, ki ohranjajo dosedanjo rabo (kmetijsko ali gozdno), se morajo proizvodno podrejati pogojem poselitve.

6.1.3 Območja prenove naselja in koncept prenove

(1) Prenovo delov naselja bo občina uporabila kot instrument urejanja naselja, ki v prvi fazi razvoja naselja namesto velikih širitev predvideva notranji razvoj naselja.

(2) S prenovo delov naselja ali posameznih stavb bo občina izboljševala kakovost bivalnega okolja, vzpostavljala ponovno rabo opuščenih območij ter ekstenzivno izkoriščenih urbanih območij in sanirala degradirana območja. Prenova bo zajemala prenovo kulturne, naselbinske in druge stavbne dediščine, degradirana urbana območja in degradirana industrijska ter rudarska območja (Matavškovo). Občina bo prenovo delov naselij izvajala v morfološko in funkcionalno zaokroženih enotah, podrobnejše usmeritve pa določila v podrobnejših prostorskih aktih.

6.1.3.1 Območja prenove

(1) V območju UZ naselja Ruše po obsegu degradiranih površin prednjačijo opuščene in slabo prestrukturirane proizvodne površine v območju nekdanje TDR in sosednje površine tega območja proti severovzhodu in jugozahodu ter območje bivše tovarne Jeklo Ruše.

(2) Degradirana so tudi nekatera območja stanovanjske gradnje, ki so zaradi neustrezne urbanizacije v preteklosti, slabo zasnovana, dostopnost in prevoznost poti na njihovem območju sta omejeni. Takšna so območja ob nekdanji TDR, navezana na Bezeno, zazidave na območju Kurirske poti, Knifičeve ulice ter zazidave vzhodno od Špengove ulice, zaradi stihijskega širjenja pozidave v drugo in tretjo vrsto za obulično pozidavo.

(3) V naselju so tudi območja sivih con, ki predstavljajo razvojno zapostavljena območja. To so območja pasivne rabe ali starejšega nekvalitetnega stavbnega fonda, kot je širše območje železniške postaje.

(4) Nova žarišča degradacije nastajajo z opuščanjem dejavnosti v posameznih objektih kulturne in ostale stavbne dediščine, v jedru naselja (jezuitska gimnazija, vila v Drevoredni ulici, letno gledališče).

6.1.3.2 Koncept prenove naselja

(1) Občina Ruše v konceptu notranjega razvoja območja UZ naselja Ruše obravnava degradirana območja naselja kot potenciale novega razvoja, ki jih je s primernimi posegi možno uspešno prenoviti.

(2) Območje proizvodnje nekdanje TDR ostane v konceptu prenove tega območja še vedno proizvodno območje, v katerem bo občina podpirala nadaljevanje prestrukturiranja tega proizvodnega velikana, v manjše, proizvodno uspešnejše enote, z ustreznim infrastrukturnim opremljanjem cone in možnostjo izrabe učinkov eksterne ekonomije. S takšnim konceptom se hoče izogniti nepotrebnemu navzkrižju interesov, do katerega prihaja po spremembi namenske rabe na delu proizvodnih območij ali v njihovi bližini, če v preostalem delu še vedno poteka proizvodnja.

(3) Takšen primer slabe urbanizacije v preteklosti je stanovanjsko območje vzhodno od območja nekdanje TDR, v neposredni navezavi na proizvodno območje nekdanje TDR. Občina bo podpirala izboljšanje bivalnih pogojev takšnih degradiranih urbanih delov naselja s podporo zmanjšanja vplivov motenj na samem izvoru ali s spreminjanjem namembnosti določenih območij.

(4) Posebno pozornost bo občina namenila aktiviranju in intenziviranju dejavnosti v t.i. sivih conah na robovih naselja oziroma na stikih posameznih območij intenzivne rabe.

(5) V delu degradiranega proizvodnega območja nekdanjega Jekla Ruše bo občina podpirala prestrukturiranje območij z zasnovo takšne namenske rabe, kjer bi se lahko izvajale dejavnosti, vezane. na strateško usmeritev občine v turistični razvoj.

(6) Občina bo podpirala projekte, s katerimi je posamezne objekte kulturne in stavbne dediščine možno sanirati že z manjšimi posegi ter z njimi zagotoviti razvojne danosti za revitalizacijo starega trškega jedra s turistično in gostinsko ponudbo.

(7) Območje stare železniške postaje bo občina (skupaj z lastnikom zemljišč in stavbe) vključevala v sistem prenove, ki bo potekal na tem območju vzporedno z gradnjo drugega tira železnice.