Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
- ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,
51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US,
11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Trnovska vas
(Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 4/17) je Občinski svet Občine
Trnovska vas na svoji 30. redni seji, dne 15. 5. 2018, sprejel |
|
|
|
P O S L O V N I K |
|
OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRNOVSKA
VAS |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. |
|
3. člen |
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
7. člen |
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom,
v katerega notranjem krogu je naziv občine “Občina Trnovska vas”. |
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
9. člen |
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov. |
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana. |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov. |
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
10. člen |
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov sveta članom sveta preneha tudi članstvo v
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na
konstitutivni seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
14. člen |
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima pravico: |
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana; |
- predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in
odločitev sveta ter predlagati amandmaje teh predlogov; |
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta pravico do
sejnine za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa
občinskega sveta. |
|
15. člen |
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
17. člen |
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član sveta ima pravico županu postaviti vprašanje ter mu lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz
njegove pristojnosti. |
|
18. člen |
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno
prisoten župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan odgovori na naslednji seji. |
Župan lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno,
pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako
zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta
s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen |
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
20. člen |
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba
na seji |
|
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje sveta na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
22. člen |
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta in predstavnikom medijev, po potrebi pa tudi
predsedniku nadzornega odbora. |
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti,
izjemoma pa tudi po pošti v fizični obliki na papirju. |
|
23. člen |
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, ki se jih pisno obrazloži, kadar ni pogojev za sklic redne
seje, ali na zahtevo 1/4 članov sveta. |
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne
seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi,
da ni bilo razlogov, se seja ne opravi. |
|
24. člen |
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zahtevnejših
vprašanjih zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne
seje, tj. točen datum in čas trajanja seje. |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisni seji je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali svoj glas.
|
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
25. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave po pooblastilu. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red
seje, potrebna. |
|
26. člen |
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom
ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali
ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
27. člen |
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
28. člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta
ter pri tem dela ne moti. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. |
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
29. člen |
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
30. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
(1) Svet na začetku seje sprejme dnevni red. |
(5) Pri določanju dnevnega reda svet nato odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
(2) Potrditev zapisnika je sestavni del dnevnega reda in se obravnava
kot prva točka dnevnega reda. |
(3) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko
pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
(4) Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev
zapisnika«. |
(6) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(7) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(8) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je
potrebno pisno obrazložiti. |
|
33. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali po pooblastili podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
35. člen |
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
|
37. člen |
Seje sveta se sklicujejo najprej ob 18. uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali
odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na prvo naslednjo
sejo. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin, |
- odvzem besede, |
- odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
na način, kot velja za glasovanje, tj. z dvigom rok. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
45. člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
46. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Obrazložen predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
H glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
- datumu in številki seje sveta, |
- predmetu glasovanja, |
- sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
- številu razdeljenih glasovnic, |
- številu oddanih glasovnic, |
- številu neveljavnih glasovnic, |
- številu veljavnih glasovnic, |
- številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
- številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51. člen |
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
53. člen |
Seje občinskega sveta se zvočno snemajo. Zvočni zapis poteka seje je
podlaga za pripravo zapisnika. |
Zvočni posnetek seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje do potrditve zapisnika. |
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega
javnega uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
54. člen |
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na
krajevno običajen način. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
Z gradivom sveta, ki je zaupne narave, se ravna v skladu z zakonom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ima
vsak pravico do vpogleda v vse spise in gradivo občine. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična
opravila za svet |
|
57. člen |
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna
telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo
sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti
druge javne uslužbence. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
- občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta,
občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov
ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov
in javnih podjetij; |
- občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta; |
- pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta;
|
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na konstitutivni seji po konstituiranju sveta. |
|
59. člen |
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji
odbori in komisija: |
- odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
- odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne
službe, |
- odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z
nepremičninami in varstvo okolja, |
- statutarno-pravna komisija. |
|
61. člen |
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 5
članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o amandmajih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti. |
|
62. člen |
Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne
službe ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva
in turizma, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o amandmajih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne
službe lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
63. člen |
Odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z
nepremičninami in varstvo okolja ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju infrastrukture, planiranja, urejanja in gospodarjenja
s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o amandmajih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z
nepremičninami in varstvo okolja lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
64. člen |
Statutarno pravna komisija sveta ima tri člane. |
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski
svet sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem predlog statuta
občine in poslovnika sveta, spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
65. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
66. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
67. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, lahko pa
tudi največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne
določa drugače. |
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora skliče župan. |
Nezdružljivost članov delovnih teles občinskega sveta je določena z
zakonom. |
|
68. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na predlog župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve –
mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
69. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
70. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
- poslovnik o delu sveta, |
- proračun občine in zaključni
račun, |
- planske in razvojne akte občine
ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila, |
- sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
71. člen |
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
občinskemu svetu v sprejem župan. |
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
Vsak predlog splošnega akta, skupaj s pozivom k sodelovanju javnosti, se
objavi na spletni strani občine najmanj 30 dni pred obravnavo na seji
občinskega sveta. |
|
72. člen |
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
73. člen |
Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka, oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka ter povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
74. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar
ni predlagatelj. |
|
75. člen |
Predlog odloka se pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloku na dveh obravnavah: kot
osnutek in predlog. |
|
76. člen |
Pri obravnavi osnutka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega
odloka. |
Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
Če občinski svet meni, da osnutek
ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s
sklepom zavrne. |
Po končani obravnavi osnutka lahko
predlagatelj predlaga umik odloka. O predlogu umika odloči občinski svet
s sklepom. |
Če na osnutek odloka ni bilo
bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka bilo enako
besedilu osnutka odloka, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se obravnava osnutka in predloga
odloka združita. |
|
77. člen |
Pred začetkom obravnave predloga mora predlagatelj pripraviti novo
besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča
in predloge iz obravnave osnutka oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
78. člen |
Pri obravnavi predloga odloka razpravlja občinski svet po vrstnem redu o
vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Pri obravnavi predloga odloka lahko
člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov
predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga amandmaje,
kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta
k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti predložen članom
sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
Če amandma ni predložen v
pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v
razpravo in odločanje. |
Župan lahko predlaga amandma na
amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma
na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico
na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga
umakniti. |
|
79. člen |
Amandma, člen odloka in odlok v
celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki
glasujejo. |
O vsakem amandmaju se glasuje
posebej. |
|
80. člen |
Statut občine in poslovnik sveta se
sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema občinski
svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih aktov iz svoje
pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa
drugače. |
|
81. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
Postopki sprejemanja aktov,
ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne
nadaljujejo, razen: |
- če sta v novem mandatu ponovno
izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem
mandatu, |
- če predlagateljstvo v primeru, ko
predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame
novoizvoljeni župan ali član svet. |
Evidenco o nedokončanih
postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
82. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe
občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem
postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na
začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in obravnavi osnutka predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo
roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja
odloka. |
Pri hitrem postopku se združita
obravnava osnutka in predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče
predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
83. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen
predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obravnavo
osnutka in predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre: |
- za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
- prenehanje veljavnosti splošnega
akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
- uskladitve z zakonom, državnim
proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
- spremembe in dopolnitve v zvezi z
odločbami ustavnega sodišča. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne
more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih
članov sveta. Po končani obravnavi osnutka lahko vsak član sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se obravnava predloga opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
V skrajšanem postopku se amandmaji
vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali
dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na
sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
84. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi
občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut
občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo
tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
85. člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
86. člen |
Predlog proračuna občine mora župan
predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
Župan pošlje vsem članom sveta
predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki
ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo
predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve predstavi
župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
- temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
- načrtovane politike občine, |
- oceno bilance prihodkov in
odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v
prihodnjih dveh letih, |
- okvirni predlog obsega finančnega
načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh
letih in kadrovski načrt, |
- načrt razvojnih programov |
- načrt nabav. |
Po predstavitvi predloga proračuna
opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu
opravi javna razprava. |
Če občinski svet meni, da predlog
ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter
naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen
predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
Če občinski svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
87. člen |
Predlog proračuna mora biti v javni
razpravi najmanj 30 dni. |
V času javne razprave mora biti
zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi
in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
Občina objavi način in rok za
vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
88. člen |
V času javne razprave obravnavajo
predlog proračuna delovna telesa sveta, odbori vaških skupnosti ter
zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi k predlogu
proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih teles sveta
lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske
uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
|
|
89. člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na dopolnjen predlog proračuna in
odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri
županu. |
Vsak predlagatelj mora pri
oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
90. člen |
Pred začetkom obravnave predloga
proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni,
katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih
teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter
obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb
in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan poroča
občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o
proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi,
kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se
župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih
amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma
na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in
predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem
amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na
amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
91. člen |
Ko je končano glasovanje o
amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je
proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in
je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
Če je proračun usklajen, občinski
svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet
proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni usklajen, lahko
župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi
uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog
uskladitve. |
Ko je predlog uskladitve proračuna
pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
|
Občinski svet glasuje najprej o
predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve ni sprejet,
proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni sprejet, določi
občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
Nov predlog proračuna občine
občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
92. člen |
Če proračun ni sprejet pred
začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana
podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka |
|
93. člen |
Župan lahko med letom predlaga
rebalans proračuna občine, ko pride do neusklajenosti med prihodki in
odhodki. |
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
|
94. člen |
Zaključni račun obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne
razprave. |
Zaključni račun sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odlokov. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
95. člen |
Prostorski akti se sprejemajo po postopku, določenem v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage
|
|
96. člen |
Vsak občan ali druga zainteresirana oseba, ki ima pravico predlagati
odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih
aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
97. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet
po skrajšanem postopku za sprejem odloka, vendar brez razprave in brez
amandmajev. |
|
98. člen |
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
občinski svet. |
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
99. člen |
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
100. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih
po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet na obrazložen predlog odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se na obrazložen predlog tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
101. člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
102. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
103. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za
člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Postopek za razrešitev |
|
104. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
105. člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
106. člen |
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles
in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
107. člen |
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski
volilni komisiji. |
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
108. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
109. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju
sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
110. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, predvsem pa z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, programov in strategij, predlogov
predpisov, programov in strategij, z objavljanjem dokumentacije na
področju javnih naročil in javnih razpisov ter informacij o svojih
storitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter z vpogledom v dokumentacijo in
gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Župan in po pooblastilu direktor občinske uprave obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana
in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
111. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
112. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
113. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
114. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
115. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine
Trnovska vas, št. 5/07) |
|
116. člen |
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Občine Trnovska vas. |
|
|
|
|
|
Številka: 007 3/2018 |
|
Datum: 15. 5. 2018 |
|
|
|
Alojz BENKO, |
|
župan Občine Trnovska vas |
|