Na podlagi določb 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 6. redni seji, dne 18. novembra 2003, sprejel

O D L O K

o ureditvenem načrtu za del naselja Pesnica pri Mariboru v občini Pesnica

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za novo pokopališče in športno cono v naselju Pesnica pri Mariboru, v občini Pesnica, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Grajska ul. 7, Maribor, pod št. naloge 249/02.

2. člen

Ureditveni načrt vsebuje tekstualni del in grafične priloge.

A. Tekstualni del

Uvod

Prostorske sestavine planskih aktov občine Pesnica

1.1 Zakonske podlage in obseg priprave ureditvenega načrta

1.2 Veljavni planski akti občine

1.3 Organi in organizacije, ki s podajanjem mnenj sodelujejo v postopku priprave ureditvenega načrta

2. Povzetek strokovne podlage

3. Meja ureditvenega načrta in parcele znotraj ureditvenega načrta

4. Omejitve v prostoru

5. Funkcija območja

6. Pogoji za urejanje prostora

6.1 Pokopališče

6.1.1 Prostorska organizacija pokopališča

6.1.2 Družinski grob

6.1.3 Žarni grob

6.1.4 Žarni zid

6.1.5 Anonimni pokopi

6.1.6 Oprema pokopališča

6.1.7 Poslovilni objekt z mrliškimi vežicami

6.2 Športni objekti in športne površine

6.2.1 Objekti

6.2.2 Športne površine

6.3 Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture

6.3.1 Splošno

6.3.2 Vodooskrba

6.3.3 Odvajanje odpadnih voda

6.3.4 Vodnogospodarske ureditve

6.3.5 Oskrba z električno energijo

6.3.6 Telekomunikacijsko omrežje

6.3.7 Ogrevanje

6.3.8 Odstranjevanje odpadkov

6.4 Prometna ureditev

6.4.1 Obstoječe prometno omrežje

6.4.2 Predvidena prometna ureditev

6.5 Zelene površine

6.6 Vplivi na okolje

6.6.1 Vode

6.6.2 Zrak

6.6.3 Hrup

6.7 Pogoji izvedbe načrtovanih posegov z vidika varovanja okolja

6.7.1 Zaščita voda

6.7.2 Zaščita pred onesnaženjem zraka

6.7.3 Varstvo pred hrupom

6.7.4 Požarna varnost

7. Etapnost in tolerance izvajanja ureditvenega načrta

8. Ocena stroškov opremljanja stavbnih zemljišč

9. Priloge

9.1 Seznam parcel z lastniki

B. Izjave izdelovalca, predhodni pogoji in mnenja pristojnih organov in organizacij

C Grafično gradivo

1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov za območje občine Pesnica M 1:5000

2. Pregledna situacija M 1:5000

3. Dispozicijski načrt M 1:1000

4. Ureditvena situacija z zasnovo ureditve zelenih površin M 1:1000

5. Prerez M 1:500

6. Komunalna in energetska infrastruktura M 1:1000

7. Prometna ureditev M 1:1000

8. Detajli (družinski grob, žarni grob, vzorčni nagrobniki, obeležja grobnih polj) M 1:10, 1:20

9. Zasnova poslovilnega objekta z mrliškimi vežicami M 1:100

10. Načrt gradbenih parcel M 1:1000

11. Tehnični elementi za zakoličenje objektov in komunalnih naprav M 1:1000

12. Uradna katastrska kopija M 1:1000

II. LEGA IN PARCELE

3. člen

Meja ureditvenega načrta poteka na vzhodni strani ob vznožju nasipa železniške proge Zidani Most - Šentilj. Na južni strani gre dalje meja ob južnem robu obstoječe ceste. Na zahodni strani poteka meja dalje ob vzhodni strani melioracijskega jarka in ga na severni strani prečka in dalje poteka do lokalne ceste Pesnica - Jarenina.

Znotraj mej območja, ki se bo urejala s predmetnim ureditvenim načrtom, so naslednje parcele ali del parcel, vse k.o. Ranca: 630/4, 630/5, 630/6, 675, 667, 670, 673, 671, 551, 545/1, 545/2, 554, 546, 552, 556, 555, 664, 669, 674, 684.

III. FUNKCIJA IN GRAVITACIJSKO OBMOČJE

4. člen

Obravnavano območje se na južni strani nameni za pokopališko dejavnost po ureditvenem načrtu. Na novo pokopališče gravitirajo naselja Pesnica pri Mariboru (100 %) še delno naslednja naselja Gačnik (70 %), Dolnja Počehova (100 %), Jelenče (80 %), Pesniški Dvor (100 %), Ranca (100 %) in Spodnje Dobrenje 70%.

Na severni strani od pokopališča se predvidi rezervat za širitev pokopališča z varovalnim zelenim pasom in športne površine naselja Pesnica pri Mariboru.

IV. POGOJI ZA UREJANJE POKOPALIŠČA

5. člen

Prostorska organizacija pokopališča

Pokopališče je pravokotne oblike. Ima simetrično zasnovo glede na pozicijo glavnega vhoda. Glavni vhod na pokopališče je predviden iz zahodne strani, na sredi daljše stranice pokopališča, neposredno iz zahodne ceste, kjer je tudi parkirišče.

Vhod je rahlo zamaknjen iz ceste. Tako je zagotovljen položen prihod po stopnicah in po rampi na dvignjeno pokopališče. Odprti prostor pred zamaknjenim vhodom omogoča tudi varno zbiranje ljudi pred pokopališčem zlasti v času Dneva spomina na mrtve.

V osi glavnega vhoda sta načrtovana poslovilna ploščad in poslovilni objekt z mrliškimi vežicami.

Poslovilna ploščad deli grobno poljino na dva dela tako, da so na južni in severni strani tri grobna polja s prostorom za anonimne pokope. Na obeh straneh sta dve grobni polji z družinskimi grobovi in grobno polje z žarnimi grobovi s tem, da so na severni strani predvidene tudi žarne stene, v katerih so žarne niše. Vrste grobov v grobnem polju potekajo linijsko, kot je razvidno v grafični prilogi. Grobna polja so med seboj ločena z utrjenimi in zelenimi površinami in tako predstavljajo osnovno organizacijsko enoto ene vrste grobov.

Vsako grobno polje ima svoje obeležje, kjer je z veliko črko označeno grobno polje. Prav tako ima vsaka vrsta grobov svoje obeležje, ki označuje vrsto in zaporedno število grobov v eni vrsti. Obeležje je namenjeno za evidenco in za boljšo orientacijo obiskovalcev pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope ni nobenih obeležij.

Osrednji peš dostop je centralno nameščen, stranski dostopi so na severni in vzhodni strani. Dostop za prevoz pokojnika v mrliško vežico se nahaja na vzhodni strani.

6. člen

Družinski grob

Vsi družinski grobovi so enaki v izmerah 3,5 x 2 m in so vsi orientirani v isti smeri. Družinske grobove povezuje med seboj enotna zasaditev za narobnikom in skupni temelj, na katerega se postavi obeležje oz. spomenik. Razmejitve med grobovi so razvidne na temelju, kjer je na razdalji 2 metrov utor. Pred spomenikom je v širini 40 cm zelenica, ki se individualno zasaja do največ višine 0.40 m. Sveče in vaze je možno postavljati na temelj ali na omenjeno zelenico. V širini 1,9 m je tratna površina, ki poteka vzdolž celotne vrste kot tudi potka ob vznožju groba, ki zaključuje grob in se uredi iz plošč 40 x 40 x 5 cm.

Grobovi so glede na omenjeno brez robnikov oz. jih ni možno razmejiti.

V družinske grobove se pokopava s krsto, možno pa je vlagati tudi žare.

7. člen

Žarni grobovi

Žarni grobovi so v izmerah 2,40 x 1.00 m in so kot družinski grobovi orientirani v isto smer. Žarne grobove povezuje med seboj skupna zasaditev za nagrobnikom in skupni temelj.

Razmejitve med grobovi so označene na temelju z utorom. Sledi grobna površina v izmerah 1 x 1 m, ki jo je možno prekriti s ploščo. Ob vznožju poteka potka v širini 0.80 m, ki zaključuje grob in se uredi iz plošč 40 x 40 x 5 cm. Sveče in vaze se postavlja v okviru groba.

8. člen

Žarni zid

Žarni zid je predviden severno od mrliške vežice v okviru grobnega polja žarnih pokopov. Predvideni sta dve žarni niši po vertikali.

9. člen

Anonimni pokopi

Prostor za anonimne pokope se predvidi na južni strani grobne poljine (na zahodni strani) in se uredi kot tratna površina. Tu je možen le raztres pepela in ni možno nameščati nobenih obeležij.

10. člen

Klopi

Klopi se mestoma razmestijo po celotnem pokopališču.

11. člen

Svetila

Svetila se namestijo v okviru poslovilnega objekta, kar je stvar projektne dokumentacije.

12. člen

Voda

Vodovodna cev s pipo in izlivom se mestoma razmesti ob grobnih poljih.

13. člen

Koši za smeti in kontejner za smeti

Koši za smeti se mestoma razmestijo po celotnem pokopališču. Kontejnerji za smeti se postavijo v območju parkirišča in so namenjeni za vence in ostanke zemljin ob izkopih grobov.

14. člen

Nagrobniki

Vsi nagrobniki na enem grobnem polju so naravnani v isto smer in to v smeri poslovilnega objekta. Višina je omejena na maksimalno višino 0.80 m in morajo biti poravnani v isti liniji na skupnem temelju. Temelj je možno pokriti z istim materialom, kot je spomenik, kar velja za družinske in žarne grobove.

15. člen

Utrjene površine

Vse poti in poslovilna ploščad se opremi z tlaki, dovozna cesta, parkirišča in peš hodnik pa z asfaltom.

16. člen

Pokopališko znamenje

Pokopališko znamenje v obliki križa se namesti ob glavnih vhodnih stopnicah.

17. člen

Ograja

Okrog pokopališča se postavi ograja, ki zajema samo grobno poljino v celoti. Prometne površine so izven ograje.

18. člen

Poslovilni objekt z mrliškimi vežicami

Poslovilni objekt z mrliškimi vežicami stoji v osi glavnega vhoda na pokopališče in je z zadnjo fasado obrnjen proti železniški progi Zidani most - Šentilj.

Sestavljata ga dva funkcionalna sklopa. V glavnem delu so tri poslovilne sobe s klopmi, ki so od mrliških vežic ločene s stekleno steno. Pred glavnim delom je zasnovano pokrito monumentalno predverje s stebriščem. Na severni strani stebrišča je zaradi zaščite pred slabim vremenom predvidena steklena stena z barvnim vitražem.

V servisnem delu se nahajajo sanitarije za obiskovalce pokopališča, skupni prostor s čajno kuhinjo, sanitarije za uslužbence in prostor za krste ter mrliški voziček. Vhodi v sanitarije in v prostor za mrliški voziček so iz vzhodne strani - iz servisne napajalne ceste.

Objekt je pritličen. Streha poslovilnega objekta je ravna. Lahko je sestavljena iz dveh delov oz. ločena nad vsakim funkcionalnim sklopom.

Zunanje stene glavnega in servisnega objekta so obdelane z naravnim kamnom.

Tlorisni gabariti so maksimalni. Tolerance so možne le v smislu zmanjšanja objekta.

19. člen

Širitev:

Za širitev se predvidi območje severno od predvidenega pokopališča, ki pa mora v nadaljevanju upoštevati prostorsko logiko obravnavanega območja.

V. ŠPORTNI OBJEKTI IN ŠPORTNE POVRŠINE

20. člen

Objekti:

Objekta (gostinski objekt, skladišče) v okviru obstoječe športne cone se ohranita, možna je rekonstrukcija gostinskega objekta za namene športne dejavnosti z etažnostjo P + 1 + M.

Ob obstoječem nogometnem igrišču se ohrani tribuna, ob novem nogometnem igrišču pa se postavi nova tribuna.

21. člen

Športne površine:

Ohrani se obstoječe nogometno igrišče in obe tenis igrišči. V smeri proti jugu od obstoječih igrišč se uredi novo nogometno igrišče s tekaško stezo.

VI. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

22. člen

Za dovoz do obravnavanega območja je treba zgraditi novo cesto, ki poteka vzhodno od melioracijskega jarka. Nova cesta se na severu navezuje na obstoječo lokalno cesto (LC 310 080), na jugu pa na obstoječo javno pot (JP 810 301). Nova cesta je dvosmerna in dvopasovna z obvoziščnimi parkirišči in pločnikom.

Potrebno število parkirnih mest ob cesti je treba določiti v odvisnosti od dejavnosti na obravnavanem območju skladno z veljavnimi normativi. Ob pokopališču in športnem parku je treba del parkirnih mest urediti za vozila oseb z invalidskimi vozički.

Za pešce je treba urediti pločnik ob cesti in dostopne poti do športnih igrišč in pokopališča. Pločniki in poti morajo biti urejene brez arhitektonskih ovir.

V bližini pokopališča in športnih igrišč je treba urediti odstavna mesta za kolesa.

Na območju ureditve je treba urediti dostavne in interventne poti, ki bodo navezane na obodne ceste.

Za dovoz na plato pokopališča je treba urediti servisno cesto na jugovzhodni strani pokopališča. Servisna cesta za dovoz do poslovilnega objekta je skupna prometna površina, ki se odcepi od javne poti (JP 810 301) na jugu in poteka vzdolž železniškega nasipa ob zahodnem robu hudourniškega jarka. Odsek javne poti (JP 810 301), ki poteka po južnem robu pokopališča, je treba rekonstruirati tako, da bo zagotovljena prevoznost za vse vrste interventnih vozil v območju priključka servisne ceste.

Pri vseh posegih na obravnavanem območju je treba upoštevati pogoje gradnje v varovalnem pasu glavne železniške proge Zidani Most - Šentilj skladno z veljvno zakonodajo.

VII. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

23. člen

Splošno

Za predvideno infrastrukturo je potrebno naročiti projektno dokumentacijo.

Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalna odmike, predvsem med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m ter zahteve upravljavcev. V kolikor odmika med vodovodom in kanalizacijo ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Pred gradnjo je potrebno pri upravljavcih pridobiti natančne podatke o legah komunalnih vodov.

Za vse komunalne vode velja, da je pri posegih v bližini njih oz. pri novogradnjah potrebno določiti natančne lege le-teh, upoštevati vse predpisane odmike in zahteve upravljavcev, ki bodo predpisane v soglasjih k projektni dokumentaciji.

Potek načrtovane infrastrukture ter infrastrukturnih objektov in naprav je prikazan na grafični prilogi št. 6 in je sestavni del tega odloka.

24. člen

Vodooskrba

Za potrebe načrtovanih objektov je treba zgraditi:

- vodovodni cevovod min O 100 v dolžini ca. 450 m, s priključitvijo na obstoječ vodovodni cevovod JE DN 300 ob cesti, ki vodi skozi naselje Pesnica pri Mariboru

- vodovodni cevovod min O 100 v dolžini ca. 160 m s priključitvijo na obstoječ vodovodni cevovod PVC DN O 160 ob cesti Pesnica - železniška postaja

- zunanje hidrantno omrežje

- razvod vode znotraj pokopališča do posameznih točkovnih odjemov (vodovodnih pip)

- priključek objekta na načrtovano omrežje.

Za mrliško vežico in poslovilno dvorano je treba zagotoviti oskrbo z vodo za gašenje požarov, s kapaciteto 10 l/sek preko zunanjega hidranta.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

25. člen

Odvajanje odpadnih voda

Iz objekta na obravnavanem območju je treba odvesti fekalne vode, iz parkirišč in ostalih nepozidanih površin pa meteorne vode. Način odvajanja odpadnih voda mora biti skladen z ukrepi za varovanje okolja.

Kanalizacija obravnavanega območja se izvede v ločenem kanalizacijskem sistemu:

- fekalne vode iz objekta je treba voditi v vodotesno greznico brez iztoka. Gradnja greznice je začasna, do izgradnje predvidene kanalizacije in ČN. Velikost greznic se določi v projektni dokumentaciji v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. Po izgradnji javne kanalizacije se greznica opusti in objekt priključi na kanalizacijo.

- meteorne vode iz utrjenih površin in parkirišč je treba zbirati in preko čistilnih objektov (lovilci olj, peskolovi,...) prečiščene voditi v melioracijski jarek. Investitor mora zagotoviti redno vzdrževanje čistilnih objektov,

- padavinske vode s streh in neutrjenih površin je ponikati.

26. člen

Vodnogospodarske ureditve

Zaradi zagotavljanja varnosti pred 100 letnimi vodami Cirknice je treba niveletno urediti pokopališče na koti 255.80 m. Potrebno bo izvesti tudi visokovodni nasip ob levem bregu med železniškim mostom in cesto Maribor - Šentilj, v dolžini 450 m.

Hudourniški jarek, ki prečka železniško progo in se izliva na območju pokopališča v melioracijski jarek je treba urediti in preusmeriti vzdolž železniške proge (proti jugu) z navezavo na obcestni jarek na južni strani ceste.

27. člen

Oskrba z električno energijo

- Za oskrbo objektov z električno energijo je treba: zgraditi nizkonapetostni kablovod od TP Pesnica 1 do obravnavanega območja. Načrtovani objekt bo osvetljen reflektorsko. Urediti je treba razsvetljavo načrtovanih parkirišč. Izbere naj se enoten tip svetilk. Možna je izbira tudi solarnih svetilk. Za nizkonapetostni kablovod od TP do obravnavanega območja si mora investitor pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. V primeru potrebne priključne moči več kot 13 kW (3x20 A) je treba preurediti del nizkonapetostnega omrežja, za kar si mora investitor pridobiti projektno dokumentacijo.

Investitor si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja za mrliško vežo in ostale objekte, ki bodo napajani z električno energijo, pridobiti elektroenergetsko soglasje.

28. člen

Telekomunikacijsko omrežje

Priključitev načrtovanega objekta na fiksno felekomnikacijsko omrežje ni načrtovano. V kolikor se bo investitor odločil za fiksno omrežje je le to potrebno dograditi in ga navezati na obstoječe. Načrtovan objekt se bo lahko vključil v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale v Pesnici pri Mariboru, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni organizaciji.

V kolikor bodo pri gradnji ogrožene nadzemne TK inštalacije, jih je treba pred pričetkom del prestaviti ali zaščititi.

29. člen

Ogrevanje

Ogrevanje načrtovanega pokopališkega objekta naj se vrši po potrebi z ekološko neoporečnimi energenti (elektrika, biomasa, kurilno olje, plin).

30. člen

Odstranjevanje odpadkov

Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Pesnica.

VIII. ZA VAROVANJE OKOLJA IN PROTIPOŽARNA VARNOST

Varstvo voda

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in objektih, se ne smejo izpuščati v podtalje

- odvajanje vod iz vseh utrjenih površin mora biti izvedeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje, oz. je meteorne vode šele predhodno prečiščene možno voditi v melioracijski jarek.

Varstvo zraka

V času gradnje bo potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja (v času gradnje preprečiti nekontroliran raznos sipkih materialov iz gradbišča, prekrivati sipke tovore pri transportu po javnih površinah). Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaženja zraka upoštevati vso zakonodajo, ki obravnava to področje.

Varstvo pred hrupom

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje z II. stopnjo varstva pred hrupom.

Varstvo pred požarom

Požarno varnost objektov in drugih ureditev je potrebno zagotoviti skladno z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Na osnovi Pravilnika v tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov je treba zagotoviti zadostne količine vode za gašenje.

Vsi posegi so načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in razmeščanje opreme za gasilce.

IX. ZELENE POVRŠINE

31. člen

Tratna površina na pokopališču je osnovna oblikovalska značilnost v kontrastnem razmerju do vegetacijskih prvin in opreme pokopališča kot je prikazano v grafični prilogi.

Ob obstoječih igriščih se zasadijo drevesa le mestoma kot tudi ob novem nogometnem igrišču.

Med športno cono in bodočim rezervatom za širitev pokopališča se zasadi zeleni varovalni pas v funkciji razmejitve prostora.

Vse ostale zasaditve z nižjo drevnino so stvar projektne dokumentacije.

X. OMEJITVE

32. člen

Omejitev v prostoru predstavljajo železnica na vzhodni strani, ki pa jo poseg ne prizadene, kot tudi ne odvodnega melioracijskega jarka na zahodni strani.

XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UREDITVENEGA NAČRTA

33. člen

V ureditvenem območju upoštevati študijo poplavne ogroženosti (varianta 2) za načrtovano pokopališče, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.d., št. projekta 2461/02 (julij 2002).

V projektni dokumentaciji ureditve je potrebno upoštevati naveden ureditveni načrt in oblikovno uskladiti vso mikro opremo (klopi, koši za smeti, svetila, pipe z izlivom itd.).

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati za del območja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica (MUV št. 13/2000 in 18/2001), ki določa merila in pogoje za posege v prostor do sprejema tega ureditvenega načrta.

35. člen

Manjše spremembe tega ureditvenega načrta so možne na osnovi strokovnega mnenja in v soglasju občinskega sveta.

XIII. KONČNE DOLOČBE

36. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in drugim zainteresiranim v prostorih občine.

37. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektor.

38. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.

Številka: 03201-5/2003 - OS

Datum: 28. november 2003