Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 13. redni seji 31. 08. 2016  sprejel

ODLOK

O PRVIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O  OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DESTRNIK - 1. SD OPN

1.         Uvodne določbe

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se sprejmejo  1. spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št.  13/2011, v nadaljevanju odlok). Spremembe  in dopolnitve se nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela prostorskega akta.

(2) V tekstualnem delu  strateškega dela odloka se:

·       izvzame vse navedbe prostorske ureditve gospodarska cona v Janežovskem Vrhu v 6., 7., 17.,  21., 29., 30., 32., 35. in 41. členu odloka. Gospodarska cona Janežovski Vrh je bila z odlokom v prostor umeščena v nasprotji s predpisi in pravili  ter mnenji pristojnega nosilca urejanja prostora s področja razvoja poselitve, zato se jo s 1.SD OPN ukine oz. izvzame iz vsebin prostorskega akta,

·       v 17. členu se navede pravilno imenovanje potoka Rogoznice, ki v odloku napačno poimenovan Janežovski potok,

·       v 18. členu se dopolni vsebine  v zvezi z  omrežjem naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

·       v 32. členu (določitev okvirnih območij naselij)  se doda novo okvirno območje naselja Jiršovci – Gaje, hkrati pa se izvzame predvideno širitev naselja Janežovski Vrh, ki je bila z odlokom v prostor umeščena v nasprotji s predpisi in pravili  ter mnenji pristojnega nosilca urejanja prostora s področja razvoja poselitve,

·      v 44. členu se črta navedbo pretečenega programa razvoja podeželja RS.

(3) V tekstualnem delu izvedbenega  dela odloka se:

·       spremeni in dopolni določitev enot urejanja prostora (46. člen),

·            nadomesti preglednico  s pregledom enot urejanja prostora  (49. člen),

·           dopolni in spremeni določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP  (50. člen),

·           dopolni in spremeni  prostorske izvedbene pogoje (PIP) v območjih naselij (poglavje 3.5):

·                     poglavje 3.5.1(PIP za  območja stanovanj in centralnih dejavnosti):

·                              PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor (51. člen),

·                              PIP glede lege objektov (52. člen),

·                              PIP glede velikosti objektov (53. člen),

·                              PIP glede oblikovanja (54. člen),

·                              PIP in merila za parcelacijo (56. člen), 

·                              PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (57. člen), 

·                              PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb (58. člen),

·                     poglavje 3.5.2 (PIP za območja podeželskih naselij): 

·                              PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor (60. člen),  

·                              PIP glede lege objektov (61. člen), 

·                              PIP glede velikosti objektov (62. člen), 

·                              PIP in merila za parcelacijo (64. člen), 

·                              PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (65. člen),

·                                 poglavje 3.5.3: PIP za športno rekreacijska območja (68. člen),

·                                 poglavje 3.5.5:  PIP za območja parkirišč (70. člen),

·                                 poglavje 3.5.6:  PIP za območja proizvodnje električne energije v EUP LE2 (71. člen),

·                                 poglavje 3.5.7: PIP za območje okoljske infrastrukture (72. člen),

·                     dopolni in spremeni prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov v naseljih (poglavje 3.6 odloka):

·                                 doda  nov 72.a člen (omejitve do sprejema OPPN),

·                                 poglavje 3.6.1:  dopolni in spremeni usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7 (73. člen),

·                                 poglavje  3.6.2-  Območja stanovanj: dopolni in spremeni navedbo EUP,  za katere je predviden  OPPN (74. člen),

·                                 poglavje 3.6.3 (Gospodarska cona Janževski Vrh): črta  celoten 75. člen.

·                     Dopolni in spremeni  prostorske izvedbene pogoje na območju krajine (poglavje 3.7):

·                              poglavje 3.7.1:

·                                        naslov poglavja z navedbo EUP,

·                                        PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor (77. člen),

·                                        PIP glede velikosti (79. člen),

·                                        PIP glede oblikovanja (80. člen),

·                                        PIP glede mirujočega prometa (81. člen),

·                                        PIP in merila za parcelacijo (82. člen),

·                                        PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (83. člen),

·                                        PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb (84. člen),

·                                        doda se nov 85.a člen (posebni pogoji za območji preseljenih kmetij).

·                              poglavje 3.7.2 (PIP na območju EUP 17- razvojna kmetija Arnuš):

·                                        PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor (86. člen),

·                                        PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (90. člen).

·                              poglavje 3.7.3 (turistično območje Jiršovci):

·                                        PIP glede velikosti objektov (95. člen),

·                                        PIP in merila za parcelacijo (97. člen).

·                              poglavje 3.7.4:  PIP za območje EUP DR2 -  Režijski obrat za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini (101. člen),

·                              poglavje 3.7.5:  PIP za območje EUP PL2 - kmetijski kombinat Placar (102. člen).

·                     Dopolni prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov na območju krajine (poglavje 3.8 odloka):

·                              doda se nov 102.a člen (omejitve do sprejema OPPN),

·                              doda se nov 103.a člen (usmeritve za OPPN Športni park Janežovski Vrh),

(4) V grafičnem delu strateškega dela OPN se dopolni:

·       Karto 1: Zasnova prostorskega razvoja,

·       Karto 3: Zasnova poselitve,

·       Karto 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.

(5) V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se:

·       spreminja  podrobno namensko rabo prostora (PNRP),

·       spreminja meje enot urejanja prostora (EUP),

·       ukine se delitev enot urejanja prostora ZN1 in ZN3 na podenote.

Spremembe PNRP ter EUP so dokumentirane in obrazložene v prilogah1. SD OPN.

2. člen

(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev OPN)

(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:

1.            Uvodne določbe

2.            Strateški del

3.            Izvedbeni del

4.            Prehodne, posebne in končna določba

(3) Grafični prikazi sprememb in dopolnitev vsebujejo:

·       strateški del:

·       Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja,

·       Karta 3: Zasnova poselitve,

·       Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

·       izvedbeni del:

·       pregledna karta občine  z razdelitvijo na liste,

·       pregledna karta občine  s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,

·       prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (listi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12),

·       prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (listi 1,2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12),

·       legendo.

3. člen

(obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN)

Obvezne  priloge prostorskega akta so:

·       izvleček iz hierarhično nadrejenega državnega strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,

·       prikaz stanja prostora,

·       strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve  prostorskega akta,  

·       mnenja nosilcev urejanja prostora in obrazložitev kako so bila upoštevana.

·       obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,

·       povzetek za javnost in gradiva nosilcem urejanja prostora.

V postopku priprave  prostorskega akta celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno izvesti (odločba Ministrstva za okolje in prostor, štev.: 35409-347/2013/19 z dne 10.11. 2014), zato okoljsko poročilo ni bilo izdelano.

2.         Strateški del

4. člen

(ključni problemi in razvojne težnje)

V odloku  se v 4. odstavku 6. člena črta besedilo „in z opredelitvijo  novega  območja za namestitev poslovnih dejavnosti.“

5. člen

(krepitev občinskega središča in turističnega središča Janežovci)

Drugi  odstavka 7. člena se spremeni in dopolni  tako, da se glasi:

„(2) Predvsem naselji Destrnik in Janežovci se krepita tudi kot zaposlitveni središči, Destrnik z delovnimi mesti centralnih dejavnosti ter servisnih dejavnosti. Z odkritjem zadostnih količin geotermalne vode zahodno od naselja Janežovci so zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj turističnega središča Janežovci (že umeščeno v prostor in izdano gradbeno dovoljenje za Terme Janežovci). Terme Janežovci so nosilec razvoja  delovnih mest, vezanih na termalne turistične dejavnost in spremljajoče servisne službe (proizvodno območje Janežovski Vrh). Na ponudbo Term Janežovci je vezana tudi ponudba dodatnih prenočitvenih zmogljivosti (stanovanjsko-turistično območje Janežovci). V ostalih naseljih se zagotavlja le primerna raven dejavnosti osnovne oskrbe.“

6. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

„(1) Proizvodna območja: V občini je opredeljeno proizvodno območje pri Drstelji, kjer urejamo obstoječi obrat občinskega komunalnega podjetja.

V tretjem stavku tretjega odstavka  se črta besedo „Janežovskega“ pred besedo „potoka“ ter za njo doda besedo  „Rogoznice“.

7. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

Prvi odstavek 18. člena se se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„(1) V občini je opredeljeno omrežje naselij, v katerem predstavljajo osnovno strukturo:

–  naselje Destrnik kot osrednje in največje naselje v občini je opredeljeno kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča,

– ostala naselja brez središčne vloge v omrežju naselij.  To so naselja Janežovski Vrh, Ločki Vrh, Vintarovci, Jiršovci (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Gomila, Dolič, Gomilci, Janežovci, Placar (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Drstelja ( 2 manjši strnjeni pozidavi  kot naselji po SPRS), Svetinci, Desenci in Levanjci.“

Prvi stavek v 2. odstavku se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„Lokalno središče Destrnik je sedež občinske uprave, javnih in centralnih dejavnosti za vsakodnevno oskrbo prebivalcev občine.“

V tretjem odstavku se pred besedilo doda stavek:

„Ostala naselja so, glede na zastopanost dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev po SPRS, vasi.“

8. člen

(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)

V drugem  odstavku 21. člena se črta besedilo:

„ in novo proizvodno območje  v Janežovskem Vrhu.“

Drugi stavek v tretjem odstavku se spremeni tako, da se glasi: „Centralno območje naselja se organizira okoli starega jedra s cerkvijo in v osrednjem delu ob gasilskem domu.“

Črta se zadnji stavek v tretjem odstavku.

9. člen

(energetska infrastruktura)

V tretji alineji tretjega odstavka  29. člena se besedno zvezo „obeh proizvodnih območjih“ nadomesti z besedno zvezo  „proizvodnem območju Drstelja“.

V zadnjem stavku četrtega odstavka se besedno zvezo  „obe proizvodni območji“ nadomesti z besedno zvezo „proizvodno območje Drstelja.“

10. člen

(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo

 ter varstvo okolja)

V drugem odstavku  30. člena se črta zadnji stavek.

V prvem stavku 3. odstavka se besedno zvezo  „proizvodnih conah“ nadomesti z besedno zvezo „proizvodnem območju  Drstelja“.

11. člen

(določitev okvirnih območij naselij)

V tretjem odstavku 32. člena se za prvim stavkom doda stavek:

„Kot naselje se opredeli tudi strnjeno območje poselitve v Jiršovcih (Gaje) ob lokalni cesti 060063 severovzhodno od osrednjega  dela naselja Jiršovci.“

V četrtem odstavku se  črta peto in šesto alinejo.

12. člen

(razvoj naselij z notranjim razvojem, s prenovo ali širitvijo)

Prvi odstavek 34. člena se dopolni tako, da se glasi:

„(1) Naselja, ki se jih zapolnjuje znotraj obstoječih meja, so Svetinci, deloma Zasadi, Desenci Destrnik, Dolič,  Vintarovci (del, ki leži znotraj občinskega središča, in del južneje), Janežovski Vrh, Janežovci, Jiršovci (območja gručastih jeder slemenske poselitve) in Placar.“

13. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

V tretjem  odstavku  35. člena se črta prvi stavek.

14. člen

(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kakovosti prostora)

V drugem stavku četrtega  odstavka 41. člena se črta besedno zvezo „proizvodno območje v Janežovskem Vrhu“.

15. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

V drugem odstavku 44. člena se črta besedilo „za obdobje 2007–2013 v drugi in tretji osi (ohranjanje kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter spodbujanje uvajanja dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti v podeželska gospodarstva)“.

III.         Izvedbeni del

16. člen

(enote urejanja prostora)

Drugi odstavek 46. člena se spremeni in dopolni  tako,da se glasi:

„(2)  Enote urejanja prostora so opredeljene za strnjena naselja, zaselke in za dele naselij Destrnik, Desenci, Dolič, Gomila, Gomilci, Vintarovci, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Janežovski Vrh, Levanjci, Ločki Vrh, Placar, Svetinci in Zasadi ter  za proizvodno območje Drstelja,  športno- rekreacijsko območje Janežovski Vrh,  turistični območji Janežovci in Jiršovci, območji  bioplinarn, območji ribnikov Drstelja, komunalno območje Janežovci, območja režimov  ter območja krajine.“

17. člen

(pregled enot urejanja prostora v občini)

Preglednico enot urejanja prostora v 49. členu se nadomesti z novo, ki se glasi:

KD – zavarovana kulturna dediščina

VVO – Vodovarstvena območja z oznako VVO III, Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007, 32/11 in 24/13)

erozijska območja*- območja zahtevnih zaščitnih ukrepov

poplavno območje -  Opozorilna karta poplav (zelo redke poplave)

18. člen

(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

(1) V drugi alineji drugega odstavka 50. člena se za obstoječim doda besedilo, ki se glasi:

·       „ če je nova namembnost skladna z namensko rabo prostora.“

(2) Četrto alinejo drugega odstavka se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

·       „gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.“

(3) Za petim odstavkom se dodata nov šesti in sedmi  odstavek, ki se glasita:

„(6) Ne glede na določbe za posamezne enote urejanja prostora je na območju OPN dovoljeno graditi in urejati  objekte za varstvo pred  naravnimi nesrečami kot so oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazu, protipoplavni nasipi ipd.,  če to ni v nasprotju s predpisi   o vodah, varstvu narave in kulturne dediščine, varstvu človekovega zdravja in drugimi področnimi predpisi. Za  kmetijska  zemljišča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77. člena tega odloka.

(7) Splošni  prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov:

·       Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov ter drugih posegov na kmetijskih zemljiščih so podrobno opredeljene v 6. odstavku 77. člena za območja PNRP K1 in K2 ter v preglednicah v Prilogah 1 in 2 za preostala območja PNRP.

·       Odmik od parcelne meje naj znaša najmanj 1,5 m razen za ograje in   ureditve v nivoju terena, ki se lahko postavijo do parcelne meje.  Če so odmiki  manjši od zgoraj določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev.

·       Začasni objekt sezonskega turističnega značaja se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavi samo v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.

·       V vseh enotah urejanja prostora je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju drugih  pogojev tega odloka. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77.  člena  tega odloka.

·       Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.

·       Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 3 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN.

·       Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja. Izven območij naselij ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prosto stoječi oglasni panoji in zasloni, zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih ter  nezahtevnih  objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditve. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.

·       Likovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo osnovnemu objektu,  morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.  Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov in garaž za osebna vozila ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.

·       Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene.

·       Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:

·       majhna stavba (objekt za lastne potrebe v kulturnovarstvenih smernicah):

·      drvarnica - imeti mora podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, opečno kritino- izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja:

·      garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest,

·      lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše, biti mora lesena;

·      nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekta  ali odprtega prostora;

·      rezervoar - načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;

·      uta oz. senčnica-  biti mora lesena;

·      ograja- naj bo iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo:

·      pomožni infrastrukturni objekti:

·      energetski objekti:

·       nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v območjih kulturne dediščine jih je potrebno speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino - v tem primeru naj vodi potekajo po oz. izjemoma ob robovih naselja, gozda, cest...;

·       ločilno oz. krmilno mesto - naj bo neopazno, umaknjeno na rob;

·       transformatorska postaja - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno naj bo čimbolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;

·       relejna hišica- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;

·       tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;

·       fotovoltaične elektrarne- na objekte kulturne dediščine se načeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določati posebej;

·      telekomunikacijski objekti-:

·       sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje- praviloma naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo;

·      komunalni objekti:

·       objekt s hidroforno postajo oz. prečrpališčem - izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine, če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne-   izpostavljenem mestu, obdanem z živico:

·       mala tipska čistilna naprava - območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto;

·      pomožni kmetijsko gozdarski objekti:

·      čebelnjak - sledijo naj tradicionalnemu vzoru;

·      gnojišče, gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;

·      gozdna cesta- v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras;

·      gozdna učna pot- v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih zabel;

·      gozdna žičnica- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;

·      kašča- sledijo naj tradicionalnemu vzoru;

·      kozolec- dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih;

·      kmečka lopa- postavitev možna le v okviru kmečkega gospodarstva;

·      silos - možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva;

·      skedenj - dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev

·      začasni objekti:

·         začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;

·         začasni objekti se smejo za prireditve se smejo postaviti za omejen čas trajanja prireditve;

·      začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine;

·      vadbeni objekti:

·      dopustni so le v sklopu obstoječih učno- vzgojnih objektov;

·      montažnih napihljivih šotorov naj se ne postavlja v območja kulturne dediščine;

·      spominska obeležja:

·      pred postavitvijo spominskih obeležij  v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

·      urbana oprema - v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno:

·      čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane opreme (postajališča, ekološki otoki ipd.);

·      objekt za oglaševanje - na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporablja lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt;

·      transparent - na območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma ni dovoljeno;

·      skulptura - enako kot za spominska obeležja;

·      večnamenski kioski - v območjih kulturne dediščine niso dopustni- v ta namen se lahko uporablja obstoječe opuščene objekte kulturne dediščine

·      vodnjaki - enako kot za spominska obeležja.“

(4) Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:

„(8) V določenih primerih se dovoli odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja v posamezni enoti urejanja prostora. Če je bil objekt zgrajen pred sprejemom odloka v skladu s takrat veljavnimi pogoji oz. določili  glede oblikovanja, objekt pa je potrebno legalizirati, ker ni bil zgrajen na v gradbenem dovoljenju navedeni zemljiški parceli, se dovoli odstopanje od  sedaj veljavnih prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja. V tem primeru se šteje,  da objekt izpolnjuje pogoje glede oblikovanja.“

19. člen

(prostorski izvedbeni pogoji v območjih naselij)

Naslov poglavja 3.5.1 se dopolni   tako, da se glasi: „Prostorski izvedbeni pogoji za območja stanovanj in centralnih dejavnosti v EUP D1, D3, D4, D5, D6,  D8, D15, D16.“

20. člen

(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

V petem odstavku  51. člena se pred alinejo „- gostinske stavbe“ doda novo alinejo, ki se glasi:

„- stanovanjske stavbe,“.

Šesti odstavek se dopolni in spremeni tako, da se glasi:

„Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe CD so namenjena drugim centralnim dejavnostim, kjer prevladujejo določene centralne dejavnosti nad stanovanji. V EUP D15 so prevladujoče  izobraževanje in poslovno-storitvene dejavnosti. Delež navedenih dejavnosti mora, glede na celotno površino EUP, znašati vsaj 50 %.  Preostale površine se lahko nameni  ostalim dopustnim dejavnostim iz 5. odstavka tega člena.“

Črta se sedmi odstavek. Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

21. člen

(PIP glede lege objektov)

Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:

„(1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednjih parcelnih mej, so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti, intervencijskega dostopa ter ob izpolnitvi požarnih  in higiensko sanitarnih pogojev ter najmanj dvournega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov. Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do meje. Talne ureditve (tlake) se gradi  do parcelne meje.“

22. člen

(PIP glede velikosti objektov)

Prvi in drugi odstavek  53. člena se spremeni in dopolni  tako, da se glasita:

„(1) Na območjih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU in CD  je največja višina novih objektov štiri etaže nad urejenim terenom (P + 2 + M ). V mansardi, kot četrti etaži nad terenom, se kapne lege podzida maksimalno do višine 60 cm. Glede kleti se upošteva pogoje iz drugega odstavka tega člena.

(2) Na območjih stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS  je največja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov  P + 1 + M (pritličje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja bivalna etaža nad terenom, ima maksimalno podzidavo  kapnih leg do višine 60 cm. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 metre.  Dopustna je  gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko  podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet  vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).“

Četrti in peti odstavek se črta.

23. člen

(PIP glede oblikovanja)

V prvem odstavku 54. člena se črta zadnji stavek.

V tretjem odstavku se črta besedilo “ali v svetlo sivi, izvedba pa ne sme biti v obliki polkrožnih brun“.

V prvem stavku 4. odstavka  se prvi stavek dopolni tako, da se glasi:

„V območjih z oznako podrobne namenske rabe CU in CD se stanovanjske, javne stavbe, upravne in poslovne stavbe, trgovske in gostinske ter stavbe za storitvene dejavnosti lahko oblikuje z največjo višino 10 m, z ravno ali blago enokapno streho v naklonih do 15° ali s simetrično dvokapnico v naklonih 35–45°.“

24. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

Prvi odstavek 56. člena se dopolni tako, da se glasi:

„(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti in zasnove načrtovanih objektov ter od tipologije pozidave. Povprečna velikost stanovanjske parcele za prostostoječo družinsko stanovanjsko hišo je 500 m², z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami  in PIP glede varovanja zdravja. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.“

Drugi odstavek se črta. Do sedaj tretji odstavek postane drugi odstavek.

25. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Peti odstavek 57. se nadomesti z novim, ki se glasi:

„(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

26. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

Prvi do šesti odstavek 58. člena se nadomesti  z novim prvim do sedemnajstim odstavkom, ki se glasijo:

„(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine.

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:

·       gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in

·       rekonstrukcija objekta.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekt in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.

Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·      oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·      funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·      sestavine in pritikline,

·      stavbno pohištvo in notranja oprema,

·      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·      celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·           naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·           odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·           prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),

·           prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·           naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·           podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·           odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·           stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·           oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·           zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP  za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

·       značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

·       tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini),

·       tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),

·       odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

·       avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

·       preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

·       zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·       odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·       izkoriščati mineralne surovine  in

·       postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·       če ni možno najti drugih rešitev in

·       če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       avtentičnost lokacije,

·       materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·       vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       materialna substanca, ki je še ohranjena,

·       lokacija in prostorska pojavnost,

·       vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine.  Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljišč/  investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.“

Dosedanji sedmi do sedemnajsti odstavek postane osemnajsti do osemindvajseti odstavek.

V 12. alineji dvajsetega do sedaj devetega  odstavka se besedilo „10. točke 76. člena“ nadomesti z besedilom „ 9. točke 77. člena“.

V 28. do sedaj 17. odstavku se v tabeli besedilo „Komunalnega podjetja Ptuj“ nadomesti z besedilom „pristojnega komunalnega podjetja“.

27. člen

(prostorski izvedbeni pogoji za območja

podeželskih naselij)

Naslov poglavja 3.5.2 se dopolni in spremeni tako, da se glasi:

„3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja podeželskih naselij v  EUP D10,  D13, D14, D17, D22,  DE1, DO1,  DO2,  DO3,  DR4, DR5, GM1, GO1, J1, J6,  JI2, JI3, JI4, JI5, JI7, JI9, JV1,  LE1,  LO1,PL1, PL3, PL4, SV1,VI1, VI2, VI3“

V tretjem odstavku 60. člena se za obstoječim besedilom doda stavek:

„Na območju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP JI9 (gostišče Jiršovci- Gaje) so dopustne gostinske, turistične, trgovske, poslovne in sorodne dejavnosti ter stanovanjska dejavnost.“

Črta se peti odstavek. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

28. člen

(PIP glede lege objektov)

Prvi odstavek 61. člena se spremeni in dopolni  tako, da se glasi:

„(1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednjih parcelnih mej, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuščev, balkonov, nadstreškov ...), so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti za intervencijske dostope ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter zagotovitvi najmanj dveurnega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov (dnevne sobe). Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do parcelne meje, Talne ureditve se lahko gradi do parcelne meje.“

29. člen

(PIP glede velikosti objektov)

Prvi stavek prvega  odstavka 62. člena  se spremeni tako, da se glasi:

„Največja nadzemna etažnost enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov je P + 1 / M (pritličje, nadstropje ali mansarda).“

Črta se drugi in tretji stavek prvega odstavka.

Tretji in četrti odstavek se nadomesti z novim tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasita:

„(3) Največja nadzemna etažnost objektov za druge dovoljene dejavnosti na območjih podrobne namenske rabe prostora z oznako SK je P + 1/M  (pritličje, nadstropje ali mansarda).  Višina objektov  za obrtne dejavnosti znaša največ osem metrov, merjeno  od kote pritličja do vrha slemena. Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte.

(4) Največja nadzemna etažnost objektov  na območjih  podrobne namenske rabe prostora z oznako CD v EUP DE1 in  JI9  je P + 1/M  (pritličje, nadstropje ali mansarda). Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte. Ne glede na določbe prvega  odstavka 63. člena so gradbene mase objektov  lahko večje od  gradbenih mas objektov v soseščini.“

30. člen

V prvem  odstavku 63. člena se prvi odstavek dopolni tako, da se glasi:

„Gradbene mase novih stanovanjskih in drugih objektov se načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini.“

V tretjem odstavku se prvi odstavek dopolni tako, da se glasi:

„(Strehe stanovanjskih in  drugih dopustnih  objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°.“

31. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

Prvi  odstavek 64. člena se dopolni tako, da se glasi:

„(1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je  500 m² z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami  in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.“

Črta se drugi odstavek. Dosedanji tretji in četrti odstavek postane drugi in tretji odstavek.

32. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Peti odstavek 65. člena se nadomesti z novim, ki se glasi:

„Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

33. člen

(športno-rekreacijska območja)

12. odstavek 68. člena se nadomesti z novim, ki se glasi:

„Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

34. člen

(PIP za območja parkirišč)

Naslov poglavja 3.5.5 se dopolni   tako, da se glasi:

„Območje javnih parkirišč v EUP D1 in D23.“

Prvi odstavek 70. člena se dopolni tako, da se glasi:

„(1) Na območju javnega parkirišča z oznako podrobne namenske rabe PO se dovoli postavitev urbane opreme, ograj, grajenih škarp in podpornih zidov, omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, pomožnih infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij.“

Prvi stavek 5. odstavka se spremeni tako, da se glasi:

„Javna parkirišča se po potrebi priključi na električno omrežje (javna razsvetljava).“

Šesti odstavek  se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„Padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem očisti maščob ter  prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

35. člen

(PIP za območja proizvodnje energije)

Zadnji stavek prvega odstavka  71. člena  se dopolni tako, da se glasi:

„Dopusti se gradnjo omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavnih  in nezahtevnih objektov za podrobno namensko rabo E, določenih v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“

Četrta alineja petega odstavka se nadomesti z novo, ki se glasi:

·       „- padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin,“

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

„V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva  okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.“

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

36. člen

(PIP za območje okoljske infrastrukture)

Prvi odstavek 72. člena se dopolni tako, da se glasi:

„Območje okoljske infrastrukture v EUP J3  je namenjeno čistilni napravi za čiščenje odpadnih voda. Zraven čistilnih naprav se se na območju stavbnih zemljišč dopušča gradnjo omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“

Peta alineja sedmega odstavka se nadomesti z novo, ki  se glasi:

„-padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin,“

37. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih

načrtov v naseljih)

Za 72. členom se doda nov 72.a člen, ki se glasi:

„72.a člen

(omejitve  do sprejema OPPN)

(1) Na območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih je skladno z odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi:

·       investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,

·       odstranitve obstoječih objektov,

·       gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.

(2)  Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju.

Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.“

38. člen

(usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7)

V 73. členu se v drugem odstavku besedilo „Destrnik–Zasadi–R III 739“ nadomesti z oznako 060052.

39. člen

(usmeritve za OPPN za območja stanovanj)

Podnaslov 74. člena se spremeni in dopolni  tako, da se glasi:

„(usmeritve za OPPN za območja stanovanj v EUP  DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5)“

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

„(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območja, za katera se za celotne EUP  izdela posamezne OPPN, so območja EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5,  PL6, VI4, VI5.“

40. člen

(gospodarska cona Janežovski Vrh)

Črta se poglavje „3.6.3 Gospodarska cona Janežovski Vrh“  ter celoten  75. člen odloka (usmeritve za OPPN Gospodarska cona Janežovski Vrh v EUP JV5)

41. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine)

Naslov poglavja 3.7.1 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„PIP na območjih  EUP ZN1, ZN2, ZN3,  ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13, ZN14, PL7 in JI8“

Drugi odstavek 77. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„(2) Območja z oznako podrobne namenske rabe A so površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij. Dopustne dejavnosti: upošteva se prostorske izvedbene pogoje za območja z oznako podrobne namenske rabe SK. Na območju razpršene poselitve  je na predmetnih stavbnih zemljiščih dopustno graditi:

·         eno- in dvostanovanjske stavbe,

·         nestanovanjske kmetijske stavbe  in stavbe za  dopolnilne kmetijske dejavnosti,

·         druge stavbe ob ob upoštevanju določil glede dopustnih dejavnosti,

·         gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi,

·         enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“

Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti do deseti odstavek postane tretji do deveti odstavek.

V tretjem  do sedaj četrtem odstavku se za prvo alinejo doda drugo alinejo, ki se glasi:

„- omrežja ter pripadajoče objekte in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,“

Dosedanja druga alineja postane tretja alineja.

Šesti do sedaj sedmi odstavek se spremeni in dopolni tako, da  se glasi:

„ Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2  se dopusti:

·       na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost  objekta ne spreminja. V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka,

·       gradnjo pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna,

·       agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

·       gradbeno inženirske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja,

·       posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·       rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste),

·       premične čebelnjake, pomožno kmetijsko- gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljske poti, premične tunele in nadkritja, zaščitne mreže, lovske preže,

·       začasne objekte (na zemljišču so lahko postavljeni največ šest mesecev, po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču), od tega:

·       kiosk, oziroma tipski zabojnik,

·       odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata,

·       pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,

·       cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni,

·       začasno tribuno za gledalce na prostem,

·       objekte, namenjene začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,

·       smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami,

·       nezahtevne in enostavne objekte v skladu z uredbo, ki razvršča vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, od tega:

·       objekti, ki se uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporni zidovi, vendar le na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu,

·       pomožni objekti v javni rabi, od tega: (nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt,  pomožni cestni objekti; oboje  le ob rekonstrukciji lokalne ceste),

·       podporni zid (dopustno le v okviru agromelioracije),

·       mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE),

·       nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno in odpadno vodo s prostornino, manjšo od 50 m3),

·       rezervoar za vodo kot enostaven objekt,

·       vodnjak, vodomet,

·       priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (dopustni vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest),

·       vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik),

·       pomožni kmetijsko- gozdarski objekti:

·       če znaša razdalja med fasadama novega in obstoječega legalno zgrajenega  objekta kmetije, kjer se prebiva, manj kot 20 m:  kozolec (enojni in dvojni), kmečka lopa, grajeni rastlinjak,  skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, ležeči (koritasti) silos, stolpni silos,  zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, grajeno molzišče,

·       grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, napajalno korito, krmišče,

·       pomožni komunalni objekti,

·       pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).“

42. člen

(PIP glede velikosti)

Prvi odstavek 79. člena  se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

„(1) Največja etažnost družinske stanovanjske hiše je največ dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom (P + 1N /M). Posamezna etaža ne sme presegati višine treh metrov. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih, ki jih ogroža visoka podtalnica ter na poplavnih območjih, gradnja kleti ni dopustna. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).“

43. člen

(PIP glede oblikovanja)

Prvi odstavek 80. člena se spremeni tako, da se sedaj glasi:

„(1) Oblikovanje bivalnih objektov na območjih krajine mora v največji meri upoštevati  tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura). Novi  objekti morajo biti oblikovani v sorazmernem odnosu do velikosti in členjenosti gradbenih mas v okolici. Največja dovoljena stopnja izrabe in stopnja pozidanosti zemljišča nista določeni.“

Tretji stavek šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

„Če so širši od 12 m, je naklon lahko manjši.“

44. člen

(PIP glede mirujočega prometa)

V drugi alineji tretjega odstavka 81. člena se za znakom „+“ doda oznako  „1PM/2“.

45. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

Prvi odstavek 82. člena se dopolni tako, da se glasi:

„(1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m² z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami  in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.“

Črta se drugi odstavek. Dosedanji tretji in četrti odstavek postane drugi in tretji odstavek.

46. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

V drugem stavku tretjega odstavka 83. člena se črta besedo „rastlinskih“.

Peti odstavek se nadomesti z novim, ki  se glasi:

„Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

V šestem odstavku se za obstoječim besedilom doda stavek:

„Pri gradnji tovrstnih objektov je potrebno  upoštevati tudi PIP za posege na kmetijska zemljišča iz 6. odstavka 77. člena.“

47. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

Prvi odstavek 84. člena se nadomesti se z novim prvim do sedemnajstim odstavkom, ki se glasijo:

„(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je  obvezna priloga občinskega prostorskega načrta, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine.

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:

·       gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in

·       rekonstrukcija objekta.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekt in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.

Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·      oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·      funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·      sestavine in pritikline,

·      stavbno pohištvo in notranja oprema,

·      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·      celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·           naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·           odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·           prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),

·           prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·           naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·           podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·           odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·           stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·           oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·           zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP  za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

·       značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

·       tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini),

·       tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),

·       odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

·       avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

·       preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

·       zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·       odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·       izkoriščati mineralne surovine  in

·       postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·       če ni možno najti drugih rešitev in

·       če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       avtentičnost lokacije,

·       materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·       vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

·       materialna substanca, ki je še ohranjena,

·       lokacija in prostorska pojavnost,

·       vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine.  Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljišč/  investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.“

Dosedanji drugi do enajsti odstavek postane osemnajsti do sedemindvajseti odstavek.

48. člen

(posebni pogoji za  EUP PL7 in JI8)

Doda se nov 85.a člen, ki se glasi:

„85a. člen

(posebni pogoji za območji preseljenih kmetij Petek in Lenart v EUP PL7 in JI8)

(1) Za EUP PL7 in JI8, ki sta namenjeni preselitvi kmetij, se upošteva pogoje iz 77-85. člena odloka ter dodatne pogoje iz tega člena odloka.

(2)  Gradbeno dovoljenje za preselitev kmetij na območja EUP mora obravnavati predvidene objekte celotne kmetije, ne samo stanovanjske stavbe.

(3) Ne glede na pogoje glede vrste posegov na območjih razpršene poselitve v 77. členu odloka, se lahko v EUP PL7 in EUP JI8 gradi samo objekte namenjene bivanju in kmetijskim dejavnostim, vključno z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi, ter pripadajoče nezahtevne in enostavne objekte.

(4) Zaradi večje vizualne izpostavljenosti  se z vidika ohranjanja prepoznavnih značilnosti  prostora posveti posebno pozornost zasnovi kmetije; umeščanju  in oblikovanju objektov, gabaritom in fasadam, ki naj bo usklajeno s  tradicionalnimi objekti slovenje goriških kmetij ter prilagojeno razgibanemu terenu.“

49. člen

( razvojna kmetija Arnuš)

Drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 86. člena se dopolni tako, da se glasita:

·       „ – kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov

·       omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,

·       enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.“

·       Prvo alinejo v tretjem odstavku se dopolni in spremeni tako, da se glasi:

·       „– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,“

Zadnji stavek četrtega odstavka se dopolni tako, da se glasi:

„Dopustijo se tudi omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“

50. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Peti odstavek 90. člena se nadomesti z novim, ki se glasi:

„Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

51. člen

(Območje EUP JI6– turistično območje Jiršovci)

Prvi odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi:

„(1) Površine za turizem (BT): Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom z izkoriščeno podstreho (P + 1 + M). Mansarda je z minimalno podzidavo  kapnih leg.“

52. člen

Črta se drugi odstavek 97. člena.

53. člen

(režijski obrat za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini)

Drugo alinejo petega odstavka 101. člena se nadomesti z novo, ki  se glasi:

„- Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

54. člen

(območje EUP Pl2 kmetijski kombinat Placar)

Za prvo alinejo prvega odstavka 102. člena se doda novo alinejo, ki  se glasi:

„- omrežja ter pripadajoči objekti in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode),  komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter“

Dosedanjo drugo alinejo prvega odstavka, ki postane tretja alineja, se dopolni tako, da se glasi:

„- enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“

Peto alinejo petega odstavka se nadomesti z novo, ki se glasi:

„Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.“

55. člen

(PIP na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov na območju krajine)

Za 102. členom se doda se nov 102.a člen , ki se glasi:

„102.a člen

(omejitve do sprejema OPPN)

„(1) Na območjih krajine, na katerih je skladno z odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi:

·       investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,

·       odstranitve obstoječih objektov,

·       gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in

·       drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.

(2)  Na nezazidanih stavbnih  in vodnih zemljiščih  (PNRP VC) morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. 

Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.“

56. člen

(Športni park Janežovski Vrh)

Za 103. členom se doda novo poglavje z  novim 103a. členom:

„3.8.3 Športni park Janežovski Vrh

103.a člen

(usmeritve za OPPN Športni park Janežovski Vrh)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan OPPN za Športni park Janežovski Vrh (dalje ŠP), je EUP JV7.

(2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je območja zelenih površin, površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako ZS.  V ŠP se načrtuje:

·       nogometno igrišče v travnati izvedbi ustreznih dimenzij, orientirano v smeri sever-jug,

·       krožna atletska steza okoli nogometnega igrišča- po potrebi,

·       manjša igrišča, atletski poligoni, naprave za rekreacijo na prostem ipd.- po potrebi,

·       druge urejene zelene površine za druženje, rekreacijo in oddih- po potrebi,

·       tribune za gledalce- po potrebi, lahko se umesti na strehe predvidenih stavb.

·       stavbe za klubske prostore, skladišča, slačilnice in sanitarije ter po potrebi stavbe za spremljevalne dejavnosti, ki so vezane na šport, rekreacijo in oddih, kot so gostinstvo,  trgovina s športno opremo, servis športne opreme, ipd.  Skupna površina, zasedena s  stavbami in pripadajočimi površinami, ki služijo delovanju stavb, naj ne presega 10 odstotkov celotne površine ŠP.  Višinski gabariti stavb na območju ŠP naj ne presegajo dveh etaž nad urejenim terenom.  Barve fasad naj bodo umirjene. Osnovni in kričeči toni niso dopustni.

(3) Za projektne rešitve območja ni predviden javni natečaj.

(4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z območjem ŠP, zasnovo prometa in komunalnih ureditev.

(5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi funkcionalno zaokrožene in prostorsko zaporedne faze.

(6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskam omrežju in odvaja v CČN Janežovci.  Meteorne vode iz povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih površin se ponika na območju, odvaja v ponikanje na primernem mestu oz. odvaja v meteorno kanalizacijo, če bo ta izgrajena. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na odlagališče na v občini opredeljen način.

(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk.

(9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do  javnih objektov na območju se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto.

(10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:

·       Območje se naveže na občinsko cesto ob njegovem severovuhodnem robu in/ali južnem robu.  Na območju se zagotovi zadostno površino za parkiranje osebnih vozil uporabnikov, zaposlenih in obiskovalcev.

·       Območje se naveže na električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in zmogljivost kabla ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje.

·       Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda.“

57. člen

(priloge odloka)

Nadomesti se Prilogo 1 in Prilogo 2 besedilnega dela odloka.

58. člen

(grafični del odloka)

(1) Nadomesti se karte 1, 3 in 5  strateškega dela OPN iz  drugega odstavka 3. člena odloka.

(2) Nadomesti se karti izvedbenega dela OPN iz prve in druge alineje drugega odstavka 4. člena odloka.

(3) Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz tretje alineje drugega odstavka 4. člena odloka:  listi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11 in 12.

(4) Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz četrte alineje drugega odstavka 4. člena odloka:  listi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11 in 12.

(5) Nadomesti se legendo izvedbenega dela OPN iz pete alineje drugega odstavka 4. člena odloka.

4.         Prehodne, posebne in končna določba

4.1       Prehodne določbe

59. člen

(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka)

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in drugi upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Destrnik, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

4.2       Posebne določbe

60. člen

(vpogled prostorskega akta)

(1) Prve spremembe in dopolnitve OPN so izdelane v digitalni in analogni obliki.

(2) Prve spremembe in dopolnitve OPN v analogni in digitalni obliki se hrani in so na vpogled na sedežu Občine Destrnik, Upravne enote Ptuj in na Ministrstvu za okolje in prostor.

Končna določba

61. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 900-5/2016-13R-6/7

Datum: 31. 8. 2016

Priloge:

·         Priloga 1: Nezahtevni objekti

·         Priloga 2: Enostavni objekti