Na osnovi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni Vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01) je občinski svet občine Ormož na 37. redni seji dne 18. 09. 2006 sprejel

ODLOK

o lokacijskem načrtu za ureditev glinokopa v Hardeški šumi

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev glinokopa v Hardeški šumi v občini Ormož (v nadaljevanju lokacijski načrt). Podlaga za lokacijski načrt je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine Ormož (Uradni Vestnik Občine Ormož, št. 7/03).

Lokacijski načrt je v letu  2005 izdelala ZEU – družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote pod številko LN – 2/05.

2. člen

Lokacijski načrt iz prvega člena določa obseg ureditvenega območja, zasnovo urejanja, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko načrtovanje, zasnovo projektnih rešitev za prometno infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, začasno namembnost zemljišč, pogoje po prenehanju lokacijskega načrta, odstopanja in nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Navedene sestavine so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na občini Ormož.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

Ureditveno območje zajema naslednje parcele oziroma dele parcel:

k.o. Litmerk : 442/1, 442/3, 442/4, 443/1, 443/2, 443/8,443/6, 443/7,444, 487, 488, 482, 483, 484, 485, 486/1, 486/2, 486/3

k.o. Hardek: 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106/1, 106/2, 107/10, 107/9, 108, 113, 109, 111, 114, 115, 116, 107/8, 107/7, 110/6, 110/5, 112, 99, 98, 639.

Velikost območja je 37,9 ha.

4. člen

Funkcija območja je površinsko izkoriščanje gline, po končanem izkoriščanju pa se na območju ponovno zasadi gozd.

5. člen

Vplivno območje lokacijskega načrta je ureditveno območje lokacijskega načrta, transportne poti (javne ceste) od glinokopa do predelovalnih obratov v opekarni in del Pušenskega potoka. Vplivno območje je prikazano v kartografski prilogi.

III. ZASNOVA UREJANJA UREDITVENEGA OBMOČJA

6. člen

V ureditvenem območju lokacijskega načrta je predvidena postopna odstranitev drevja in vrhnje plasti zemlje ter izkop opekarske gline. Po končanem izkoriščanju se območje sanira z odkritim materialom in ponovno zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem.

V območju se uredi odvodnja meteornih in zalednih vod. Začasno se uredijo tudi dovozne poti za odvoz gline.

V območju niso potrebni objekti ali naprave. Za potrebe zaposlenih se postavi začasni kontejner  in kemično stranišče.

7. člen

Izkoriščanje gline se izvaja po očiščenju terena (odstranitev drevja, humusa in drevesnih panjev) v etažah v smeri od jugovzhoda proti severozahodu in zajema narivanje z buldožerjem in nakladanje z nakladalnikom na kamione in direktno kopanje in nakladanje. Globina izkopa je do 15 m. Odvoz se vrši s kamioni po dovoznih poteh do deponije v opekarni (3 km). Dela so sezonska in trajajo 6 mesecev v poletnem času v podaljšanem delovnem dnevu (do 12 ur).

8. člen

Sanacija se bo izvedla postopoma po končanem izkoriščanju z narivom začasno deponiranega humusa, poravnavo in zasaditvijo drevja.

9. člen

Transportne poti za odvoz gline so začasne poti znotraj ureditvenega območja, javna pot do zaselka v Pavlovcih, makadamska cesta vzporedna z obvoznico, regionalna cesta Ljutomer – Ormož, del severne obvoznice  in industrijska cesta v Ormožu. Transportne poti so razvidne iz kartografskih prilog.

IV. ZASNOVA UREJANJA ZA URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE

10. člen

Odkop gline se vrši po terasah višine 2 - 4 m in širine 6 - 12 m. Zgornji rob odkopa mora biti oddaljen od roba ureditvenega območja na zahodni strani najmanj 30 m. S tega pasu ni dovoljena odstranitev drevja.

Po končanem izkoriščanju se terase poravnajo v naklon 1 : 3. Celotno območje se na podlagi načrta sanacije zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem in sicer: beli gaber, bukev, breza, trepetlika, vrbe. Zasajevanje  rdečega hrasta in robinije ni dovoljeno.

Na projekt sanacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove, ki izvaja tudi nadzor nad izvedbo.

Dinamika izkopa gline se uskladi tako, da je obdobje od odstranitve gozda do sanacije čim krajše.

Začasno se lahko za ozelenitev odkritih in že poravnanih površin in za utrjevanje travne ruše zasejejo žitarice (ječmen).

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA , VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE  NARAVE IN NARAVNIH DOBRIN

11. člen

Za ureditveno območje je izdelano okoljsko poročilo. Pri predvidenih ureditvah je treba poleg navedenih pogojev upoštevati še vse pogoje iz okoljskega poročila.

12. člen

V ureditvenem območju lokacijskega načrta se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom

13. člen

V ureditvenem območju lokacijskega načrta ni območij ali objektov kulturne dediščine, so pa v bližini, zato je v času zemeljskih del potreben občasen arheološki nadzor. V sodelovanju z arheologom se pripravi način sporočanja in ukrepanja ob morebitnem odkritju arheološko pomembnih elementov.

Sanacija tal in rastlinskega pokrova naj poteka sproti in se izvaja že v času izkoriščanja.

Na območju glinokopa mora potekati takojšnja sanacija opaženih erozijskih žarišč.

Nove površine se odpirajo samo ob pogoju, da so opuščene površine sanirane.

14. člen

Ureditveno območje lokacijskega načrta je izven zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih območij varstva narave. Je pa mešan listnat gozd opredeljen kot habitat z najvišjo naravovarstveno oceno. Visoko oceno ima tudi potok na skrajnem vzhodnem delu območja. Območje se sanira s pogozditvijo, posegi v potok niso dopustni.

Krčitev gozda se izvaja v času izven poleganja mladičev (od 1. avgusta do 1.marca).

15. člen

Plodna zemlja se po odstranitvi drevja in panjev deponira v območju glinokopa in se uporabi pri sprotni in končni sanaciji glinokopa. Deponira se v kupe do višine 1,5 m, lahko se zaseje z žitaricami (ječmen).

VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA PROMETNO INFRASTRUKTURO

16. člen

V ureditvenem območju se uredijo začasne poti z navezavo na že obstoječe v južnem delu glinokopa, ki je v izkoriščanju. Dovozne poti  morajo biti utrjene za obremenitev kamionov s kesoni s težo do 15 m³.

Od obstoječega dela glinokopa do opekarne je že urejena obstoječa makadamska javna pot. Poteka vzporedno z obvoznico in je priključena na regionalno cesto Ljutomer – Ormož. V primeru povečanih dovozov do obstoječega dela glinokopa in povečanega odvoza gline se cesta asfaltira. Ostale dovozne ceste so javne ceste in so že urejene.

VII. UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

17. člen

Območje glinokopa je v planskih aktih občine opredeljeno kot območje za pokop živali in kot območje za deponijo ruševin. Za predvidene namene se lahko uporablja le del glinokopa, ki je že izkoriščen.

18. člen

V času pripravljalnih del in v času izkoriščanja gline  je treba dela izvajati tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal in podtalja. Mehanizacija, ki se uporablja v glinokopu se oskrbuje z gorivi in mazivi izven ureditvenega območja lokacijskega načrta. V primeru oskrbe v glinokopu se mora izvesti nepropustna betonska ploščad z lovilcem olj.

V območju gozda se ne sme kuriti ali izvajati posege, ki bi povečali požarno ogroženost območja.

19. člen

Odvod meteornih in zalednih vod je speljan v mejni Pušenski potok na skrajnem vzhodnem delu območja. Pred izpustom v potok se uredi začasni usedalnik za prestrezanje plavin iz glinokopa, ki je istočasno zadrževalnik za padavinske vode. Na iztoku v Pušenski potok je treba načrtovati AB iztočno glavo, tla in brežino potoka pa izvesti z lomljencem.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE

20. člen

Pripravljalna dela in izkop gline se bo izvajal z nadaljevanjem odkopa iz obstoječega dela glinokopa od jugovzhoda proti severozahodu v dveh etapah. Po končanem izkoriščanju 1. etape se pred odkrivanjem naslednje etape območje sanira v gozdno površino. V območju 1. etape se ohrani dovozna pot in odvodni jarek zalednih in meteornih vod.

Po izkoriščanju 2. etape se pred sanacijo preveri potreba po odlagališču komunalnih odpadkov. V primeru, da se bo na območju urejalo odlagališče, se to definira s spremembo ali izdelavo novega lokacijskega načrta. Če odlagališča ne bo, se  območje sanira v gozdno površini v skladu s tem lokacijskim načrtom.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

21. člen

Poleg navedenih pogojev tega odloka in okoljskega poročila na okolje morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati še naslednje pogoje:

- v času intenzivnega odvoza gline je treba v sušnem obdobju vozne površine vlažiti in sproti čistiti,

- pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94 in 95/04),

- drevje se lahko seka šele po pridobitvi dovoljenja za izkoriščanje gline. Pred začetkom izkoriščanja je treba obvestiti Zavod za gozdove.

Pri nadaljnjem načrtovanju in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse ostale pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k lokacijskemu načrtu.

22. člen

V času izvajanja posega in v času sanacije je investitor dolžan poskrbeti za spremljanje stanja in občasne meritve naslednjih okoljskih sestavin:

- občasne meritve za spremljanje emisij zunanjega zraka

- spremljanje stanja brežin

- občasne meritve suspendiranih delcev v vodi Pušenskega potoka ter ugotavljanje morebitne stopnje sprememb

- spremljanje in ugotavljanje morebitne stopnje sprememb poplavne varnosti

- izvajanje meritev emisij hrupa

- spremljanje stanja vidne izpostavljenosti (ustreznost sanacije).

X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN VELJAVNOST LOKACIJSKEGA NAČRTA

23. člen

Rok za izvedbo predvidenih ureditev in končne sanacije je 15 let. Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se na območju vzpostavi prostorski red.

V primeru, da se bo v območju 2. etape urejalo odlagališče komunalnih odpadkov, se to definira s spremembo lokacijskega načrta ali izdelavo novega prostorskega akta.

X. ODSTOPANJA

24. člen

Odstopanja od predvidenih ureditev so možna le v lokaciji dovoznih poti in odvodnih jarkov ter lokaciji usedalnika, če se pri podrobnejši obdelavi ugotovijo ustreznejše rešitve. Dovozne poti, odvodni jarek in bazen lahko postanejo stalne ureditve, kar mora biti prikazano v projektu sanacije.

XI. NADZOR

25. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

XII. KONČNA DOLOČILA

26. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.

Številka: 35100 298/2004 222                                                                                

Datum: 18. 09. 2006  

                                          Župan Občine Ormož

Vili Trofenik l.r.