Na podlagi 29., 33.,
175. in 190. člena
Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03
– popravek), 16. člena
Statuta Občine Bled – prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št.
119/03) in sprejetega Programa priprave (Uradni list RS, št. 11/02) je
Občinski svet občine Bled na 13. redni seji dne 30. 6. 2004 sprejel |
ODLOK |
o lokacijskem načrtu za centralno
čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom »M« do
čistilne naprave Bled |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju Odloka prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02) sprejme lokacijski načrt
za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim
kanalom od »M« kanala do čistilne naprave Bled, ki ga je izdelal URBIS –
urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v juniju 2004 pod
številko projekta 314–LN/01. |
2. člen |
Lokacijski načrt
vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje čistilne
naprave, zbirnega centra, dostopne ceste in povezovalnega »M« kanala in
drugih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje
objektov, naprav in ureditev. |
Tekstualni del obsega:
|
– obrazložitev in
utemeljitev lokacijskega načrta, |
– opis prostorskih
pogojev za realizacijo, |
– opis potrebnih
infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev
obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav, |
– opis prostorskih
rešitev po posameznih področjih, |
– rešitve v zvezi z
zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– seznam parcel v
ureditvenem območju, |
– oceno stroškov za
izvedbo ureditvenega načrta, |
– etape izvajanja,
|
– mnenja, |
– tehnične elemente za
zakoličenje gradbenih parcel, |
Grafični del obsega:
|
– Prikaz prostorskih
sestavin srednjeročnega in družbenega plana Občine Bled M 1: 5000,
|
– Prikaz prostorskih
sestavin srednjeročnega in družbenega plana Občine Bled – programske
zasnove M 1: 3500, |
– Prikaz širšega
območja lokacijskega načrta M 1 : 10000, |
– Ureditvena situacija
M 1: 2000, |
– Izsek iz ureditvene
situacije – območje čistilne naprave Bled in zbirnega centra M 1: 500,
|
– Ureditvena situacija
prestavitev komunalne in energetske infrastrukture M 1: 2000,
|
– Izsek iz ureditvena
situacija prestavitev komunalne in energetske infrastrukture za območje
čistilne naprave Bled in zbirnega centra M 1: 500, |
– Vzdolžni profil –
povezovalni »M« kanal M 1: 1000, |
– Karakteristični
prečni profil dovozne ceste M 1: 50, |
– Vzdolžni profil
dovozne ceste M 1: 2500/250, |
– Prerez čez območje
zbirnega centra M 1: 100, |
– Prerezi objektov na
območju čistilne naprave Bled M 1: 100, |
– Tehnični elementi za
zakoličenje gradbenih parcel M 1:1000, |
– Uradne kopije
katastrskih načrtov (GU) M 1:1000, |
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA |
3. člen |
Ureditveno območje
lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za
gradnjo čistilne naprave, zbirnega centra, dostopne ceste in
povezovalnega »M« kanala. Ureditev pripadajoče komunalne infrastrukture
ter površine, ki ostanejo v obstoječi rabi. |
Vse parcele oziroma
deli parcel, ki so v ureditvenem območju so v k.o. Želeče: |
DOSTOPNA CESTA:
|
1008/7, 1008/10,
1008/11, 1008/12, 1008/13, 1008/14, 1008/15, 1008/16, 1060/1, 1060/8,
1060/9, 1060/10, 1060/11, 1060/12, 1060/14, 1060/15, 1061, 1063, 1065/1,
1066/2, 1069, 1070/1, 1070/2, 1071, 1072/1, 1072/2, 1073, 1077/1,
1077/3, 1077/4, 1079/7, 1085/1, 1085/2, 1085/3, 1085/4, 1085/5, 1085/6,
1086/1, 1086/2, 1086/3, 1088/3, 1088/6, 1088/9, 1090/2, 1090/3, 1193/1,
1194/1, 1195/1, 1195/2, 1199, 1200/1, 1202/1, 1202/5, 1202/8, 1206/1,
1207, 1062, 1064; |
ZBIRNI CENTER in
ČISTILNA NAPRAVA: |
1008/4, 1008/9,
1008/10, 1008/15, 1008/16, 1017, 1018, 1019, 1020, 1202/1, 1202/3,
1202/4, 1202/5; |
IZTOČNI KANAL IZ ČN:
|
1008/16, 1008/17, 1017,
1018, 1023, 1202/5, 1202/7; |
NAVEZAVA NA ČISTILNO
NAPRAVO: |
1008/4, 1017,1202/4
|
POVEZOVALNI M KANAL:
|
921, 926/5, 928/9,
929/1, 929/2, 930/3, 930/8, 930/10, 930/11, 931/1, 931/2, 944/2, 951/1,
1008/1, 1008/2, 1008/3, 1008/6, 1008/7, 1008/8, 1008/9, 1011/1, 1011/2,
1017, 1018, 1191/1, 1191/3, 1197, 1202/1, 1202/3, 1205/1; |
RAZBREMENILNI KANAL:
|
954/2, 955, 1191/1;
|
REKONSTRUKCIJA M
KANALA: |
1008/6, 1008/7, 1080/1,
1197, 1198; |
TLAČNI VOD IN LOKALNO
ČRPALIŠČE: |
1008/6, 1008/7, 1060/1,
1080/1, 1074, 1075, 1193/1, 1197, 1198, 1206/1, 1207; |
VODOVOD: |
1008/7, 1008/10,
1008/11, 1008/12, 1008/13, 1008/14, 1017, 1018, 1060/1, 1065/1,1071,
1072/1, 1072/2, 1073, 1077/1, 1077/3, 1077/4, 1079/7, 1085/1, 1085/2,
1085/3, 1085/4, 1085/5, 1085/6, 1088/6, 1194/1,1195/1, 1199, 1200/1,
1202/1, 1206/1, 1207; |
ELEKTRIKA: |
1008/15, 1017, 1018,
1202/1, 1202/5; |
OBMOČJE ČISTILNE
NAPRAVE, KJER SE OHRANJA OBSTOJEČA RABA PROSTORA: |
1008/4, 1019, 1020,
1202/4; |
Zemljišča parcel so
točno razvidna iz grafičnega dela odloka. Pri pridobivanju upravnih
dovoljenj se upoštevajo vse navedene parcele, ne glede, v kateri alinei
so navedene. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA OBMOČJA |
4. člen |
Ureditveno območje iz
3. člena tega odloka obsega: |
– območje izključne
rabe čistilne naprave, |
– območje izključne
rabe zbirnega centra, |
– območje ureditve
dostopne ceste, |
– območje ohranjanja
obstoječe rabe, |
– območje ureditve
povezovalnega »M« kanala, |
– območje ukrepov za
preprečitev prekomernih vplivov na okolje. |
5. člen |
Območje čistilne
naprave in zbirnega centra zavzema kmetijske površine na platoju
nadmorske višine 450 m južno od vzpetine Kozarca (558 m) in vzhodno od
vzpetine Obroč (518 m). V smeri proti jugu se teren terasasto spušča
proti Savi Bohinjki. |
Dostopna cesta do
čistilne naprave je načrtovana kot rekonstrukcija oziroma razširitev
dovozne ceste od bodoče načrtovane južne razbremenilne ceste do čistilne
naprave in zbirnega centra. |
Povezovalni »M« kanal,
poteka delno v cestnem telesu Prežihove ceste, nato pa se usmeri proti
potoku Jezernica in poteka vzporedno z njim vse do območja med Kozarnico
in Obročem, kjer se dvigne do platoja oziroma območja bodoče čistilne
naprave in zbirnega centra, ki ležita južno od Kozarce na vzhodnem delu
ob hribu Obroč. |
6. člen |
ČISTILNA NAPRAVA
|
Območje čistilne
naprave je pravokotne oblike, tlorisne velikosti c.a 55 x 95 m, znotraj
zaščitne ograje. Obstoječi teren na predvideni lokaciji pada v blagem
padcu v smeri S–J, absolutna višina na J meji območja čistilne naprave
je 450 m, na severnem koncu območja čistilne naprave pa 456 m n.v.
|
Kapaciteta čistilne
naprave je 14150 PE. Dotok na čistilno napravo je preko povezovalnega
»M« kanala ter obstoječega VS kanala, ki se ga delno dogradi in
priključi na čistilno napravo. |
Vse prečiščene odpadne
vode se bodo odvedle v obstoječi VS kanal, ki ga je potrebno hidravlično
preveriti, sanirati in preprečiti prelivno vodo na okoliški teren.
|
V območju čistilne
naprave bodo zgrajeni naslednji objekti: |
– vhodno črpališče
|
– prezračevalni bazen
|
– naknadni usedalnik
|
– anaerobni bazen in
črpališče blata |
– merilnik pretoka in
servisni jašek |
– silos za blato
|
– doziranje FeCl3
|
– upravna stavba, ki
vključuje: |
- mehansko predčiščenje
|
- strojno zgoščanje
blata |
- kompresorska postaja
|
- kontrolno-upravni
prostor |
- prostor z elektro
omarami |
- laboratorij
|
- delavnica
|
- garderoba
|
- sanitarni blok
|
- predprostor
|
Postopek čiščenja na
čistilni napravi vsebuje: |
– linijo vode,
|
– mehansko čiščenje,
|
– biološko čiščenje,
|
– linijo blata. |
7. člen |
OBJEKTI NA ČISTILNI
NAPRAVI |
Upravna stavba
|
Upravna stavba je
izvedena kot integralni objekt, ki združuje objekte linije vode, blata
in sekundarne objekte. Predvidena je eno etažna zgradba, velikosti 21,70
x 16,80 m. Streha je predvidena kot enokapnica, naklona 7ş. |
Vhodno črpališče
|
Objekt je izveden kot
vodo nepropustna konstrukcija, izdelana po principu pravokotnega bazena,
temeljena na temeljni plošči, velikosti 9,50 x 4,50 m. Objekt je v
celoti vkopan v zemljo. V črpališču so vgrajene tri potopne
centrifugalne črpalke, ki po skupnem tlačnem cevovodu črpajo vodo v
mehansko predčiščenje. Ob vhodnem črpališču se predvidi postaja za
sprejem grezničnih odplak. |
Anaerobni bazen
|
Mehansko očiščena
odpadna voda teče po gravitacijskem cevovodu v anaerobni bazen okrogle
oblike, premera 12,00m. Tukaj se pomeša odpadna voda/mešanica iz
oživljenega blata in povratno blato iz bazena za naknadno čiščenje.
Mešanica odplak in oživljenega blata se nato dovaja po gravitacijskem
cevovodu v prezračevalni bazen, v biološko stopnjo čiščenja.
|
Aerobni bazen in
naknadni usedalnik |
Prezračevalni bazen je
kanal krožne oblike s centralno nameščenim naknadnim usedalnikom z
vmesno koncentrično steno. Objekt je v pretežni meri vkopan v zemljo.
Predvidena je aerobna stabilizacija blata – podaljšana aeracija.
|
Naknadni usedalnik
|
Naknadni usedalnik je
bazen okrogle oblike velikosti premera 23,60m s horizontalnim pretokom
in je nameščen v centralnem delu integriranega biološkega bazena. Dovod
v bazen je po cevovodu v centralni del usedalnika. Elektromotorno
strgalo strga na dnu usedlo blato v centralno nameščen lijak, od tu pa
se blato.odvaja v črpališče blata. Plavajoče blato se posnema in s
posebno črpalko črpa v mehansko obdelavo blata. Očiščena voda se preliva
prek na obodu naknadnega usedalnika nameščenega prelivnega roba v
iztočni cevovod. |
Merilnik pretoka
|
Predvidena je
namestitev magnetno induktivnega merilnika pretoka v iztočnem cevovodu.
Merilnik odčitava trenutne in kumulativne vrednosti pretoka na napravo.
V jašku se zajema tehnološka voda za potrebe čistilne naprave.
|
Silos za blato
|
Objekt je v obliki
okroglega bazena, premera 15,00m. Objekt ni vkopan v zemljo in je visok
12,70m. Silos za blato je pokrit s kupolo. Zgoščeno blato doteka po
tlačnem cevovodu v bazen in izteka skozi cevovod na dnu bazena. V
procesu čiščenja vode izločeno biološko blato bo aerobno stabilizirano
in zgoščeno v 1. fazi na ca. 6 – 8% suhe snovi in v 2. fazi na 25-30%
suhe snovi. Blato bo shranjeno v pokritem silosu za blato. Od tu se bo
občasno prečrpavalo v vozilo za odvoz blata. |
8. člen |
ZBIRNI CENTER
|
Ob predvideni lokaciji
čistilne naprave Bled se zgradi »ZBIRNI CENTER« za ločeno zbrane
odpadke. Promet na zbirnem centru je načrtovan kot prometna zanka s
cestama, ki sta višinsko ločeni za 1,00m. Krožna cesta premošča višinsko
razliko po rampah. Ob prometni zanki je locirana nadstrešnica. Na
območju zbirnega centra je načrtovana tehtnica za tovornjake. Odpadki se
zbirajo v kesonih, postavljenih v dokih na otokih. Posebni in nevarni
odpadki (barve, laki, lepila...) se zbirajo v ločenih kontejnerjih.
Površina zbirnega centra je 0,41 ha. |
Objekti zbirnega centra
|
1. Grajen objekt za
osebje z sanitarijami |
2. Nadstrešnica za
strojno opremo |
3. Nadstrešnica nad
kontejnerji |
4. Parkirišče za tov.
vozila |
5. Parkirišče za osebna
vozila |
6. Rampa |
7. Ograja |
Trafo postaja, ki je
namenjena oskrbi za celotno območje zbirnega centra in čistilne naprave
je postavljena izven zaščitnih ograj. |
Velikost posameznih
objektov je razvidna iz grafičnih prilog. |
9. člen |
POVEZOVALNI »M« KANAL
|
Dovod odpadnih voda iz
centra Bleda je načrtovan brez vmesnega prečrpavanja. Povezovalni kanal,
poteka od naselja Mlino do sedla med hriboma Obroč in Kozarca. V fazi
izdelave PGD je treba izdelati rešitev, ki bo znižala tlak v odseku, ki
deluje pod tlakom za cca 1bar, oziroma urediti črpališče v kolikor se
zaradi geoloških in terenskih pogojev izkaže za potrebno. Zadnji odsek
povezovalnega kanala do same čistilne naprave obratuje gravitacijsko.
|
Objekti na trasi so:
|
– povezovalni M kanal –
tlačni vod – v dolžini l=966.0m (cev PE 80 K 355mm S8) |
– povezovalni M kanal –
tlačni vod – v dolžini l=74.0m (cev J.C. DN 220mm) |
– povezovalni M kanal –
gravitacijski vod – v dolžini l=92.0m (cev PE DN 400mm) |
– rekonstruirani M
kanal v dolžini l=215.0m (cev PE DN 500mm) |
– prevezava VS kanala
na čistilno napravo v dolžini l=67.0m (cev PE DN 630mm) |
– razbremenilni kanal
(DN 800mm) |
– razbremenilni objekt
s peskolovom |
– iztočni objekt –
čistilni jašek |
– lokalno črpališče na
obstoječem M kanalu in tlačni vod do objekta P2 v dolžini l=250.0m (cev
PE DN 80mm) |
– revizijski jaški.
|
Navedene kapacitete
cevi so okvirne, na podlagi tehničnih izračunov se lahko tudi povečajo. |
10. člen |
DOSTOPNA CESTA
|
Načrtovana je
rekonstrukcija oziroma razširitev dostopne ceste od bodoče načrtovane
južne razbremenilne ceste do čistilne naprave in zbirnega centra, delno
na cestah JP 513411 in JP 512501. |
Nova širina ceste je
4,75m kar zagotavlja srečanje kamiona in osebnega vozila. V območju
neposrednega priključevanja na dovozno cesto razbremenilno cesto je
privzeta širina vozišča 5,90m. Dolžina priključitve na južno
razbremenilno cesto je 0,825km. Do izgradnje južne razbremenilne ceste
pa se izvede v dolžini 0,975 km, tako da se naveže na obstoječo Savsko
cesto. |
Os dovozne ceste je do
km 0,150 definirana v projektu južne razbremenilne ceste. V nadaljevanju
pa trasa sledi obstoječi cesti. V km 0,520 je horizontalni radij R=ca.
25m, na ostalih delih pa je večji. |
Maksimalni vzdolžni
nagib je 9,3% na dolžini 125m. Na preostalem delu nagib ne presega 7,9%.
|
Predviden je nov
propust: |
– v km 0,580 ploščat
prepust svetle odprtine 5mx2m, |
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
11. člen |
– Zaščitna ograja okrog
območja čistilne naprave in zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do
višine 50cm) zgoščena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.
|
– Za zmanjšanje vidne
izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je
potrebna zasaditev z listopadnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki
dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z
drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. |
– Za boljšo vključitev
objekta v prostor ni priporočljiva formalna ureditev odprtega prostora,
temveč mehke organske oblike. |
– Za hitrejše
zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave naj bodo na novo
zasajena drevesa visoka 2–2,5m s formirano krono, grmovnice pa vsaj s 3
poganjki. Zasaditev je potrebno tudi ustrezno redno vzdrževati.
|
– Po izgradnji
povezovalnega »M« kanala in dostopne ceste, je treba površine nad
kanalom in ob cesti takoj zasaditi in zatraviti. |
V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
12. člen |
Komunalna
infrastruktura znotraj območja čistilne naprave in zbirnega centra se
natančneje definira v PGD projektih tako, da se upošteva: |
– Na območju posega je
treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu.
Ločeno je treba odvodnjavati vodo iz oporečnih in neoporečnih površin.
Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno
speljati s sistem fekalne kanalizacije. |
– Za vse objekte in
naprave (peskolovi, lovilci olj, črpališča, itd.) na kanalizacijskem
sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.
|
– Znotraj območja
čistilne naprave in zbirnega centra se zgradi hidrantno omrežje.
|
– Tehnološke povezave
med objekti čistilne naprave so izvedene iz modernih sintetičnih
materialov, razen cevovoda za dovod stisnjenega zraka v prezračevalni
bazen, ki je izdelan iz nerjavečega jekla AISI304. |
– Na območju čistilne
naprave in zbirnega centra se predvidi razvod vodovodnega omrežja.
|
– Za rezervno napajanje
objekta čistilne naprave se uporablja mobilni dizelski elektro agregat
minimalne moči 60 kVA. |
– Elektriko se razpelje
iz nove trafo postaje, ki je locirana ob območju zbirnega centra.
|
– Kot lokalni vir
toplotne energije služi utekočinjeni zemeljski plin, ki se hrani v
zunanjem zbiralniku prostornine ca. 5 m3. |
– Načrtuje se
strelovodna instalacija objektov in ozemljitev. |
13. člen |
Na območju predvidenih
posegov poteka večje število obstoječih komunalnih in infrastrukturnih
vodov. |
– Vse vode je potrebno
v sklopu izdelave izvedbene dokumentacije zakoličiti. Izdelati je
potrebno detajle prečkanja v skladu s pogoji upravljavcev. |
– V času gradnje je
potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod
nadzorom upravljavcev. |
Kanalizacija
|
Obstoječo in predvideno
kanalizacijsko omrežje, katerega tangirajo obravnavani vodi je treba
ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in
obratovanje. |
Prečkanje in vzporedni
potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti
projektirano in izvedeno v skladu s predpisi. |
V fazi PGD morajo biti
obdelana vsa križanja z novimi rešitvami. |
S posegom se ne smejo
poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda. |
Vsak poseg v vodni
režim mora biti posebej projektiran. |
Investitor mora pred
pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne
rešitve v skladu s pogoji upravljavcev. |
Vodovod |
Zaradi povečanih potreb
po zagotavljanju vode, obstoječe omrežje ni zadostno dimenzionirano.
Zato je potrebno povečati vodovodno omrežje, in sicer navezati čistilno
napravo in zbirni center na obstoječ javni vodovod. Na mestih, kjer se
trasa približa obstoječim vodovodnim cevovodom je potrebno upoštevati
veljavno zakonodajo in pravilnike ter zagotoviti minimalne predpisane
odmike. Za vse tangirane vodovodne objekte se v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelajo ustrezne zaščite oziroma prestavitve. Kolikor jih
ni možno doseči je potrebno vodovodne cevovode dodatno zaščititi.
Predvidi se potek novega vodovodnega sistema DN 110 od obstoječega
javnega vodovoda do zbirnega centra in čistilne naprave v novi
rekonstruirani dovozni cesti. Na priključnem mestu objekta na javni
vodovod se zgradi zunanji vodomerni jašek z vodomerom. Lokacija in tip
bosta določena v nadaljnjih fazah projektiranja s strani upravljavca
jaška. |
Investitor je dolžan:
|
– za potrebe delovanja
čistilne naprave izvesti priključitev na vodovodno omrežje, |
– pridobiti podatke o
obstoječih vodovodnih objektih in napravah, po potrebi tudi zakoličiti
in sondirati, |
– obdelati vse detajle
prečkanj in odmikov predvidenih objektov z obstoječimi vodovodnimi
napravami, |
– na delih, kjer se
predvideva obnova oziroma novogradnja vodovodnega sistema je treba
izdelati usklajeno projektno dokumentacijo, |
– obdelano mora biti
varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za
potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda, |
– izdelati je treba
usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze, |
– pridobitev vseh
soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov na vodovodnem objektih in
napravah. |
Vsa dela na vodovodnem
priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in
na stroške investitorja. |
Elektro omrežje
|
Za oskrbo z električno
energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo ustrezne moči ob
območju zbirnega centra. Trafo postaja se naveže v električno omrežje
preko 20 kV daljnovoda ali kablovoda. Natančen način napajanja se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
Iz predvidene trafo
postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za potrebe
napajanja posameznih objektov in javno razsvetljavo. |
Zaradi zanesljivosti
napajanja je potrebno znotraj območja predvideti lasten dieselski
električni agregat. |
Pri načrtovanju posegov
je treba na mestih križanj oziroma približevanj upoštevati naslednje
pogoje: |
– upoštevati predpisane
odmike novih objektov od obstoječega elektro energetskega omrežja po
zahtevah tehničnih predpisov, |
– predvideti
prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi
novih objektov, |
– uskladiti potek
obstoječega, prestavljenega ali novega elektro energetskega omrežja z
ostalimi komunalnimi napravami, |
– z izkopi se ne sme
ogroziti stabilnosti obstoječih opornikov. Oddaljenost »M« kanala mora
biti od oporne točke najmanj 1,5m, |
– pred pričetkom
gradnje je treba zakoličiti obstoječi 20kV kablovod TP Mlino – TP
Prežihova. Pri križanju je treba zagotoviti minimalni vertikalni odmik
0,5m. |
Omrežje zvez
|
Za potrebe čistilne
naprave je potrebno zgraditi TK priključek v skladu s pogoji
upravljavca. |
V fazi izdelave
projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in
približevanja neposredno prizadeti in ogroženih telefonskih kabelskih
vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji
upravljavca Telekom Slovenija. |
– Zakoličiti je treba
obstoječe zemeljske kable pred pričetkom del. |
– Križanje kanala«M« z
zemeljskimi kabli mora biti izvedeno, tako da cev kanala poteka pod
zemeljskim kablom in sicer vsaj 0,4m. |
– Odmiki pri vzporednem
vodenju morajo biti vsaj 0,5m. |
– Pri Prežihovi 4 je
pri zakoličenju obvezen ogled predstavnika Telekom Slovenije PE Kranj.
|
Prometna infrastruktura
|
– Trasa povezovalnega
»M« kanala poteka v varovalnem pasu državne ceste – bodoče »Južne
razbremenilne ceste«. V fazi PGD je treba rešitve poteka »M« kanala in
dovozne ceste ustrezno prilagoditi rešitvam v navedenih projektih »Južne
razbremenilne ceste« zaradi usklajenosti rešitev in nepotrebnih
kasnejših prilagoditev na terenu. |
– Pri gradnji čistilne
naprave je treba upoštevati Odlok o občinskih cestah v Občini Bled. |
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
14. člen |
VODNOGOSPODARSKE
UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV |
Vsi objekti čistilne
naprave in zbirnega centra, kjer se odvija tehnologija čiščenja in
odpadnih vod, morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljena
vodotesnost. |
Iztok prečiščene vode
mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz
Uredb o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98,
31/01 in 62/01). |
S predvideno gradnjo se
ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati
tako, da ne bo povzročena erozija. |
Odlaganje materiala v
vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno. |
Na iztočnem kanalu se
predvidi jašek za odvzem vzorcev. |
Začasno izkopan
material mora biti zavarovan pred odplavljanjem. |
Za zaščito podtalja in
podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer poteka transport in
čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča…), v vodotesni
izvedbi. Potrebno izvesti preskus vodotesnosti z vodo kot medijem.
|
Pri obratovanju
kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo
pri vzdrževanju objektov (črpališč) in ustrezno odstranjevanje in
odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov. |
Iztok prečiščene
odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.
|
Sprejemnik prečiščenih
voda je reka Sava Bohinjka. Zgornji del povodja reke Save se ocenjuje
kot občutljivo področje, zato je predvideno čiščenje dušikovih spojin,
čiščenje fosforja in dezinfekcija iztoka. |
15. člen |
UREDITVE NA OBMOČJU
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
Prst se odstrani in
odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi
je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
|
Rodovitna prst, ki se
uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v
nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m. |
16. člen |
VAROVANJE OBJEKTOV IN
OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE |
Trasa povezovalnega »M«
kanala, dostopna cesta in čistilna naprava z zbirnim centrom, se nahaja
na območju Bled – Ambient Bled, št. predloga 400344, ki je bil podan kot
predlog za vpis v Register kulturne dediščine, zaradi kulturnega,
zgodovinskega in simbolnega pomena prostora. |
Na območju ni druge
evidentirane kulturne dediščine vpisane v RKD in ne razglašenih
kulturnih spomenikov. |
17. člen |
VAROVANJE OBJEKTOV IN
OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE |
Potek povezovalnega »M«
kanala poteka po občutljivem območju ob vodotoku Jezernica, zato je pri
nadaljnjem načrtovanju in izvedbi potrebno upoštevati: |
– Na lokaciji naj se
ohrani čim več obstoječe vegetacije. |
– Za zmanjšanje vidne
izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je
potrebna sklenjena obsaditev površin ob čistilni napravi z avtohtonimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami |
– Trasa povezovalnega
»M« kanala mora biti v celoti vkopana, površine nad njim pa
vzpostavljene v prvotno stanje. |
– Izkop za cevovod je
od potoka Jezernica odmaknjen toliko, da se ne poseže v obrežni pas
(5–10m) |
– Lokacije transportnih
poti, manipulativnih prostorov, skladišč materiala in strojev ter drugih
objektov, ki so povezani z gradnjo je potrebno smotrno izbrati.
|
– V obrežni pas Save
Bohinjke in Jezernice ni dovoljeno posegati. |
– Z vegetacijo ob
gradbišču je potrebno pazljivo ravnati oziroma jo je potrebno zaščititi.
|
– Gradbeni material je
potrebno prevažati po obstoječi infrastrukturi ter ga odlagati na zato
namenjene površine (izven poplavnega oziroma obrežnega pasu reke Save
Bohinjke in Jezernice). |
– Potrebno je takojšnja
ozelenitev razgaljenih površin (zasaditev z vrstami, ki se pojavljajo na
območju avtohtono), |
– v primeru
nepredvidenega uničenja ali poškodovanja je potrebno obrežno zarast Save
Bohinjke in Jezernice nadomestiti z novo, istovrstno. |
– Lokacije transportnih
poti, manipulativnih prostorov, skladišč materiala in strojev ter drugih
objektov, ki so povezani z gradnjo je potrebno smotrno izbrati. Od
naravnih vrednot se je potrebno oddaljiti vsaj 70 metrov (v primeru
jezera in hriba Straža v razumni oddaljenosti – teren). |
– Sestavni del PGD mora
biti načrt krajinske ureditve. |
UKREPI ZA VAROVANJE
FAVNE |
– Gradbišče je potrebno
organizirati na način, da bo v največji možni meri preprečeno
onesnaženje Save Bohinjke in Jezernice. |
– V strugo Jezernice je
prepovedano posegati. |
– V primeru povzročitve
nepredvidenih poškodb struge Save Bohinjke in Jezernice je potrebno
izvršiti takojšno sanacijo, na način da bo ohranjen naravni sistem
vodotoka. Sanacija poškodb z nenaravnimi materiali ni dopustna. |
18. člen |
VARSTVO PRED HRUPOM
|
Gradnja čistilne
naprave in zbirnega centra bo potekala znotraj območja, ki je z
veljavnimi prostorskimi dokumenti Občine Bled opredeljeno za komunalno
dejavnost. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za
zmanjšanje hrupa: |
– delo na gradbišču
mora potekati je v dnevnem času med 7:00 in 19:00 uro, v nočnem času le
v primeru neodložljivih vzdrževalnih del; |
– uporabo delovnih
naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi
normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika
o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS,
št. 106/02; |
– ukrepi varstva pred
hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu
ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR.
Projekt mora upoštevati usmeritve PVO. |
– Potencialni viri
hrupa na območju čistilne naprave bodo locirani v zaprtih prostorih ali
protihrupno zaščiteni. Upoštevajoč tehnološko opremo čistilne naprave, v
idejnem projektu predvideno razporeditev potencialnih virov hrupa,
lokacijo čistilne naprave in rezultate meritev hrupa na referenčnem
objektu dodatni ukrepi varstva pred hrupom za čistilno napravo Bled niso
potrebni. |
19. člen |
VARSTVO ZRAKA
|
Predvidena je gradnja
aerobne stabilizacije blata, zato ni pričakovati večjih emisij smradu.
Zrak iz prostorov, kjer bodo prisotne emisije smradu (mehansko
predčiščenje, naprava za sprejem gošč iz greznic, strojno zgoščanje
blata) se bo odsesaval v zračni biofilter (kolikor ga bo treba izvesti v
skladu z izvedenim monitoringom v času obratovanja), kjer se bo čistil
in nato odvajal v atmosfero. Vplivno območje smradu bo občasno segalo do
oddaljenosti do 100 m od meje območja čistilne naprave in zbirnega
centra. |
Ukrepi za zmanjšanje
onesnaženosti zraka v času gradnje morajo vključevati: |
– preprečevanje
prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje
gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– preprečevanje
nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi; |
– upoštevanje
emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih
sredstvih; |
– zavezanec za
izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z
ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene
mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času
gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve
gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora
upoštevati usmeritve PVO. |
20. člen |
VIŠKI MATERIALA
|
Pri načrtovanem posegu
se ne predvidevajo večje količine izkopanega materiala, saj se bo pri
povezovalnem »M« kanalu, humus odstranil in po končanih delih ponovno
uporabil. Na območju ČN in zbirnega centra je načrtovana gradnja z
izravnavo mas zato se ne predvidevajo večje količine viškov materiala.
Natančnejše količine materiala bodo definirane v projektu PGD. |
21. člen |
VARSTVO PRED POŽAROM
|
Za zagotavljanje
protipožarne vode na čistilni napravi Bled in zbirnem centru se izvede
interno fiksno ali gibljivo hidrantno omrežje. |
VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
22. člen |
Etape izvajanja na
podlagi lokacijskega načrta: |
– prestavitve,
razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih
objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
|
– deli trase dostopne
ceste; |
– povezovalni »M«
kanal; |
– čistilna naprava;
|
– zbirni center.
|
Etape gradenj in
postopki za pridobitev upravnih dovoljenj se lahko izvajajo posamezno.
Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati
tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno. |
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
23. člen |
MONITORING |
– Investitor gradnje
mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja
monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi
v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli
zakonsko določene pragove. |
– Upravljavec čistilne
naprave je dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring
odpadnega zraka iz anaerobnih stopenj čistilne naprave ter po potrebi
izvesti tipski biofilter. |
– Upravljavec čistilne
naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje
(Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni
monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčevanja sta
določena v prilogi 1 Pravilnika (Uradni list RS, št. 35/96).
|
– Po prvi vegetacijski
sezoni je smiselno ugotoviti razvitost nove zasaditve ob čistilni
napravi, zbirnem centru in ob brežinah Jezernice ter jo po potrebi
dopolniti. |
– Splošni pogoji za
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa so določeni v
Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire
hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Skladno z 2. členom Pravilnika je zavezanec za zagotovitev prvih meritev
in obratovalnega monitoringa upravljavec čistilne naprave in zbirnega
centra. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je
potrebno zagotoviti izvedbo meritev celotne obremenitve s hrupom na
območju čistilne naprave in zbirnega centra in v njuni okolici kot
posledico emisije vseh virov hrupa na območju ter meritve ravni hrupa
čistilne naprave. Prve meritve in obratovalni monitoring hrupa čistilne
naprave in zbirnega centra se izvajajo pri virih hrupa na območju
čistilne naprave in zbirnega centra in na meji območja. Zavezanec za
izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je upravljavec
čistilne naprave. |
– Poseben monitoring
vpliva čistilne naprave na kvaliteto Save Bohinjke ni potreben.
|
– Izvajati je treba
redno spremljanje kvalitete blata. |
Ukrepi |
V primeru prekoračitve
dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
|
– dodatne tehnične in
prostorske rešitve; |
– dodatne zasaditve in
vegetacijske zgostitve; |
– sanacija, povečanje
ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav; |
– sprememba rabe
prostora ali objekta; |
– omejevanje prometa in
|
– drugi ustrezni
ukrepi. |
24. člen |
Poleg vseh obveznosti,
navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in
izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– Med gradnjo
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob
morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. |
– Pred začetkom gradnje
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.
|
– Omogočiti dostop do
vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej. |
– PGD projekti dovozne
ceste morajo biti pripravljeni tako, da zaradi izvedbe dovozne ceste ne
bo prišlo do rušenja objektov. |
– Investitor je dolžan
zagotoviti odvoz blata na končno deponijo. |
– Investitor mora
zagotoviti, da bo stopnja razredčenosti odpadne vode iz kanala M in VS
kanala enaka. Zato mora izvesti ukrepe na prispevnem območju VS kanala.
|
– Med gradnjo
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh
obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav. |
– Zavarovati gradbišča,
tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov
in zemljišč ter nemoten odtok vode. |
– V času izvajanja
gradbenih del ob potoku Jezernica je potrebno zagotoviti nadzor Zavoda
za ribištvo RS. |
– Do izgradnje južne
razbremenilne ceste bo dostop (tudi za čas gradnje) do predvidene
čistilne naprave in zbirnega centra zagotovljen preko Mačkovca, po
izgradnji južne razbremenilne ceste pa bo dostop zagotovljen v skladu z
rešitvijo načrtovano v lokacijskem načrtu. |
– Občina Bled mora v
območju bodoče Južne razbremenilne ceste na lastne stroške prilagoditi
rešitve (dovozna cesta, »M« kanal), kolikor bodo izhajale iz zahtev MzP
DRSC ob gradnji Južne razbremenilne ceste na Bledu. |
IX. TOLERANCE |
25. člen |
Vse dimenzije, navedene
v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za
pridobitev dovoljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje
namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse
detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. |
Pri realizaciji
lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev,
velikosti in dispozicija posameznih objektov, določenih s tem načrtom,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev,
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. |
Ta odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi
in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
X. NADZOR |
26. člen |
Izvajanje tega odloka
nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
XI. SPLOŠNA DOLOČBA |
27. člen |
Lokacijski načrt je na
vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Bled. |
XII. KONČNA DOLOČBA |
28. člen |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 01505-3/2004 |
Bled, dne 30. junija
2004. |
Jože Antonič l. r. |
Župan Občine Bled |