Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 30/2011) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo občin, št. 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na svoji 19. redni seji dne 9. 3. 2022 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI CERKVE SV. JURIJA V ZGORNJIH GORJAH ZA SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

(1)  S tem odlokom Občina Gorje (v nadaljevanju: občina) razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena naslednja enoto nepremične kulturne dediščine:

Zgornje Gorje – cerkev sv. Jurija - EŠD: 1981,

(2)  Spomenik se razglasi z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na območju Občine Gorje, saj ima enote kulturne dediščine iz prve alineje zaradi kulturnih in sodobnih družbenoekonomskih vrednosti poseben pomen za Občino Gorje.

2. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z zavarovanjem vrednote iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

3. člen

(pomen pojmov)

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja področje varstva kulturne dediščine.

II.  Spomenik

4. člen

(spomenik)

(1)  Lega, obseg spomenika in lastništvo:

(2)  Cerkev Sv. Jurija (EŠD: 1981) – Zgornje Gorje

(3)  Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in je sestavni del tega odloka.

(4)  Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, INDOK center in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

III.  Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev

5. člen

(vrednote, ki utemeljujejo razglasitev)

(1)  Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev cerkve sv. Jurija v Zgornjih Gorjah za kulturni spomenik lokalnega pomena:

·  Orientirana cerkev stoji na dominantni lokaciji na pokopališču, za obzidjem, v središču Zgornjih Gorij;

·  Kontinuiteta lokacije sakralnega objekta vsaj od poznega srednjega veka do danes;

·  Ohranjeni bistveni elementi cerkvene arhitekture s podzemno kripto in cerkvene opreme;

·  Nespremenjena namembnost od srednjega veka naprej;

·  Stenske poslikave v prezbiteriju pripisane krogu Mojstra Bolfganga, enega najpomembnejših protagonistov stenskega slikarstva srednjega veka v našem prostoru (poslikave se slutijo tudi na do danes neznanih mestih v prezbiteriju);

·  Oprema iz časa baroka in preloma stoletja;

·  Visok znanstveni potencial za področje stenskega slikarstva, baročne lesene plastike in slikarstva poznega baroka oz. 19. stoletja.

IV.  Varstveni režim spomenika

6. člen

(varovane sestavine spomenika)

Varovane sestavine spomenika:

·  tloris in prostorska zasnova,

·  horizontalni in vertikalni gabariti,

·  oblika fasad, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika in vrsta stavbnega pohištva vključno z zasteklitvijo,

·  oblika in sestava medetažnih konstrukcij,

·  oblika in sestava historičnih strešnih konstrukcij,

·  oblika in naklon streh ter tip kritin,

·  ostanki notranje opreme,

·  grajena strukture z ometi in stavbnimi členitvami, kamnoseški elementi

·  historična oprema cerkvenega prostora,

·  ostanki poslikav na zunanjščini in v notranjščini.

7. člen

(varstveni režim)

(1)  Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa ohranjanje in varovanje stavb v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so obnovitveni posegi in posegi za njihovo predstavitev in interpretacijo, vzpostavitev izvirne namembnosti ali muzejske funkcije ter funkcije, ki spodbujajo dostopnost spomenika. Dovoljeni so posegi za redno vzdrževanje z uporabo historičnih materialov.

(2)  Velja tudi režim, ki določa:

·  spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti;

·  spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;

·  spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;

·  ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance;

·  ohranjanje »varovanih sestavin spomenika«;

·  dovoljeni so posegi v spomenike, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote;

·  dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenikov ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena;

·  za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike in njihove dele je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(3)  Poleg varstvenih režimov pa velja še izrecna prepoved:

·  stavbe poškodovati ali podreti;

·  spreminjati njihovo tlorisno in višinsko zasnovo;

·  spreminjati njihovo konstrukcijsko zasnovo in gradiva.

(4)  Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:

·  na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele spomenika v kvalitetnejše oziroma v bolj avtentično stanje;

·  izvajati znanstvenoraziskovalna dela;

·  spremeniti oziroma dopolniti namembnost objektov, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objektov;

·  spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijske zasnove, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objektov;

·  posegati v okolico objektov zaradi njegove boljše prezentacije in interpretacije.

V.  Javna dostopnost spomenika

8. člen

Razvojna usmeritev za kulturni spomenik, ki je sestavina tega odloka, je ohranitev kulturne namembnosti ter postopno restavriranje ter obnavljanje in zagotavljanje dostopnosti javnosti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika oziroma posestnika. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

VI.  Nadzorstvo

9. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

VII.  Končne določbe

10. člen

(označevanje spomenika)

Spomenik se označi s predpisano oznako po Pravilniku o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21), ki ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena na pročelju ali podobnem primernem mestu spomenika.

11. člen

(zaznamba v zemljiški knjigi)

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika  lokalnega pomena na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 4. člena tega odloka.

12. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.

Številka: 031-3/2022-13

Datum: 9. 3. 2022