Na podlagi 53. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Lovrenc na Pohorju, (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2020), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 16. redni seji, dne 01.07.2021, sprejel naslednji

PRAVILNIK

ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO JAVNEGA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU

1  Splošne določbe

1.  člen

S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja ali jih bo v upravljanje prevzela Občina Lovrenc na Pohorju v okviru režijskega obrata, (v nadaljnjem besedilu - upravljavec) v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju odlok).

2.  člen

Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, v upravnem postopku, pri gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi vodovodnih objektov in naprav ter načrtovanju, izgradnji in uporabi objektov in naprav priključenih na javni vodovodni sistem.

3.  člen

Hkrati z določili tega pravilnika morajo uporabniki vode iz javnega vodovodnega omrežja ali koristniki njegove požarnovarnostne funkcije (v nadaljnjem besedilu - uporabniki) upoštevati  tudi vse druge veljavne predpise, ki se nanašajo na graditev in uporabo vodovodnih objektov in naprav.

Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje.

4.  člen

Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali izkoriščajo njegovo požarnovarnostno funkcijo.

5.  člen

Upravljavec objektov in naprav javnega vodovoda je Občina Lovrenc na Pohorju, ki izvaja  obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v režijskem obratu v skladu z 10. členom odloka.

6.  člen

Upravljavec javnega vodovoda zagotavlja javno službo v skladu s V. poglavjem odloka.

7.  člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:

·  pitna voda je vsa voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na svojo poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja, cisterne, steklenic ali kot predpakirana voda;

·  sistem za oskrbo s pitno vodo (javni vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda;

·  sestavni deli vodovodnih sistemov so:

·  objekti in naprave za pridobivanje in pripravo vode (zajetja, vodnjaki, črpalke, filtri, ipd.),

·  objekti in naprave za hranjenje, transport in razdeljevanje vode (vodohrani, razbremenilniki, črpališča, hidroforji, vodovodno omrežje, vodovodni priključki, merilniki),

·  naprave za prenos in zbiranje podatkov (radijske postaje, GSM/GPRS postaje, krmilniki, CNC - centralni nadzorni center);

·  interno vodovodno omrežje (interna hišna instalacija) šteje cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi in distribucijskim omrežjem in zanj ni odgovoren upravljavec javnega vodovodnega sistema;

·  uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem pravilniku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik obstoječe stavbe;

·  oskrbovano območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo

·  oskrbuje posamezen vodovod;

·  naprave in objekti vodovoda:

·  zajetje - objekt za zajemanje vode,

·  vodnjak - objekt za zbiranje vode,

·  črpališče - objekt v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode iz vodnega vira v vodovodni sistem,

·  prečrpališče - isto kot črpališče s funkcijo dvigovanja tlaka vzdolž omrežja,

·  čistilna naprava – objekt za obdelavo vode,

·  vodohran ali vodni zbiralnik - objekt za hranjenje vode,

·  raztežilnik ali razbremenilnik - objekt za znižanje tlaka vode v vodovodnem omrežju,

·  reducirna postaja - objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za zniževanje tlaka na delu vodovodnega sistema,

·  cevovod - objekt za transport vode;

·  vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na primarno, magistralno in sekundarno omrežje:

·  primarno omrežje in naprave predstavljajo cevovode in objekte med  magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma so cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja ter cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,

·  magistralno omrežje in naprave predstavljajo cevovode in objekte, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,

·  sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo:

·  uporabnik - odjemalec vode iz vodovoda,

·  priključek - spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,

·  odjemno mesto - mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika

·  vodomerni jašek - jašek, v katerem je nameščen vodomer,

·  vodomer - naprava za merjenje porabljene vode,

·  zračnik - element za odzračevanje cevovoda,

·  blatnik - element za praznjenje in čiščenje cevovoda,

·  zasun - zaporni element na cevovodu,

·  jašek - objekt na cevovodu (običajno služi za vgradnjo armatur, fazonskih kosov in opreme v vozliščih),

·  hidrant - element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante);

·  lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom,

·  zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi enak pomen, kot je določen v odloku  oziroma v veljavnih predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

2  Tehnični normativi za projektiranje in gradnjo javnega vodovoda

2.1 Potek vodovoda

8.  člen

Vodovodne cevovode je potrebno projektirati praviloma v javnem svetu. Traso vodovodnih cevovodov v delu, v katerem je za potek potrebno pridobiti služnostno pravico, je treba predvideti in izvesti tako, da ta le minimalno vpliva na namensko rabo zemljišča.

2.1.1  Izvedbeni del na vodovodnem omrežju

9.  člen

Prevezave in novogradnje hišnih priključkov, prereze in prevezave obstoječih vodovodov z obveščanjem uporabnikov o izpadu oskrbe, zapiranje in izpiranje vodovodov na vodooskrbnem sistemu izvaja izključno upravljavec. Za vse ostale posege na omrežju javnega vodovoda Lovrenc na Pohorju, ki jih izvajajo drugi izvajalci, pa je potrebno zagotoviti stalen nadzor s strani upravljavca.

2.2 Nazivne mere, materiali, transport in skladiščenje elementov vodovodov

2.2.1  Nazivne mere elementov vodovoda

10. člen

Nazivne mere vseh elementov vodovoda (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim premerom DN in sicer z:

·  DN (DN/ID), kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,

·  d (DN/OD), kar pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.

2.2.2  Materiali elementov vodovoda in področja vgrajevanja

11. člen

Vsi cevovodi so sestavljeni iz cevi, fazonskih kosov (lokov, odcepov, prehodov, spojnih kosov) in armatur (zapornih ventilov, zasunov, zračnih ventilov, blatnih in izpraznjevalnih izpustov, hidrantov).

12. člen

Material za cevi mora biti kvaliteten in ustrezne kakovosti za transport, vgradnjo in obratovanje pod specifičnimi pogoji, glede na prometno obtežbo, tlak v ceveh, korozijo, izpostavljenosti temperaturnim in klimatskim spremembam. Če ni drugače določeno, morajo vse cevi prenesti prometno obtežbo, oziroma se jih mora ustrezno zaščititi.

13. člen

Kjer obstaja možnost pojava korozije, morata načrtovalec in izvajalec uporabiti materiale odporne na korozijo. Če material kjerkoli kaže znake korozije, okvare ali razjedenosti, predčasno pred iztekom življenjske dobe uporabnosti, morajo biti prizadeti deli predčasno nadomeščeni s primernejšimi materiali v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

14. člen

Za vse cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka NP 16 bar, ne glede na obratovalne pogoje. Standardne vrste in premeri cevi, ki se uporabljajo v vodovodnem sistemu, so:

·  jeklene cevi ‐ notranji premer :

DN 25, 40, 50, 80, 100, 150, 200, 250, 300, 350…..,

·  cevi iz nodularne litine (litoželezne duktilne cevi ‐ notranji premer):

DN 80, 100,150, 200, 250, 300, 350, 400,…

·  polietilenske cevi (PEHD cevi ‐ zunanji premer):

d 32, 50, 63, 90, 110, 125, 160, 225, 280,...

15. člen

Za vodovodni sistem se uporabljajo litoželezne cevi iz nodularne litine z notranjo cementno oblogo za uporabo v prehrambeni industriji, za delovni tlak 16‐26 bar izdelani po EN 545. Cevi morajo imeti ustrezen atest. Vsi fazonski kosi so iz nodularne litine, za nazivni tlak 16‐26 bara, izdelani po EN 545. Vgrajujejo se tudi PEHD cevi večjih dimenzij, ki se morajo spajati s frialen spojnimi kosi.

2.2.2.1 Jeklene cevi

16. člen

Jeklene cevi se lahko uporabijo kot alternativa za cevi iz nodularne litine, izključno v manjših količinah. V tem primeru se lahko nadomestijo s črnimi jeklenimi cevmi, ki imajo čep in obojko za spajanje z varjenimi spoji, ki mora biti primerno zaščitena z obvezo, utrjena z malto in zunanjim premazom. Jeklene cevi morajo imeti tudi katodno zaščito.

17. člen

Jeklene cevi, morajo biti po SIST standardu (v primeru, da ni na voljo SIST standarda, so sprejemljivi standardi DIN 2401, DIN 2402, DIN 2458, DIN 2461, DIN 1612, DIN 1629 ali podobni mednarodni standardi) in v skladu z vsemi zahtevami, ki veljajo za litoželezne cevi iz nodularne litine.

18. člen

Jeklene cevi se praviloma vgrajujejo pri gradnji:

a)  vodovodnih cevovodov v republiških in prometno zelo obremenjenih cestah in pri prečkanju le teh,

b)  pri prečkanju vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca),

c)  za primarne in magistralne cevovode vključno od DN 250 mm navzgor.

2.2.2.2 Cevi iz nodularne litine

19. člen

Nodularna litina je posebna litina, ki se odlikuje z dobrimi mehanskimi lastnostmi. Cevi so težke, znotraj zaščitene s cementno prevleko. Cevi se spajajo z obojko in tesnili.

Standardni spoj  (STD, TYT ali podobno)

20. člen

Cevi dolžine 6 m morajo biti izdelane na obojko (STD, TYTON ali podobno), najmanj v zahtevanem tlačnem razredu po standardu EN 545:2010; vključno z odgovarjajočimi tesnili v skladi z EN 681-1. Zunanja zaščita mora biti  Zn + Al debeline 400 g/m² - v razmerju minimalno 85 % Zn ter ostalo Al in končna zaščita MODRE BARVE ali 200 g Zn/m2 in končno zaščito PUR. Notranja zaščita pa je cementna obloga po EN 545:2010.

Neizvlečni sidrani spoj (TYTON-SIT+, STD VI ali podobno).

21. člen

Cevi dolžine 6 m morajo biti izdelane na obojko za neizvlečni sidran spoj (STD-VI ali TYTON-SIT+ ali podobno), najmanj v zahtevanem tlačnem razredu po standardu EN 545:2010; vključno z odgovarjajočimi tesnili v skladu z EN 681-1. Zunanja zaščita mora biti  Zn + Al debeline 400 g/m² - v razmerju minimalno 85 % Zn ter ostalo Al in druge kovine in končna zaščita MODRE BARVE ali 200 g Zn/m² in končno zaščito PUR. Notranja zaščita pa je cementna obloga po EN 545:2010.

Zahtevani minimalni tlačni razredi po dimenzijah cevi

22. člen

Sidrani razstavljivi spoj (VRS, UNI VE, ……)

23. člen

Cevi dolžine 6 ali 5 m morajo biti izdelane na obojko z dvojnim utorom za sidrni razstavljiv spoj (VRS, BLS, UNI VE, STD VE ali podobno), najmanj v zahtevanem tlačnem razredu po standardu EN 545:2010; vključno z odgovarjajočimi tesnili in razstavljivim sidrnim spojem. Zunanja zaščita mora biti  Zn + Al debeline 400 g/m² - v razmerju minimalno 85 % Zn ter ostalo Al in končna zaščita MODRE BARVE ali 200 g Zn/m² in končno zaščito PUR. Notranja zaščita pa je cementna obloga po EN 545:2010, ponujen material, ki bo vgrajen pod normalnimi pogoji obratovanja.

24. člen

Vrsto spoja cevi in strukturo zaščite glede na obratovalne pogoje in sestavo okoliške zemljine določi upravljavec v procesu pridobivanja projektnih pogojev in mnenj.

25. člen

Litoželezne duktilne cevi se vgrajujejo za primarne in magistralne cevovode ter praviloma tam, kjer je vodovod izpostavljen višjim obratovalnim tlakom in pritiskom pod cestnimi površinami.

2.2.2.3 Polietilenske cevi (PEHD)

26. člen

Tip, granulacijo, zaščito in način spajanja PEHD cevi glede na obratovalne pogoje in sestavo okoliške zemljine določi upravljavec v procesu pridobivanja projektnih pogojev, mnenj in soglasij.

Cevi PEHD - PE 100 RC: SIST EN 12201 - SDR 11

27. člen

PE cevi so izdelane iz materiala PE100 RC z integriranim zaščitnim slojem, ki je neločljivo spojen z osnovno cevjo, SDR11, PN16. Odgovarjati morajo tipu 2, klasifikacije PAS 1075, primerne za zasip brez peščene posteljice – z izkopanim materialom. 10% zunanjega sloja je v barvi medija. Označene so v skladu s standardom SIST EN 12201. Cevi morajo biti dobavljive v kolutu 100 m do DN 125 in pri manjših dimenzijah tudi 50 m (ostale dolžine po potrebah naročnika po predhodnem dogovoru) in v palicah 6 ali 12 m od dimenzije 63 dalje.

Cevi PEHD - PE 80: SIST EN 12201 – SDR 11 ali PE 100: SIST EN 12201 – SDR11

28. člen

Cevi so označene, v skladu s standardom SIST EN 12201, na vsakem dolžinskem metru z vidno in trajno oznako. Oznaka obvezno vsebuje naslednje podatke: proizvajalec, dimenzija cevi, delovni tlak, standard, pretočni medij, tip materiala, SDR in datum izdelave. Barva cevi je črna s koekstrudiranimi vzdolžnimi modrimi črtami. Cevi morajo biti dobavljive v kolutu 100 m do DN 125 in pri manjših dimenzijah tudi 50 m in v palicah 6 ali 12 m od dimenzije 63 dalje.

29. člen

PEHD cevi morajo biti označene kot PEHD ‐ PE 100: po SIST EN 12201 ‐ SDR 11 (SDR 17), oziroma PEHD ‐ PE 80: po SIST EN 12201 ‐ SDR 11 (SDR 17) vse v skladu s SIST standardi in popisi del.

30. člen

Če ni določeno drugače, morajo biti vodovodne cevi uporabne za normalni tlak PN 10 in temperaturo 40°C, imeti morajo obliko za hidrostatični tlak 50 kg/cm² pri 20°C in morajo biti spojene z elektrouporovnimi varilnimi spojkami.

31. člen

Dolžina zavitih cevi naj ne bi bila večja od 100 m. Minimalni notranji premer koluta ne sme biti manjši od 24 kratne velikosti nominalnega premera cevi. Konci cevi morajo biti zamašeni ali pokriti. Cevi za pitno vodo naj bodo izdelane iz polietilena s potrebnimi dodatki (antioksidanti, UV stabilizatorji, pigmenti). Izvajalec mora priskrbeti certifikat tretje osebe za dokazilo zgornjega.

32. člen

PEHD cevi se uporabljajo za gradnjo vodovodnih priključkov in sekundarnih omrežij, za vgradnjo v zaščitno cev, do premera 125 mm. Biti morajo v skladu s standardom ISO 4427, za obratovalni tlak minimalno 10 bara. Pri gradnji vodovodov se uporabijo cevi iz  PEHD materialov ali oplaščene PEHD cevi z minimalno debelino zunanjega PP plašča 3 mm. PEHD se uporabljajo tudi v primerih, ko se gradi vodovod na terenih z nestabilno nosilnostjo tal in v primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov.

2.2.2.4 Spojni elementi in armature

33. člen

Spojni elementi-fazonski kosi, ki so vgrajeni v vodovodno omrežje, omogočajo prilagajanje vodovoda terenu, izdelavo odcepov, medsebojno spajanje cevi različnih premerov, zaključkov, vgradnjo armatur. Običajno imajo vsaj na enem koncu obojko ali prirobnico.

34. člen

Ostali elementi vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so prednostno iz nodularne litine, fazonski kosi izdelani iz duktilne litine GGG 40, z zunanjo in notranjo epoksi zaščito min. debeline 70 mikronov ali nerjavnega materiala. Opremljeni morajo biti z odgovarjajočimi tesnili v skladu z EN 681-1. Vgradna mera po standardu ISO 5752 serija 1. Prirobnični fazonski kosi standardne izvedbe morajo imeti vrtljivo prirobnico. Prirobnice morajo biti vrtane po ISO 7005-2. Obojčni spoji tlačne stopnje so minimalno NP 25, prirobnični spoji in armatura tlačne stopnje minimalno NP16. Ves pripadajoči pritrdilni in vijačni material mora biti iz trajno nerjavnega materiala.

35. člen

Fazonski kosi za PEHD cevi morajo biti iz materiala PE 100 ‐ za elektrouporovno varjenje oziroma v primeru cevi PE 80 rebrasta spojka katere telo spojke in leteča prirobnica sta izdelani iz litine GGG40. Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi, itd.).

36. člen

Cevi iz nodularne litine in priključki morajo biti narejeni tako, da se zaključujejo čepasto, kjer je vozlišče cevi pritrjeno z gumijastim tesnilom. Pri spajanju cevi z obojko se uporabljajo razstavljivi sidrni spoji. V primeru pritrjevanja s prirobnicami (ventili, zračni ventili, ipd.) morajo biti uporabljeni nerjaveči materiali.

2.2.3  Transport in skladiščenje elementov vodovodov

37. člen

Vodovodni materiali se morajo skladiščiti po navodilih proizvajalca, kar velja tudi za deponiran materiala na gradbišču. Skladiščiti se morajo tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih elementov in armatur morajo biti zaprte in hkrati ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi.

2.3 Zaščita vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaževanjem

38. člen

Vodovodne cevi se mehansko zaščitijo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztokom vode in podobno. Praviloma se zaščita izvede z zaščitno cevjo, betonsko kineto, kontrolnim jaškom in padcem kinete proti jašku.

39. člen

Jekleni vodovodni cevovod mora biti ustrezno antikorozijsko zaščiten, tako da je dosežena izolacijska sposobnost na preboj električne energije 15 kW. Prav tako mora biti ustrezno katodno zaščiten.

40. člen

Vodovodi morajo biti načrtovani in zgrajeni po navodilih proizvajalcev tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev.

41. člen

Pri križanju vodovodnega cevovoda s kanalizacijo v prepustnem terenu, je potrebno z ustrezno zaščito preprečiti onesnaževanje vode in upoštevati sanitarne predpise ter zahtevane minimalne odmike.

42. člen

Pri polaganju cevovodov in v jaških ter vodovodnih objektih se uporabljajo vijaki in matice iz nerjavečega jekla.

43. člen

Zaščita pred možnim onesnaževanjem se doseže:

·  z zadostnim odmikom vodovoda od možnih virov onesnaženja,

·  z vgradnjo cevovoda v zaščitne cevi,

·  z glinenim nabojem.

44. člen

V kolikor ni možno izvesti učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita rešuje individualno s posebnimi rešitvami.

2.4 Globine vgrajevanja cevovodov

45. člen

Minimalna globina vodovodnega cevovoda do temena cevi:

·  v voznih površinah 1,3 m,

·  v nevoznih površinah 1,1 m.

46. člen

Izjemoma je možno vodovodni cevovod, katerega dolžina ne presega 30 m, zgraditi v globini največ 3 m do temena cevi. Če predpisanih minimalnih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.

47. člen

Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm.

2.5 Odmiki

48. člen

Pred izvedbo gradbenih posegov v bližini vodovodnih instalacij je potrebno obvezno naročiti zakoličbo s strani upravljavca.

49. člen

Trajno grajeni objekti morajo biti od vodovodnega cevovoda odmaknjeni najmanj 3 m. Če to ni mogoče, je potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno zaščitno cev oz. kineto, ki mora biti oddaljena najmanj 5 m od obeh zunanjih robov objekta. Pri cevovodih, večjih od DN 100 mm, je potrebno izvesti kontrolni jašek s padcem zaščitne cevi oz. kinete proti jašku.

50. člen

Drugi komunalni vodi morajo biti od oboda cevovoda horizontalno oddaljeni najmanj:

51. člen

Horizontalni odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, morajo pa biti ustrezno zaščiteni in za vsak posamezni primer ustrezno obdelani.

52. člen

V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru sočasnega polaganja komunalnih vodov v skupni jarek. V tem primeru je dovoljeno vzporedno polaganje z ustrezno zaščito z minimalnim odmikom 30 cm v skrajnem robu jarka.

53. člen

Vodovodni cevovod in vodovodni priključek morata biti od greznic in drugih deponij z za zdravje škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi oddaljena najmanj 5 m oz. ju je treba dodatno zaščititi pred škodljivimi vplivi.

54. člen

Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke.

55. člen

V primeru, da zaradi prostorskih omejitev med vodovodom in kanalizacijo ni možno doseči predpisanega odmika, je izgradnja kanalizacije in objektov kanalizacije možna le v vododržni kvaliteti z izvedbo elementov kontrole tesnosti v fazi izgradnje in obratovanja. Sočasno je v navedenih primerih potrebno vodovodne cevovode zgraditi na način, ki povečuje varnost vodovoda glede možnosti onesnaženja vode ob njegovi uporabi, kar pomeni izvedbo vodovodnih cevovodov iz trajnejših materialov (duktilnih litoželeznih cevi). Alternativno je to mogoče z izvedbo vodovodnih cevovodov in priključkov v zaščitni cevi ali betonski kineti s kontrolnimi jaški.

56. člen

Zaklopniki priključkov, zasuni in hidranti morajo biti oddaljeni od drugih komunalnih instalacij in objektov najmanj 0,6 m v vse smeri.

57. člen

Vodovodni cevovod in vodovodni priključek morata biti oddaljena od dreves najmanj 2 metra.

58. člen

Če predpisanih minimalnih odmikov ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. Upravljavec vodovoda v primeru nedoseganja predpisanih odmikov ne krije stroškov izvedbe eventualnih popravil na bližnjih komunalnih vodih.

2.6 Križanje in prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami in  objekti

59. člen

Za vsako križanje obstoječega vodovodnega cevovoda z ostalimi komunalnimi vodi, instalacijami in vodotoki, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca v skladu z določbami tega pravilnika.

60. člen

Vertikalni odmik vodovodnega cevovoda od ostalih vodov se izjemoma izvede v pasu od 1,2 do 3 m pod nivojem terena.

61. člen

Prečkanje vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno ali s samonosnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s sifonom, vendar le na podlagi pisnega soglasja upravljavca.

62. člen

Minimalni vertikalni odmiki pri križanju vodovodnega cevovoda z ostalimi komunalnimi vodi so:

Za minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi, zaščitne cevi, kinete ali točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda vodovoda.

63. člen

Kadar poteka vodovodni cevovod pod ostalimi komunalnimi vodi, mora biti zaradi posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov vodovod izveden v zaščitni cevi ali betonski kineti.

64. člen

Če vodovod poteka pod fekalno kanalizacijo, mora biti obvezno vgrajen v zaščitno cev, ustji zaščitne cevi pa morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene kanalizacijske cevi najmanj 2.5 m na vsako stran.

65. člen

Križanje vodovodnega cevovoda z železnico mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali kineti z obojestranskima revizijskima jaškoma in izpustom. Ustji zaščitne cevi morata biti izven območja trase železnice. Izvedena mora biti katodna zaščita pred blodečimi tokovi.

66. člen

Kadar pri križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče doseči ustrezne globine, ga je potrebno zaradi prometne obremenitve in zaradi možnosti popravil, izvesti v zaščitni cevi oz. kineti.

67. člen

Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno vodovodni cevovod zavarovati pred posedanjem. Posebna pozornost velja stikom preboja jaška in cevovoda, ki morajo biti elastične izvedbe.

68. člen

Na trasi vodovodnega cevovoda praviloma ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave in drugih podzemnih instalacij.

2.7 Obešanje na nadzemno gradbeno konstrukcijo

69. člen

Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno zgrajeni objekt mostu ter pri tem časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del. Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Zagotovljeno mora biti funkcionalno odzračevanje in praznjenje, z vgradnjo ustreznih elementov vodovoda.

70. člen

Na eni od brežin naj bo lociran najvišji del vodovoda, na mestu, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Tam je potrebno predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuma). V izjemnih primerih, kadar ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Vzdrževalcem mora vedno biti do jaška zagotovljen neoviran dostop.

71. člen

Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojenim tem zahtevam. Pri izbiri trase in pritrjevanju oz. obešanju na mostno konstrukcijo je potrebno upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda.

72. člen

Predvideti je potrebno fiksno točko in drsne podpore - konzole vodovoda glede na tip konstrukcije mostu vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.

73. člen

Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran. Posebej je potrebno obdelati prehoda vodovoda v zemljo tako da izoliran del vodovoda seže do globine min. 1.0 m.

2.8 Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov

74. člen

V vodohrane in prečrpališča/prečrpalne postaje mora biti vgrajena ustrezna merilno-regulacijska oprema. Mesto vgradnje, tip in vrsto opreme določi projektant v soglasju z upravljavcem javne službe.

75. člen

V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati armature in fazonski kosi, ki odgovarjajo veljavnim standardom. V kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu potrebna izdelava nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 barov. Biti mora antikorozijsko zaščiten.

76. člen

Vsi zasuni nad vključno DN 150 mm morajo biti praviloma vgrajeni v jašek. Do vključno dimenzije DN 200 se vgrajujejo EV zasuni, nad DN 200 pa prirobnične lopute s prenosom moči.

77. člen

Zasuni in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu primarnega in načeloma na odcepu sekundarnega vodovoda, odcepu hidranta, zračnika, blatnika in čistilnega kosa. Prehodni zasuni zunaj naselja morajo biti med seboj ustrezno oddaljeni v skladu s projektom, ne glede na vrsto cevovoda. Pri določanju lokacije teh zasunov pa je potrebno upoštevati terenske razmere in obratovalne pogoje.

78. člen

Pri projektiranju primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja ter naprav je potrebno določiti lokacije merilnih mest in njihovo vključitev v sistem avtomatizacije v skladu z zahtevami in pogoji upravljavca oziroma izvajalca javne službe.

79. člen

Vodovodni cevovodi morajo biti v najnižjih točkah načeloma opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Na teh cevovodih se lahko vgradi hidrant le, če vode ni mogoče odvajati v kanalizacijo ali vodotoke. Izpust oziroma blatnik mora biti obvezno opremljen z žabjim poklopcem.

2.9 Hidranti in zaščita pred požarom

80. člen

Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Hidranti se vgrajujejo v vodovodno omrežje na razdalji 80–150 m v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju.

81. člen

Hidranti so lahko podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. Dimenzije podtalnih hidrantov so DN 50, DN 80, nadtalnih pa DN 80 in DN 100 mm.

82. člen

Vodovodna omrežja, ki služijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna hidrantna omrežja. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti, potekajo pa praviloma po javnem zemljišču ter jih na stroške lastnika vzdržuje upravljavec. Interno hidrantno omrežje, ki nima priključenih porabnikov, se mora ustrezno vzdrževati s strani lastnika, za zagotavljanje varnosti celotnega sistema (vključno s sanitarno varnostjo) in mora biti fizično ločeno od sanitarnega sistema s porabniki.

83. člen

Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

84. člen

Hidranti, ki se vgradijo na primarno distribucijsko vodovodno mrežo, morajo imeti na priključku zasun. Priključni zasun in vsa izlivna mesta se pri hidrantu plombirajo. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10 – 20 cm pod niveleto terena. Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom.

85. člen

Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.

86. člen

Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po predpisih o požarni varnosti.

87. člen

Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede po določilih tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi. Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara ali za gasilske vaje.

88. člen

Požarno varnost se lahko zagotavlja z direktnim odjemom iz javne mreže le v obsegu, ko odjem ne vpliva na funkcionalnost celotnega sistema javne mreže in so še izpolnjene vse zahteve in standardi  oskrbe s pitno vodo pri vseh porabnikih. V nasprotnem primeru, je za vodomernim mestom na priključku porabnika, za zagotavljanje požarne varnosti, nujna izgradnja akumulacija ustrezne kapacitete (požarni bazen), s prosto gladino. Za sanitarno varnost je nujno zagotoviti izmenjavo vode s priključitvijo porabnikov na končnicah požarnih vodov.

2.10  Jaški

89. člen

Sestavni del vodovodnega omrežja so jaški. Ti se za potrebe obratovanja vodovodnega sistema vgrajujejo za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, merjenje, regulacijo, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na:

·  armaturne jaške (jaški za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, čiščenje, zračenje, zmanjševanje tlaka),

·  merilni jaški (jaški za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav),

·  vodomerni jaški (jaški za nameščanje vodomerov).

2.10.1  Zahteve za armaturne in merilne jaške

90. člen

Vsak jašek mora imeti za vodo, ki zastaja v jašku, glede na vrsto zemljine ob upoštevanju veljavnih predpisov urejeno ustrezno drenažo za ponikovanje ali urejen odtok vode v kanalizacijski sistem oz. vodotok.

91. člen

Jaški morajo biti opremljeni z lestvijo ter izvlečnim drogom iz nerjavečega materiala. Pri cevovodih, večjih od DN 150 mm, je nerjavečo lestev potrebno izvesti tako, da jo je mogoče izvleči iz jaška. Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD.

92. člen

Velikost jaška definira montažni odmik obeh prirobnic od stene ter možnost vstopa in namembnost uporabe jaška. Izvedba jaška mora biti vodotesna. V primeru, da je v jašku vgrajena oprema, ki se napaja z električno energijo je potrebna vgradnja črpalke za odpadne vode in izvedba signalizacije razlitja vode s povezavo v nadzorni portal telemetrijskega sistema.

93. člen

V primeru, da dimenzije vgrajenega materiala presegajo navedene mere pokrova se uporabi naslednjo večjo dimenzijo. 

94. člen

V primeru, da je v jašku izvedeno prečrpališče oziroma prečrpalna postaja ali hidropostaja je potrebno za namene montaže in demontaže nad mestom vgradnje izvesti odprtino take velikosti, da je možno vgradnjo ali demontažo izvesti brez razstavljanja sklopa.

95. člen

Kontrolni jašek mora imeti urejeno odzračevanje in se vgradi na koncu zaščitne cevi ali kolektorja. Praviloma mora biti jašek zgrajen izven prometne površine.

2.10.2  Dimenzije armaturnih in merilnih jaškov

96. člen

Dimenzije in lokacije armaturnih in merilnih jaškov se določijo s projektom, v katerem je potrebno upoštevati:

·  višino, širino in dolžino jaška,

·  obliko jaška, ki je po navadi pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa.

2.11  Označevanje vodovodnih naprav

97. člen

Zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in priključki morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica pritrdi na zato posebej postavljen drog.

98. člen

Vodovodni cevovod se označi tako, da se pri vgradnji 50 cm nad temenom cevi položi ustrezen opozorilni trak za označitev oziroma ugotavljanje poteka vodovodnega cevovoda.

2.12  Tlak v omrežju

99. člen

Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 5 barov. Za vsak objekt se v mnenju oz. dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja navede tlak, ki ga omogoča stanje v vodovodni mreži. Za zahtevnejše objekte je potrebno pridobiti dodatne pogoje ter izdelati dodatne analize.

100. člen

Če tlak v omrežju presega 5 barov, je uporabnik dolžan vgraditi reducirni ventil za obračunskim vodomerom.

101. člen

Če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi soglasja upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka.

102. člen

Reducirni ventil in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne instalacije.

2.13  Obvladovanje izgub pitne vode

103. člen

Pri načrtovanju vodovodnih objektov, naprav in omrežja je potrebno predvideti in v okviru izgradnje izvesti elemente za izvedbo merilnih mest za obvladovanje vodne bilance skladno z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Zagotoviti je potrebno daljinski prenos podatkov o merjenih količinah v bazo upravljavca. Način izvedbe je potrebno določiti v sodelovanju z upravljavcem.

2.14  Tlačni preizkus

104. člen

S tlačnim preizkusom se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. Je tehnološko in časovno točno določen postopek.

105. člen

Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v tehničnem poročilu projekta (PZI) s strani akreditirane institucije po veljavnem standardu ter izveden v skladu z navodili upravljavca in dobavitelja.

2.15  Dezinfekcija vodovoda pred uporabo

106. člen

Po zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov je treba javni vodovod in priključke dezinficirati. Dezinfekcijo vodovodnega omrežja se izvede šele po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu vodovodnih cevi in ko je na vodovodne cevi montirana vsa oprema z armaturami. Izjemoma se lahko dezinfekcijo vodovodnega omrežja izvede istočasno s tlačnim preizkusom. Vodovod mora biti načrtovan tako, da je to možno izvajati sektorsko, na ustreznih dolžinah.

107. člen

Dezinfekcijo novih vodovodnih objektov se izvede po uspešno opravljenem preizkusu vodotesnosti teh objektov in ko so montirani vsi potrebni spojniki, končana vsa gradbena dela in montažna dela ter ko je vodna celica zaščitena in fizično ločena od ostalih prostorov objekta. Načrtovanje objektov mora to omogočati.

108. člen

Projektant predvidi izvedbo dezinfekcije, morebitno faznost izvedbe, mesto doziranja dezinfekcijskega sredstva, način končne dispozicije izpranih hiperkloriranih vod in po potrebi izvedbo nevtralizacije.

109. člen

Glede na obseg in faznost novogradnje ali obnove se dezinfekcijo vodovodnega omrežja lahko izvede po odsekih. Za dezinfekcijo predvideni odsek se mora ločiti od delov sistema za oskrbo s pitno vodo, ki so v obratovanju. Dezinfekcijo novo zgrajenih cevovodov se izvede vedno, ne glede na dolžino in premer cevi, razen pri izvedbi priključkov in popravilih, kjer tehnično to ni izvedljivo. V vseh teh primerih se zagotovi zdravstvena ustreznost z izpiranjem.

110. člen

Za dezinfekcijo in izpiranje se uporablja samo pitna voda. Dezinfekcijo vodovoda lahko opravlja le strokovno usposobljena in opremljena pooblaščena odgovorna oseba oz. organizacija.

2.15.1  Pripomočki za dezinfekcijo in dezinfekcijska sredstva

111. člen

Pripomočki in oprema, ki se uporabljajo za izvedbo dezinfekcije, morajo biti primerni za uporabo na javnem sistemu oskrbe s pitno vodo, ustrezno vzdrževani in hranjeni ter po potrebi zamenjani.

Vsa dezinfekcijska sredstva, ki se uporabljajo za dezinfekcijo pitne vode, morajo biti registrirana v Registru biocidnih pripravkov.

112. člen

Interna instalacija uporabnika mora biti redno vzdrževana skladno s predpisi in stalno zagotavljati svojo funkcijo tako, da ne vpliva na kakovost pitne vode na mestu, kjer se ta uporablja kot pitna voda. V primeru, da upravljavec ugotovi, da je instalacija vzrok za neskladnost pitne vode na pipi pri uporabniku, uporabnika o tem obvesti in mu da navodila, ki jih mora uporabnik upoštevati.

113. člen

Pri načrtovanju vodovodnih objektov in naprav ter objektov v katerih se uporablja pitna voda za pitje je potrebno upoštevati, da materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.

114. člen

Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko ogrozijo skladnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacije v omrežje upravljavca. Enako velja za hidrantna omrežja, ki nimajo porabnikov.

3  Zagotavljanje skladnosti pitne vode

3.1 Splošno

115. člen

Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora na vodomernem mestu ustrezati vsem zahtevam veljavnih predpisov Republike Slovenije, upoštevati pa je potrebno tudi smernice EU, kadar je to mogoče.

116. člen

Kakovost pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kakovosti pitne vode, način izvajanja notranjega nadzora in drugi pogoji glede kakovost pitne vode morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje. Uporabnik je dolžan zagotoviti, da se kakovost pitne vode v interni instalaciji ne poslabša.

3.2  Materiali

117. člen

Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema, vključno s tesnili in premazi, ki pridejo v stik s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost/kakovost pitne vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.

3.3 Zaščita vodovodnega omrežja in naprav

118. člen

Vodooskrbni objekti (zajetja, prečrpališča/ prečrpalne postaje, vodohrani, razbremenilniki, itd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.

3.4 Zaščita cevovodov pred onesnaženjem

119. člen

Med polaganjem cevovoda je potrebno zaščititi notranjost cevovoda pred onesnaženjem. Cevi in elemente cevovoda je potrebno pred vgradnjo očistiti. Med prekinitvami gradnje in ob zaključkih montaže se mora zapreti posamezne odprtine.

3.5 Zavarovanje proti povratnemu toku vode

120. člen

Vodovodno omrežje mora biti projektirano, opremljeno in izvedeno tako, da je izključena možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih vodovodnih omrežij na javni vodovod.

3.6 Staranje pitne vode

121. člen

Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, izvedeni in delovati v takih pogojih obratovanja, da je preprečena možnost zadrževanja vode v sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje skladnosti/kakovosti pitne vode.

122. člen

Skrbno je treba proučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na zadrževanje vode:

·  slepi vodovodi,

·  odcepi za hidrante,

·  neizolirane cevi, vgrajene vnaprej (pred trajno uporabo),

·  odseki s trajno nizkim pretokom vode,

·  povečane dimenzije vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih občasnih zahtev.

4  Objekti in naprave

4.1 Prečrpalne postaje

123. člen

Zmogljivost črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe, sestavljen iz ustreznega števila črpalk za srednjo in maksimalno porabo in z dodatno črpalko za potrebe požara. Predvidi se vsa potrebna zaporna armatura, cevne povezave iz nerjavečega jekla (inox), zaščita proti hidravličnemu udaru in ustrezna oprema za merjenje parametrov. Vsi deli cevovoda morajo biti izdelani po veljavnih standardih.  V objektu se predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni portal telemetrijskega sistema. Črpalke, ki ne črpajo v protiležni vodohran, morajo biti frekvenčno regulirane.

124. člen

Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na nadzemni objekt oziroma na ustrezni lokaciji. Dovod električne energije do objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbiro zagona je treba predvideti v skladu z razmerami elektroomrežja. Vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop oziroma vstop, prav tako je potrebna izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt.

4.1.1 Merilna oprema

125. člen

Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja oprema:

·  merilnik pretoka črpalke z MODBUS ali analognim tokovnim in impulznim izhodom, vgrajen na ustreznem mestu za zagon zahtevane točne meritve pretoka

·  hidrostatični merilnik nivoja z MODBUS ali analognim tokovnim izhodom

·  merilnik tlaka na tlačni in sesalni strani črpalk z MODBUS ali analognim tokovnim izhodom.

126. člen

Vgrajena merilna oprema mora omogočati izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni portal.

4.1.2  Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni portal

127. člen

Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom upravljavca na že vzpostavljenem nadzornem sistemu. Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektih in oprema za telemetrijo, urejen prenos podatkov v nadzorni portal in daljinsko upravljanje naprav.

128. člen

Minimalno število podatkov, ki se prenašajo:

·  izpad napetosti (omrežje),

·  vstop v objekt,

·  napake, vklope in izklope črpalk,

·  nivo in preliv,

·  tlak (sesalna, tlačna stran),

·  pretok, trenutna vrednost in komulativa,

·  parametri kakovosti pitne vode (odvisno od dodatno vgrajene opreme, npr. temperatura vode, motnost…).

4.2 Vodohrani

129. člen

Vodohrani morajo biti projektirani tako, da se pri gradnji doseže vodotesnost in zračnost. Konstruirani in preizkušeni  morajo biti tako, da zagotavljajo zahtevano varnost oskrbe s pitno vodo in ohranjajo sprejemljivo stopnjo vplivov na kakovost vode. Vodohrani so praviloma vkopani in imajo dve vodni celici, ki sta med seboj fizično in v celoti ločeni. Oblika, prostornina in način gradnje morajo omogočati kroženje vode v vodnih celicah, zaradi ohranjanja kakovosti vode pa naj bo ob upoštevanju požarne varnosti, čas zadrževanja skrajšan na minimum.

4.2.1  Izvedbene zahteve

130. člen

Vodohrani morajo biti izvedeni tako, da njihova oblika, način gradnje in ustrezna hidroizolacija zagotavljajo 100% nepropustnost vodnih celic. Zaradi lažjega vzdrževanja in konstantnosti oskrbe naj bodo izvedeni z dvema vodnima celicama. Celici sta praviloma okrogli, za zagotavljanje ustrezne izmenjave vode ter ohranjanje kvalitete.

131. člen

Prostornina vodohrana se določi na podlagi predvidene dnevne porabe vode, požarne rezerve, in dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju). Cevni razvod znotraj vodohrana naj se izvede iz nerjavečega jekla (inox), zaporne armature naj bodo korozijsko obstojne. Predviden naj bo preliv in izpust za praznjenje vodnih celic v kanalizacijo. Vsi deli cevovoda morajo bit izdelani po veljavnih standardih.

132. člen

Preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic, predvidi se ustrezno prezračevanje objekta in gretje z grelnimi paneli. Zračniki morajo biti izvedeni tako, da se onemogoči vnos škodljivih substanc v vodne celice.

133. člen

V objektu se predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za meritve parametrov in nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni portal. Vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih. 

134. člen

Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na ustrezni lokaciji. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta.  Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop oziroma vstop, prav tako je potrebna izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt. Izjemoma se objekta ne ogradi v kolikor to ni možno zaradi veljavne prostorske zakonodaje ali drugih tehtnih razlogov. Potrebno je soglasje izvajalca javne službe.

4.2.2  Prostornina vodohrana

135. člen

Prostornina vodohrana se določi na podlagi hidravlično tehničnega dimenzioniranja in zagotavljanja varnosti s potrebno prostornino vodohrana za pokrivanje. Določi se na osnovi:

·  izračuna flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta,

·  z 20 % dodatka za nujno potrošnjo (motnje v obratovanju),

·  z minimalno požarno rezervo.

4.2.3  Naprave v vodohranih

136. člen

Vodohrani imajo praviloma en merilnik nivoja, ki je vgrajen tako, da po potrebi omogoča fizični prenos iz ene v drugo vodno celico. V vsaki vodni celici sta vgrajeni še nivojni stikali za signaliziranje preliva in minimalnega nivoja. Vodohrani na magistralnem, primarnem in sekundarnem omrežju morajo imeti na iztočni cevi vgrajen merilnik pretoka primerne dimenzije in točnosti (min./max. pretok). Merilnike kakovosti vode določi upravljavec (UV, temperatura, meritev prostega klora itd.).

137. člen

V objektu se predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za meritve parametrov in nadzor delovanja ter brezžični prenos podatkov v nadzorni portal. Vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih.

138. člen

Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na ustrezni lokaciji. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta.  Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop oziroma vstop, prav tako je potrebna izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt.

 4.4  Varovanje in nadzor nad delovanjem objektov

139. člen

Objekti za oskrbo z vodo (zajetja, prečrpališča/prečrpalne postaje, vodohrani, raztežilniki ipd.) morajo biti varovani in nadzorovani v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstne objekte in izdelanimi načrti varovanja ter delovanja ob izrednih dogodkih.

Varovanje objektov se izvaja z:

·  alarmnimi napravami,

·  zaščitno ograjo,

·  vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,

·  kovinsko prečko na vhodnih vratih,

·  ustrezno zaščito zračnikov proti ometu,

·  z daljinskim nadzorom varovanja in delovanja posameznega objekta.

4.4.1  Splošne zahteve

140. člen

Upravljavec vodovodnega sistema mora skrbeti za nemoteno delovanje prečrpalnih postaj, vodohranov, drugih vodovodnih objektov in vodovodnega distribucijskega omrežja. Za zagotavljanje hitrega ukrepanja in manjšega števila prekinitev oskrbe s pitno vodo, mora upravljavec nadzirati in s preizkusi ugotavljati netesnost cevi ter v čim krajšem možnem času odpravljati napake v delovanju  vodovodnega oskrbnega sistema. Nadzor mora zajemati meritve pretokov, tlakov na omrežju in ostale obratovalne kontrole. Za te namene se uporablja avtomatiziran daljinski nadzor in upravljanje ter  metode ugotavljanja napak na posameznih lokacijah, ki niso vključene v daljinski nadzor in upravljanje. Izbran postopek je odvisen od tehnične opremljenosti posameznega dela vodooskrbnega sistema.

141. člen

V sistem daljinskega nadzora in upravljanja je potrebno ob izgradnji vključiti vse nove objekte. Obstoječe objekte, ki niso vključeni v sistem daljinskega nadzora in upravljanja, je potrebno vključiti ob njihovih rekonstrukcijah.

142. člen

Pri izvedbi, širitvi in planiranju dejavnosti na področju daljinskega upravljanja in nadzora oziroma telemetriji je potrebno upoštevati tehnične standarde in standardizacijo, ki se že uporabljajo v zgrajenem sistemu daljinskega nadzora in upravljanja.

143. člen

Pri gradnji in dograditvah nadzornega sistema in objektov je potrebno upoštevati:

·  v objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov delovanja objekta,

·  v primeru izpada sistema daljinskega nadzora morajo medsebojno odvisni objekti delovati dalje nemoteno oziroma morajo imeti vzpostavljeno  medsebojno komunikacijo za potrebo nemotenega nadaljnjega delovanja,

·  naprave za neprekinjeno napajanje morajo v primeru izpada omrežne električne napetosti zagotoviti za  48 ur delovanje merilnih, krmilnih, signalizacijskih in komunikacijskih naprav ob izpadu mrežne napetosti,

·  programska oprema mora omogočiti obdelavo vseh signalizacij, alarmov in tehnoloških parametrov dostopnih preko sistema daljinskega nadzora in upravljanja za potrebe analize delovanja in upravljanja vodovodnega distribucijskega sistema,

·  predviden mora biti priklop objektov na agregatsko napajanje,

·  pri projektiranju in izgradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih vodooskrbnih objektov se mora upoštevati vsa veljavna zakonodaja.

5  Izdaja smernic, projektnih pogojev  in mnenj

5.1 Splošno 

144. člen

Izdaja smernic, projektnih pogojev je določena v 25. členu odloka in je skladna z določili Zakona o varstvu okolja, Zakona o vodah, Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbenega zakona, Uredbe o razvrščanju objektov, Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Pravilnika o evidentirani posebni rabi vode  in ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja zadeve na področju oskrbe z vodo in varovanja obstoječih vodovodnih objektov.

145. člen

Mnenja h gradnji komunalnih vodov kot so kanalizacija, telekomunikacijski, električni vodi, ipd. in k rekonstrukciji cest ter javnih površin se izda na osnovi  predložene DGD ali PZI projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, iz katere so vzdolž trase in v prerezih razvidni predpisani odmiki in zaščita vodovoda na mestih križanj z drugimi komunalnimi vodi.

146. člen

Pred izdajo uporabnega (obratovalnega) dovoljenja je potrebno predložiti projekt izvedenih del in ostalo potrebno dokumentacijo v skladu z veljavno zakonodajo, na osnovi katerega predstavnik upravljavca poda izjavo na tehničnem (kvalitetnem) pregledu objekta. Navedbi v oklepajih se nanašata na dela izvedena v okviru vzdrževalnih del.

147. člen

Izjava k uporabnemu dovoljenju je potrdilo, da so izpolnjeni predpisani pogoji, vsebovani v izdanih projektnih in drugih pogojih ter mnenju.

148. člen

Mnenje za priključitev objekta se izdaja v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše, počitniške hiše, poslovnega objekta, industrijskega objekta, poslovno - stanovanjskega objekta, dograditev objekta (prizidek, nadgradnja, rekonstrukcija) itd.

6  Vodovodni priključki

6.1 Postopek za priključitev na vodovodno omrežje in ukinitev priključka

6.1.  Osnovni pogoji

149. člen

Po izdanem ustreznem soglasju oz. mnenju, naročnik poda zahtevek za izvedbo vodovodnega  priključka na obrazcu  »Prijava vodovodnega priključka«.

150. člen

Na osnovi izpolnjenega zahtevka za vodovodni priključek in predložene dokumentacije, upravljavec oziroma od njega pooblaščena oseba opravi ogled in izdela ponudbo za izvedbo priključka. V ponudbi je določena lokacija priključka in obračunskega vodomera, rok izvedbe in predračun stroškov izdelave, nadzora, geodetska izmera in evidentiranje priključka.

151. člen

Na sedežu občine uporabnik z upravljavcem sklene Pogodbo o priključitvi, dobavi, odjemu in plačilu vode ter pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni priključek. Če poteka vodovodni priključek tudi preko zemljišča, ki ni last uporabnika, mora uporabnik v korist upravljavca pridobiti od lastnika oz. lastnikov zemljišča pogodbo o dovolitvi služnosti za izgradnjo in vzdrževanje priključka z vpisom v zemljiško knjigo.

6.1.2  Ukinitev vodovodnega priključka

152. člen

Ukinitev priključka se lahko izvede pod pogoji, ki so navedeni v 17. členu odloka v primeru odstranitve stavbe, ki je priključena na javni vodovod ter na osnovi ustreznega dokumenta, ki dokazuje pravno podlago za odstranitev objekta.

153. člen

Priključek se lahko ukine samo na osnovi pisnega zahtevka lastnika priključka. Izvede se na stroške lastnika ali lastnikov priključka. Ukinitev priključka se izvede na priključku (glavnem vodu), kjer se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje, kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.

6.2 Pogoji priključitve in izvedba

154. člen

Priključitev na javno vodovodno omrežje, s katerim upravljavec upravlja, je možna, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij in je vodovod funkcionalen. Vodovod na katerega se uporabnik priključuje, mora biti ustrezno dimenzioniran za vse potrebe porabnikov in zagotavljati zadostne količine pitne vode ter tlake na mestih priključevanja. V primeru gradnje mora biti le ta zaključena s funkcionalno vzpostavitvijo obratovanja vodovoda (kakovost, tlaki, pretoki). Hkrati mora imeti objekt, ki se priključuje, zagotovljen ustrezen odvod odpadnih in meteornih voda v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Uredba o oskrbi s pitno vodo, Uredbe o varovanju vodnih virov).

155. člen

Vsaka stavba ali inženirski objekt, ki se nahaja znotraj območja oskrbe s pitno vodo mora biti priključena na vodovodno omrežje skladno z zakonodajo. V večstanovanjskih objektih ali ločenih  delih stavb kjer to tehnične možnosti dopuščajo, se mora zagotoviti za vsako stanovanjsko enoto ali posamezni del stavbe direktno priključevanje s samostojnim ločenim odjemnim mestom. V kolikor teh možnosti ni, se vgradi glavni vodomer  in se dovoli vgradnja odštevalnih števcev (sub-vodomerov) ali delilnikov, ki se obračunavajo skladno z Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb.

156. člen

Pri prevzemu priključkov, ki so v upravljanju občanov, ki izvajajo lastno oskrbo s pitno vodo, se morajo zagotoviti minimalni standardi opremljenosti priključka oziroma odjemnih mest.

157. člen

Priključevanje porabnika na priključek drugega porabnika za obračunskim vodomerom ni dovoljena. Za vsakega porabnika mora biti zagotovljen ločen obračun porabe vode na odjemnem mestu.

158. člen

Izvedbo priključka, vgradnjo vodomera in navezavo na javno vodovodno omrežje lahko  izvede samo  izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo, ki opravi tudi vsa zahtevana opravila pri kontroli izvedbe in predaji priključka v uporabo.

6.2.1  Vodovodni priključki po namenu

159. člen

Vodovodni priključki  so po namenu lahko:

·  stalni priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne rabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in

·  začasni priključki, namenjeni za začasne potrebe kot so sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščne priključke in podobno.

6.2.2  Postopek za priključitev stalnega priključka

160. člen

Za priključitev že obstoječega objekta je potrebno izpolniti obrazec »Prijava vodovodnega priključka«, h kateremu je potrebno priložiti:

·  pravnomočno gradbeno dovoljenje ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor,

·  ustrezen upravni akt upravne enote za objekte grajene pred letom 1967, 

·  dokazilo o lastninski pravici (redni izpis iz zemljiške knjige ali drugo dokazilo o lastništvu),

·  uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno  vidnimi parcelnimi številkami v merilu  1:500, 1:1000, 1:2000 ali 1:2880,

·  soglasje za prekop cestišča in soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko katerih poteka priključek ali je nameščen jašek,

·  pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni priključek ter upravljavcem.

6.2.3  Postopek za priključitev začasnega priključka

161. člen

Začasna priključitev na javni vodovod je časovno omejena in je možna le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let. Ta se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Pogoj za izvedbo trajnega vodovodnega priključka je rešeno odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda. V kolikor lastnik začasnega priključka ni podal vloge za podaljšanje, lahko izvajalec gospodarske javne službe po poteku roka priključek kadarkoli ukine.

162. člen

Za priključitev začasnega priključka je potrebno izpolniti obrazec »Prijava vodovodnega priključka« h kateremu je potrebno priložiti:

·  pravnomočno gradbeno dovoljenje ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor,

·  dokazilo o lastninski pravici (redni izpis iz zemljiške knjige),

·  uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno  vidnimi parcelnimi številkami v merilu  1:500, 1:1000, 1:2000 ali  1:2880,

·  soglasje za prekop cestišča in soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko katerih poteka priključek ali je nameščen jašek,

·  pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni priključek ter upravljavcem (za gradbiščne in ostale priključke, ki se bodo kasneje trajno priključili na javno vodovodno omrežje).

Priključevanje je možno le, v kolikor so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje, ki ureja zadeve na področju oskrbe  s pitno vodo, varovanja okolja in vodnih virov.  Poravnane morajo biti tudi vse obveznosti povezane s priključitvijo objekta.

163. člen

Stalna priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.

Začasni vodovodni priključek za še nezgrajeni objekt se izvede v začasnem jašku na trasi končne izvedbe priključka.

6.2.4  Postopek za priključitev enostavnega ali nezahtevnega objekta

164. člen

Enostavni in nezahtevni objekti imajo lahko priključek na javno infrastrukturo, če to omogoča prostorski akt občine. Za priključitev takšnega objekta na javno vodovodno omrežje je potrebno pri upravljavcu pridobiti soglasje oz. mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje infrastrukture. K vlogi za izdajo soglasja oz. mnenja za priključitev enostavnega ali nezahtevnega objekta je potrebno priložiti: 

·  pravnomočno gradbeno dovoljenje ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor,

·  dokazilo o lastninski pravici (redni izpis iz zemljiške knjige),

·  uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno  vidnimi parcelnimi številkami v merilu  1:500, 1:1000, 1:2000 ali  1:2880,

·  soglasje za prekop cestišča in soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko katerih poteka priključek ali je nameščen jašek,

·  pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni priključek ter upravljavcem (za gradbiščne in ostale priključke, ki se bodo kasneje trajno priključili na javno vodovodno omrežje).

Priključevanje je možno le, v kolikor so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje, ki ureja zadeve na področju oskrbe  s pitno vodo, varovanja okolja in vodnih virov. Poravnane morajo biti tudi vse obveznosti povezane s priključitvijo objekta.

6.2.5  Izvedba priključka

165. člen

Vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim.

166. člen

Sestavni deli vodovodnega priključka so :

·  navrtna garnitura na mestu priključitve na glavno vodovodno cev z zapornim ventilom, vrtljivim kolenom (ZAK sistem), vgradbeno  garnituro, podstavkom, cestno kapo ter tablico z oznako HP,

·  priključna cev v zaščitni cevi s pripadajočim materialom,

·  jašek z elementi,

·  ventil in distančnik pred vodomerom, volumetrični vodomer z modulom za daljinsko odčitavanje porabe vode, distančnik in ventil za vodomerom ter plomba na prvem ventilu.

Pri vgradnji večjih dimenzij cevi in vodomerov morajo biti obvezno vgrajeni tudi čistilni komad in montažno-demontažni komad (MDK).

167. člen

Izvedba vodovodnega priključka na magistralni in primarni cevovod ni možna, izjemoma pa se takšna priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi in izvede zgolj upravljavec.

168. člen

Na že zgrajen priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali več zgradb le s soglasjem upravljavca, lastnika oz. lastnikov vodovodnega priključka. Navezava se lahko izvede samo v  primeru, da premer dovodne cevi zagotavlja zadostno količino vode za dodatne odjemalce. Rešitev je dopustna le izjemoma, v kolikor je za porabnika povezana z izjemno visokimi stroški in na območju ni planirana gradnja novih vodovodnih sistemov.

169. člen

Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in drugih podzemnih instalacij.

Vsi elementi vodovodnega priključka se določijo v soglasju z upravljavcem.

170. člen

Na območju kjer je zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, se ne sme uporabljati voda iz lastnega zajetja za oskrbo s pitno vodo.  Prav tako morata biti instalacija lokalnega napajanja  in javno omrežje fizično ločena sistema.

171. člen

Zaklopnik vodovodnega priključka mora biti praviloma postavljen na glavni cevi in na javnem zemljišču.

172. člen

Če tlak na najnižjem izpustnem mestu v objektu, ki se priključuje v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo presega 5 barov, mora uporabnik za obračunskim vodomerom vgraditi reducirni ventil.

173. člen

Vodovodni priključek se naveže na javno omrežje linijsko, pravokotno na ulično steno zgradbe in praviloma z vzponom proti obračunskemu vodomeru.

174. člen

Globina vodovodnega priključka zunaj zgradbe je najmanj 1 m, v zgradbi brez kleti 0,8 m, v kleti pa najmanj 0,3 m pod nivojem tal.

175. člen

Dimenzijo in vrsto materiala za vodovodni priključek določi upravljavec glede na predvideno porabo vode, po projektni dokumentaciji, instalacijskem načrtu glede na število izlivnih mest porabnikov. Vodovodni priključek se praviloma izvede iz materialov, ki ustrezajo zahtevanim pogojem in jih določi upravljavec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Skozi stene se cev položi v zaščitno cev ustrezne izvedbe. Skozi temelj in v širini pločnika mora biti priključna cev v zaščitni cevi.

176. člen

Merilno mesto se izvede v jašku zunaj objekta. Velikost in izvedba sta odvisna od velikosti priključka in številu odjemnih mest. V kolikor ni možna izvedba jaška, se lahko izjemoma priključek izvede v kletnem prostoru na prvi steni. Izjeme mora odobriti odgovorna oseba upravljavca. Velikost in izvedba niše za vodomer ter notranjega talnega in zunanjega jaška sta tipizirani. Merilno mesto (jašek) je lahko izveden največ 15 m od cevovoda, če je možnost pa čim bližje oziroma takoj za parcelno mejo. Jašek je vgradni (rebrasta plastika), zagožen z litoželeznim pokrovom. V primerih kjer ni povozne površine se lahko vgradi enak jašek s PVC pokrovom. Jašek mora biti termoizolacijski.

177. člen

V večstanovanjskih objektih se lahko izvedejo odjemna mesta v zidnih nišah, ki morajo imeti vrata za zapiranje ali so v posebnem delu objekta (sobi) kamor lahko dostopa samo pooblaščena oseba upravnika - stanovalcev ali izvajalca javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Zidna niša mora biti globine najmanj 20 cm, razdalja med cevmi, ki so nameščene  vodoravno za posamezno stanovanje, morajo biti od sredine cevi oddaljene 20 cm do naslednje sredine cevi.  Niša mora imeti okvir in vrata za zapiranje. V kolikor so vodomeri nameščeni vertikalno mora biti najmanjša razdalja 15 cm.

6.2.6  Vzdrževanje priključkov

178. člen

Vodovodni priključek se mora obnoviti:

·  če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

·  če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

·  če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

·  če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.

179. člen

Vse zamenjave ali obnovitvena dela zaradi dotrajanega priključka stavbe na javni vodovodni sistem, mora zagotoviti izvajalec javne gospodarske službe iz sredstev zbranih z omrežnino.

180. člen

Interno vodovodno omrežje stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti:

·  če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

·  če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

·  če je zgrajeno iz zdravstveno neustreznih materialov.

Priključki oziroma interno vodovodno omrežje, ki ni izvedeno v skladu s tem pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi najkasneje v roku pet let od pričetka veljavnosti tega tehničnega pravilnika. Stroške za ureditev priključka v skladu s tem tehničnim pravilnikom krijejo uporabniki (lastniki priključka).

181. člen

Interna instalacija uporabnika mora biti redno vzdrževana skladno s predpisi in stalno zagotavljati svojo funkcijo tako, da ne vpliva na kakovost pitne vode na mestu, kjer se ta uporablja kot pitna voda. V primeru, da upravljavec ugotovi, da je instalacija vzrok za neskladnost pitne vode na pipi pri uporabniku, uporabnika o tem obvesti in mu da navodila, ki jih mora uporabnik upoštevati.

182. člen

Pri načrtovanju vodovodnih objektov in naprav ter objektov v katerih se uporablja pitna voda za pitje je potrebno upoštevati, da materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.

6.3 Vodomeri in meritev porabe vode

6.3.1  Lokacija in izvedba merilnega mesta

183. člen

Merilna mesta so namenjena vgradnji merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Izvedejo se v jašku zunaj objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje oskrbovalnemu cevovodu. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določi pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.

184. člen

V kolikor ni možna izvedba jaška, se lahko izjemoma priključek izvede v kletnem prostoru na prvi steni. Izjeme mora odobriti odgovorna oseba upravljavca vodovodnega omrežja.

185. člen

Velikost in izvedba sta odvisna od velikosti priključka in števila odjemnih mest. Prostor v katerem je vodomer, mora biti upravljavcu vedno dostopen.

186. člen

Glede na lokacijo merilnega mesta imamo več možnosti za vgradnjo vodomera:

·  zunanji vodomerni jaški,

·  zidna niša v objektu,

·  stenska montaža,

·  hidrantni nastavek z vodomerom.

187. člen

Pred vgradnjo obračunskega vodomera mora biti narejen posnetek in opravljena tlačna preizkušnja vodovodnega priključka, ki ji mora prisostvovati investitor. O opravljeni preizkušnji vodovodnega priključka se sestavi poročilo, ki ga podpišeta investitor in upravljavec.

6.3.1.1 Zunanji vodomerni jaški

188. člen

Vodomerni jaški so lahko tipski PVC termo jaški ali betonski jaški. Merilno mesto (jašek) je lahko izveden največ 15 m od cevovoda, če je možnost pa čim bližje oziroma takoj za parcelno mejo.

Betonski jašek mora biti izveden skladno z velikostjo priključka, izvedena mora biti odprtina 60 x 60 za vstop in vstopna lestev ali pritrjena lestev na steno jaška. Sestavni del je tudi tablica za označevanje priključka.

Jašek, v katerem je vgrajen kombinirani vodomer nad DN 80 mm, mora imeti, poleg vstopne odprtine na krovni plošči še montažno odprtino s pokrovom dimenzije 80 x 80 cm.

6.3.1.2 Zidna niša v objektu

189. člen

V primerih, ko ni možna izvedba  vodomernega jaška izven objekta, je izjemoma dopustna izvedba zidne niše v objektu. Lokacija zidne niše mora biti izvedena najbližje javnemu vodovodu.

190. člen

Zidna niša se praviloma izvede s tipsko omarico. Upravljavcu mora biti omogočen nemoten dostop za potrebe vzdrževanja. Merilno mesto mora biti na dostopnem, suhem in čistem mestu ter zavarovano pred vremenskimi vplivi zmrzovanja in prekomernega segrevanja.

191. člen

V jašku ali niši mora biti dovodna cev nameščena vsaj 50 cm od tal in pritrjena oziroma fiksirana na konzolah.

192. člen

V primeru stavb v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za glavnim vodomerom, ki je izven objekta izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega uporabnika locirajo v posebej za to namenjenem prostoru.

193. člen

Vodomeri morajo biti opremljeni s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca.

6.3.1.3 Stenska montaža

194. člen

Merilno mesto se lahko izvede tudi v notranjosti objekta, v posebej urejenem prostoru, ki mora biti dostopen, primerno osvetljen in imeti talni odtok. Prostor mora biti praviloma lociran najbliže javnemu vodovodu.

6.3.1.4 Hidrantni nastavek z vodomerom

195. člen

Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo je možen le s privolitvijo upravljavca. Odjem je možen le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu.

6.3.2  Tipi in dimenzije vodomerov

196. člen

Obračunski vodomeri so  horizontalne izvedbe z izjemo volumetričnih vodomerov, ki so lahko montirani tudi vertikalno.

197. člen

Dimenzijo obračunskega vodomera določi projektant stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na podlagi maksimalne in minimalne predvidene porabe vode, o kateri je dolžan dati podatke uporabnik pred izvedbo vodovodnega priključka. Na podlagi vloge, na stroške porabnika, lahko upravljavec za potrebe dimenzioniranja poda analizo stanja obstoječih in predvidenih tlačnih razmer na odjemnem mestu.

198. člen

V primeru spremembe predvidene porabe vode, kadar vodomer ne ustreza več projektiranemu v tehnični dokumentaciji, je potrebno s strani akreditirane institucije pridobiti novo strokovno oceno oz. spremembo požarnega elaborata. Upravljavec predela merilno mesto tako,  da na stroške uporabnika vgradi vodomer ustrezne zmogljivosti.

199. člen

Praviloma se uporabljajo standardne dimenzije vodomerov:

6.3.3  Kontrola izvedbe in predaja priključka

200. člen

Upravljavec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oz. ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj (holandec) in to na način, kot je prikazan na grafični podlagi v prilogi. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe je kaznivo dejanje.

201. člen

Kontrolo skladnosti izvedbe vodovodnega priključka s soglasji, tem pravilnikom in drugimi predpisi opravi pooblaščena oseba upravljavca, kar je pogoj za predajo v uporabo.

202. člen

Uporabnik je dolžan ob zamenjavi obračunskega vodomera vsakih 5 let omogočiti upravljavcu pregled vodovodnega priključka, merilnega mesta in po potrebi interne instalacije.

203. člen

Postopek pregleda vodovodnega priključka je definiran v prilogi tega pravilnika.

7  Prevzem vodovodonega omrežja v upravljanje, nadzor ter vodenje katastra komunalnih naprav

7.1 Prevzem vodovodov v upravljanje

204. člen

Upravljavec izvede kvalitetni pregled zgrajenega objekta. Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in pridobitvi uporabnega dovoljenja, upravljavec prevzame objekt v upravljanje. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oz. izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:

·  Projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) v skladu z Gradbenim zakonom in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe,

·  elaborat izmere, izvedene pred zasutjem, v skladu z zahtevami upravljavca,

·  geodetski načrt trase in elementov vodovoda ter objektov,

·  montažni načrt izvedenega stanja,

·  topografije zasunov in hišnih priključkov,

·  analizo vzorca s strani pooblaščene organizacije, odvzetega na zaključku trase položenega vodovoda,

·  poročilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu s strani akreditirane družbe,

·  a-teste o tehnični in sanitarni ustreznosti vgrajenih materialov,

·  vrednost investicije.

7.2 Nadzor nad gradnjo vodovodnih naprav

205. člen

Pri posegih v naprave in objekte javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor skladno s pogoji iz izdanih soglasij oziroma mnenj, občinskega odloka, tega pravilnika, ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področja vodooskrbe.

7.5 Vodenje katastra komunalnih naprav

206. člen

Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidenco o objektih in napravah vodovodne infrastrukture. Vodenje in vzdrževanje evidence vodovodnega sistema obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah in popravilih vodovodne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost za potrebe izvajanja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture (ZKGJI).

207. člen

Upravljavec mora za operativne potrebe voditi evidenco prostorskih podatkov vodovodne infrastrukture v informacijskem sistemu občine in podatke v ustrezni strukturi posredovati na GURS.

208. člen

Prostorski podatki o vodovodni infrastrukturi se vodijo v državnem koordinatnem sistemu.

209. člen

Položajni in višinski prostorski podatki o vodovodni infrastrukturi se pridobivajo z geodetsko izmero vodovodne infrastrukture pred zasutjem. Opisne podatke (atribute) o materialu in dimenziji se pridobi na kraju vgradnje hkrati z geodetsko izmero.

210. člen

Izvajalec geodetske izmere preda upravljavcu vodovodne infrastrukture elaborat izmere novozgrajenih vodovodnih cevovodov v skladu z zahtevami upravljavca v roku 30 koledarskih dni po zaključku gradbenih del. Podrobnejšo vsebino in obliko elaborata vodovodne infrastrukture določi upravljavec.

211. člen

Vsi prostorski podatki se vodijo v elektronski obliki. Opisne podatke, kot so terenske skice, zapisniki, sheme in drugi, se digitalizira z optičnim branjem.

8  PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

212. člen

Vsa soglasja oz. mnenja, izdana do dneva uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi, pri izvedbi pa se morajo upoštevati tudi določila tega pravilnika.

213. člen

Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin.

9  Navodila in grafične priloge

214. člen

Navodila in grafične priloge so priložene.

Priloga št. 15: Postopek pregleda vodovodnega priključka

Ob redni zamenjavi vodomera se posebna pozornost posveti stanju v številčnici. Vodomer se menja ob prisotnosti uporabnika. V kolikor prisotnosti uporabnika ni mogoče zagotoviti, se vodomer zamenja in se hrani do uporabnikovega podpisa Izjave o nadzoru izvedbe vodovodnega priključka. Izjava vsebuje podatke stanja popisa vodomera ob njegovi menjavi.

Na osnovi ugotovitve stanja vodomera upravljalec oz. od njega pooblaščena oseba izdela predračun za sanacijo oz. menjavo z rokom izvedbe.

Tabela popisa elementov pregleda ob izvedbi menjave vodomera:

IZJAVA O NADZORU IZVEDBE VODOVODNEGA PRIKLJUČKA

za ODJEMNO MESTO NASLOV IN ŠT.: ________________________

PODATKI O LASTNIKU_________ ___________________________________________________

Ime in priimek / naziv lastnika: ________________________________________________

Naslov lastnika: ____________________________________________________________

Poštna št. in kraj: ___________________________________________________________

Telefonska številka: _________________________________________________________

PODATKI O OBJEKTU______________________________________________________________

Namembnost objekta: _______________________________________________________

Naslov: ___________________________________________________________________

Poštna št. in kraj: ___________________________________________________________

Objekt je (označi):                       NOVOGRADNJA          OBSTOJEČI OBJEKT

Starost objekta:_________________

Priključek na JVO (označi):   PRVA PRIKLJUČITEV         OBNOVA OBSTOJEČEGA PRIKLJUČKA

Leto prve priključitve na JVO:_________________                       

Starost priključka:__________________________

IZVEDBA PRIKLJUČITVE NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE            _________________________

Lastnik objekta se v sklopu te izjave zavezuje, da je priključitev na javno vodovodno omrežje izvedena v skladu s pogoji in zahtevami:

-       Priključek je izveden skladno s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema v Občini Lovrenc na Pohorju in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Lovrenc na Pohorju

-       Uporabljeni so materiali, ki zagotavljajo vodotesnost

PRIJAVA NOVEGA ODJEMNEGA MESTA            _________________________________________

ZAMENJAVA VODOMERNEGA ŠTEVCA            __________________________________________

STARI VODOMER

NOVI VODOMER

Datum:____________________                 

Podpis  izvajalca:                                                                             Podpis lastnika objekta oz. naročnika:

______________________                                                          _______________________________

PODATKI O TERENSKEM PREGLEDU IZVEDBE VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN VNOS LASTNIKA OBJEKTA V EVIDENCO UPORABNIKOV STORITEV OSKRBE S PITNO VODO

PODATKI O VODOVODNEM PRIKLJUČKU______________________________________________ 

Tehnične smernice za gradnjo vodovodnega priključka: _________________________________

Izvajalec izvedbe vodovodnega priključka: ____________________________________________

TERENSKI PREGLED IN NADZOR IZVEDBE VODOVODNEGA PRIKLJUČKA_ ____________________

Priključitev je izvedena na:   revizijski jašek ali  javni kanal

Številka/ revizijskega jaška: ________________________________________________________

Oznaka javnega kanala: ___________________________________________________________

Dolžina hišnega priključka in število hišnih jaškov: ______________________________________

Material in premer cevi: __________________________________________________________

PODATKI O PREGLEDOVALCU S STRANI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE          _____________________

Pregled na terenu opravil (ime in priimek):____________________________________________

Porabljen čas : __________________[ur]                 Dolžina poti: ___________________[km]

Datum opravljenega pregleda: _____________________________________________________

VNOS LASTNIKA OBJEKTA V EVIDENCO UPORABNIKOV STORITEV         ______________________

Vnos opravil (ime in priimek): ______________________________________________________

Datum opravljenega vnosa: ________________________________________________________

Datum:____________________                   Podpis lastnika objekta:________________________

Datum:____________________                   Podpis pregledovalca na terenu: _________________

Datum:____________________                   Podpis vnašalca v evidenco uporabnikov: __________