Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)) in 17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 28. redni
seji dne 30. 7. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni kompleks ŠEN-004 IG
v Šentlovrencu |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovni
kompleks ŠEN-004 IG v Šentlovrencu (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
|
(2) OPPN
je pod številko projekta 13178-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. iz
Krškega. |
II.
VSEBINA OPPN |
2. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
A)
Tekstualni del (odlok) |
1. Opis
prostorske ureditve |
1.1
Namen OPPN |
1.2
Območje OPPN |
2.
Umestitev načrtovane ureditve v |
prostor |
2.1
Vplivi in povezave prostorske |
ureditve s sosednjimi območji |
2.2
Rešitve načrtovanih objektov |
in
površin |
2.3
Pogoji in usmeritve za |
projektiranje |
in
gradnjo |
3.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev |
glede
gradnje in priključevanja |
objektov na gospodarsko javno |
infrastrukturo |
in
grajeno javno dobro |
3.1
Skupne določbe |
3.2
Prometna infrastruktura |
3.3
Elektroenergetsko omrežje |
3.4
Oskrba z vodo |
3.5
Odvajanje in čiščenje odpadnih |
voda |
3.6
Odpadki |
3.7
Elektronske komunikacije |
4.
Rešitve in ukrepi za celostno |
ohranjanje kulturne dediščine |
5.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, |
naravnih virov ter ohranjanja narave |
6.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter |
varstvo pred naravnimi in drugimi |
nesrečami, vključno z varstvom pred |
požarom |
7. Pogoji
za izvajanje OPPN |
8.
Velikost dopustnih odstopanj od |
funkcionalnih, oblikovalskih in |
tehničnih rešitev |
B)
Grafični načrti |
B1 Izsek
iz grafičnega načrta |
kartografskega dela občinskega |
planskega akta |
s
prikazom lege prostorske ureditve |
na
širšem območju M 1:2 000 |
B2
Območje podrobnega načrta |
z
obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 |
B3 Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi |
območji M 1:2 000 |
B4
Ureditvena situacija M 1:500 |
B5 Potek
omrežij in priključevanje |
objektov na gospodarsko infrastrukturo |
ter
grajeno javno dobro M 1:500 |
B6 Načrt
parcelacije M 1:500 |
C)
Povzetek glavnih tehničnih značilnosti |
oziroma podatkov o prostorski ureditvi |
D)
Priloge podrobnega prostorskega načrta |
D1
Izvleček iz hierarhično višjega |
prostorskega akta |
D2 Prikaz
stanja prostora na obravnavanem |
območju |
D3
Strokovne podlage |
D4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja |
prostora, postopek CPVO |
D5
Obrazložitev in utemeljitev |
D6
Povzetek za javnost |
1. Opis
prostorske ureditve |
1.1 Namen
OPPN |
3. člen |
(1) S tem
OPPN se podrobneje določijo prostorske ureditve na območju gospodarske
cone – IG v naselju Šentlovrenc, v sklopu katere se izvaja proizvodnja
cementnih izdelkov. |
(2) Namen
OPPN je določitev usmeritev za legalizacijo obstoječih objektov in
njihov nadaljnji razvoj ter določitev ukrepov za varstvo okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave. |
(3) OPPN
je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih
dovoljenj. |
1.2
Območje OPPN |
4. člen |
(1)
Območje OPPN je velikosti ca. 1,48 ha. Območje OPPN zajema poslovni
kompleks v naselju Šentlovrenc, ki je lociran vzdolž reke Temenica.
Kompleks na zahodu meji na reko Temenica, ki je iz območja prestavljena
v smeri zahoda, na severu na površine centralnih dejavnosti, na vzhodu
na prometno površino vzdolž katere so deloma stanovanjske površine,
delno kmetijske površine in delno gozd. Na jugu, v najožjem delu
kompleks meji na kmetijske površine. |
(2)
Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk: |
– k.o.
Prapreče: 795/5, 795/6, 795/15, 795/16, 797/9, 797/10, 799/4, 799/6;
|
– k.o.
Mali Videm: 1127/13, 1127/7, 1057/10, 1135/1, 1135/2, 1046/1, 1046/2,
1046/3, 1046/4, 1046/5, 1049/2, 1049/3, 1049/6, 1049/12, 1049/14, 1040,
1044, 1042/1, 1042/2, 1042/3; |
(3) OPPN
obravnava tudi parcele oziroma dele parcel izven območja OPPN, na
katerih je načrtovana rekonstrukcija dela lokalne ceste LC 426122
Medvedjek–Martinja vas–Šentlovrenc z ureditvijo odstavnega pasu:
|
– k.o.
Mali Videm: 1135/2, 1057/7, 1062, 1048/1, 1048/2, 1077/1, 1017/6.
|
(4)
Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih. |
2.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
2.1 Vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
5. člen |
Obravnavano območje ima obstoječe povezave s sosednjimi poselitvenimi
območji predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnem napajanju.
|
Neposredno
pa so vplivi na samih mejah OPPN, in sicer: |
– na mestu
cestnega priključka v kompleks, |
– na meji
proti vodotoku Temenica, |
– na meji
s stanovanjskimi površinami in površinami za centralne dejavnosti. |
2.2
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
6. člen |
(funkcionalna zasnova) |
(1) Ob
dovozni cesti v severnem delu kompleksa se nahaja upravna stavba. Ob
njej je transformatorska postaja. Južno od upravne stavbe so v nizu
zgrajene proizvodne stavbe: obrtna delavnica, stavba za proizvodnjo
betonskih pokrovov, boksi za agregat, deponija betonskih proizvodov,
komandna enota, proizvodna stavba betonskih votlakov, proizvodna stavba
betonskih cevi. Pred stavbami vzdolž reke je ploščad za proizvodnjo
betonskih izdelkov in manipulativni plato s skladiščnimi površinami za
gotove izdelke. Med spodnjim manipulativnim platojem in reko je zeleni
pas. Na zgornjem platoju je manipulativna površina za dostavo surovin,
deponija agregata in črpališče. |
(2)
Območje OPPN je prometno dostopno iz severo-vzhodne strani. Urejeni so
dostop do upravne stavbe in spodnjih manipulativnih ter zunanjih
skladiščnih površin, urejenih pred stavbami, dostop do parkirišča za
zaposlene in ob njem dostop za dostavo proizvodnih surovin na zgornji
plato. |
7. člen |
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije) |
(1) V
skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v
stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju
toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije,
priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
|
(2)
Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje
in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno
uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo:
toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali
predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz
obnovljivih virov energije zunaj stavbe. |
2.3 Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
2.3.1
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostoru |
8. člen |
(vrste
dopustnih osnovnih objektov glede na namen) |
(1) Na
območju OPPN je dopustna gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno
inženirskih objektov. V mansardi upravne stavbe je dopustno urediti
bivalne prostore. |
(2) V
skladu s klasifikacijo objektov je, ob upoštevanju določil tega odloka,
dopustna umestitev naslednjih objektov: |
1 STAVBE,
od tega: |
12
Nestanovanjske stavbe, od tega: |
122
poslovne in upravne stavbe, od tega: |
12201
stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, |
124 Stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od tega: |
1242
Garažne stavbe |
125
Industrijske stavbe in skladišča |
2 GRADBENI
INŽENIRSKI OBJEKTI, od tega: |
21 Objekti
transportne infrastrukture, od tega: |
211 Ceste
|
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
23
Industrijski gradbeni kompleksi, od tega: |
2301
Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin; – objekti za
proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne
|
24 Drugi
gradbeni inženirski objekti |
242 Drugi
gradbeni inženirski objekti, od tega: |
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
9. člen |
(vrste
dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Na
območju je poleg objektov iz prejšnjega člena dovoljena tudi postavitev
ostalih objektov, ki se postavljajo v skladu s predpisom o vrstah
objektov glede na zahtevnost in v skladu z določili tega odloka.
|
(2)
Dopustna je umestitev naslednjih objektov: |
– Ograja:
varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja; enostaven objekt,
višine do vključno 2 m; nezahteven objekt, višina nad 2 m do vključno 3
m, |
– Podporni
zid: enostaven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m;
nezahteven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m; Sem med
drugim spada: podporni zid z ograjo, |
– Mala
komunalna čistilna naprava: enostaven objekt, zmogljivost do vključno 50
PE, |
–
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja: vsi. Sem med drugim spada: priključek na cesto, priključek na
objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod),
priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje
odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska
omrežja), |
–
Samostojno parkirišče: nezahteven objekt, površine do vključno 200 m2,
sem med drugim spada: parkirišče kot samostojen objekt, vključno z
dovozi, |
– Pomožni
komunalni objekti: enostaven objekt, vsi. Sem med drugim spada: pomožni
vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant,
črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica,
prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok. |
10. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
Na območju
OPPN je dopustno opravljanje naslednjih dejavnosti, ki so določene v
skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti: |
– (C)
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI – od teh samo: |
(23)
Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, |
– (N)
DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI – od teh samo: |
(82)
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (samo 82.1
Pisarniške dejavnosti). |
11. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov) |
V območju
OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji
tega odloka: |
– gradnje
novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave), |
–
rekonstrukcije objektov, |
–
odstranitve objektov (in naprav) ali njihovih delov, |
–
spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi
vrstami objektov po tem odloku, |
–
vzdrževanje objektov. |
12. člen |
(regulacijski in funkcijski elementi) |
Na območju
OPPN so določeni naslednji elementi: (določeni v grafičnem prikazu)
|
– parcela
namenjena gradnji (PG): parcela namenjena gradnji stavb,
gradbeno-inženirskih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov,
ureditvi parkirišč, dovoznih poti, ureditvi okolice objektov ipd.,
|
– gradbena
meja (GM): črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost
zemljišča. |
2.3.2 Lega
objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno
zasnovo |
13. člen |
(lega
objektov) |
(1) Lega
stavb in gradbeno inženirskih objektov ter odmiki od sosednjih zemljišč
so razvidni iz grafičnih prilog. |
(2) Stavbe
se umešča znotraj določene gradbene meje ob upoštevanju odmikov od
parcele namenjene gradnji. |
14. člen |
(lega
nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževanje objekta) |
(1) Lega
objektov, ki so v skladu s predpisom o vrstah objektov uvrščeni v
kategorijo nezahtevnih in enostavnih objektov: na območju parcele
namenjene gradnji. Postavitev je dopustna na parcelni meji. Ograje ob
javni cesti ne smejo posegati v polje preglednosti. Podporni zid mora
biti oddaljen od občinske ceste (najkrajša razdalja med končno točko
prečnega profila cestnega telesa občinske ceste in najbližjo zunanjo
točko opornega zidu) najmanj 1,60 m. |
(2)
Vzdrževanje objekta: namestitev naprav, ki se nameščajo na zunanji ovoj
stavbe se locira na vizualno manj izpostavljenih mestih. |
2.3.3
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja ter ureditve
okolice |
15. člen |
(velikost
in oblikovni pogoji osnovnih stavb) |
(1)
Tlorisna zasnova stavb je pravokotna. Velikost stavb je omejena z v
grafiki določeno gradbeno mejo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje
odmaknjeni v notranjost zemljišča. Silosi so stolpni. |
(2)
Največja dopustna etažnost stavb je: pritličje (P) + 2. V primeru
dvokapne strehe je dopustna mansarda. Kolenčni zid je višine do 1,0 m.
Višina stavb od najnižje kote urejenega platoja do najvišjega dela
strehe ne sme presegati 14 m. Višina silosov je do 21 m. Višina
podpornega zidu je do 5,5 m. Višina protihrupne ograje je do 4 m.
|
(3) Strehe
so simetrične dvokapnice, enokapne ali ravne. |
(4) Naklon
dvokapne strehe je med 20° in 35°. Enokapne strehe so naklona do 35°.
Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Barva
kritine je siva ali rjava. |
(5) Fasade
so ometane, v kombinaciji z jeklom, steklom, kamnom ali drugimi
obložnimi materiali. Fasadni materiali morajo biti medsebojno usklajeni.
Barve fasad so bele, svetlih pastelnih barv in nežni odtenki zemeljskih
barv (npr. rjava, umazano bela ipd.). Prepovedane so fasade z močnimi
barvnimi poudarki ter svetleče, fluorestentne in druge vpadljive barve
fasad (npr. živo modra, rdeča, vijolična, roza, živo rumena, turkizna
ipd.). |
(6) Vidno
izpostavljene dele podpornih zidov se zasadi s plezalkami. |
16. člen |
(oblikovni
pogoji za ostale objekte v funkciji osnovnih stavb) |
Varovalne
in sosedske ograje so kovinske izvedbe. Protihrupne ograje morajo biti
členjene. Dopustna je kombinacija z betonom. Barva ograj mora biti v
naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati iz okolja. |
17. člen |
(ureditev
okolice) |
(1)
Znotraj parcel namenjenih gradnji se uredijo parkirne in manipulativne
površine, ki so asfaltne, betonske, tlakovane ali makadamske izvedbe.
|
(2) Zelena
površina se uredi med manipulativnim platojem in reko Temenica. Zasadi
se z avtohtono vodno obrežno vegetacijo. |
2.3.4
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
18. člen |
Faktor
zazidanosti gradbene parcele je do 0,7. |
2.3.5
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
19. člen |
Parcelacija se izvaja skladno z grafičnim načrtom »Načrt parcelacije«.
Zakoličbene točke so opredeljene v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem
sistemu. |
3. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
3.1 Skupne
določbe |
20. člen |
(1)
Območje in stavbe se priključuje na GJI in grajeno javno dobro skladno z
veljavnimi predpisi in pogoji upravljavcev posameznih omrežij, ki so
podani v smernicah in mnenjih. |
(2)
Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih infrastrukturnih omrežij in
grajenega javnega dobra se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanih s smernicami
in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja
se izvajajo pod njihovim nadzorom. |
3.2
Prometna infrastruktura |
21. člen |
(1) Izvede
se rekonstrukcija lokalne ceste št. 426122 Medvedjek–Martinja
vas–Šentlovrenc na način, da se na območju, kjer lokalna cesta poteka ob
kompleksu ŠEN-004 IG, ustrezno razširita oba vozna pasova, izvede pa se
še tretji – odstavni pas, preko katerega se območje kompleksa priključi
na lokalno cesto št. 426122, v širini, ki omogoča promet tovornim
vozilom. |
(2) Iz
odstavnega pasu se izvedejo trije cestni priključki v območje kompleksa.
Glavni, severni cestni priključek se uredi do upravne stavbe,
proizvodnih stavb, spodnjih manipulativnih površin in zunanjih skladišč
gotovih izdelkov. Južno od glavnega priključka se uredi priključek do
parkirnih površin za zaposlene, ob njem pa priključek do zgornjega
manipulativnega platoja za dostavo surovine in do deponije agregata.
|
(3)
Rekonstrukcija ceste z odstavnim pasom se izvede na višinskih kotah
obstoječega terena. |
(4) Uvoz
na parkirne površine za zaposlene se sanira tako, da se uredi skupen
priključek za uvoz in izvoz širine najmanj 5 m. Parkirne površine za
zaposlene se uredijo v asfaltni izvedbi na zgornjem platoju. Parkirišča
za potrebe upravne stavbe in za obiskovalce se uredijo ob severni meji
kompleksa. |
(5) Cestni
priključek do zgornjega manipulativnega platoja po katerem se vrši
dostava surovine se izvede v asfaltni izvedbi. |
(6)
Padavinska voda iz kompleksa in priključkov ne sme odtekati na javno
cesto. Znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni
dopustna postavitev naprav in zasaditve, ki bi ovirale preglednost. |
3.3
Elektroenergetsko omrežje |
22. člen |
(1) Stavbe
na območju kompleksa se z električno energijo napajajo iz lastne
transformatorske postaje 20/0,4 kV, ki je locirana v severnem delu
območja, severovzhodno od poslovne stavbe, v omrežje pa je povezana s
podzemnim 20 kV vodom. |
(2) Pri
gradnji elektroenergetskega omrežja in posegih v njegov varovalni pas je
potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in
zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z
energetskimi storitvami. Širina varovalnega pasu srednjenapetostnega
elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi
elektroenergetskega priključnega voda do TP: |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m. |
(3) Zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste št. 426122 Medvedjek–Martinja
vas–Šentlovrenc in izvedbe odstavnega pasu je mogoče križanje z
nizkonapetostnim elektroenergetskim omrežjem. Tangirani steber se po
potrebi prestavi v skladu z grafično prilogo. |
3.4 Oskrba
z vodo |
23. člen |
(oskrba s
pitno in tehnološko vodo) |
(1)
Priključitev stavb na javni vodovod je izvedena na obstoječem
sekundarnem vodu PE-HD fi 90, ki poteka po javni cesti. |
Na parceli
investitorja se zgradi vodomerni jašek dimenzij najmanj 60/80 cm na
vedno dostopnem mestu. |
(2)
Tehnološka voda se črpa iz podtalnice preko lastne vrtine, ki je urejena
na območju OPPN. Del tehnološke vode se zagotavlja iz zbiralnika
tehnološke vode, v katerem se zbira padavinska voda iz streh. |
24. člen |
(požarna
voda) |
Požarna
voda se zagotavlja iz zbiralnika tehnološke vode. Površine za gasilska
vozila so zagotovljene v sklopu manipulativnih platojev. |
3.5
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
25. člen |
(splošno) |
(1)
Odvajanje odpadnih vod z območja se ureja v ločenem sistemu.
|
(2)
Odvajanje in čiščenje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih
vod se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje
onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode in
predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest. Vsi kanali
in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar
mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi. |
26. člen |
(komunalne
odpadne vode) |
Komunalne
odpadne vode iz območja se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, ki
je locirana severozahodno od poslovne stavbe. Izpust očiščene vode iz
male komunalne čistilne naprave je v vodotok. |
27. člen |
(padavinske odpadne vode) |
(1)
Padavinske vode iz streh se preko peskolovov in padavinske kanalizacije
odvaja direktno v reko Temenico. |
(2)
Padavinska odpadna voda iz manipulativnih platojev, zunanjih proizvodnih
površin, skladišč gotovih izdelkov in parkirišč se preko padavinske
kanalizacije, usedalnikov in lovilcev olj odvaja v reko Temenico.
|
(3) Na
območju je za čiščenje onesnaženih padavinskih voda iz manipulativnih
platojev načrtovana izgradnja več usedalnikov z lovilci olj. Usedalniki
z lovilci olj so locirani ob robu manipulativnega platoja. Očiščena
padavinska voda se spelje v reko Temenico. |
3.6
Odpadki |
28. člen |
(1) Z
odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno
ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja,
posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov.
|
(2)
Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih
frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja
način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na
območju občine. Zbirni prostor (ki je lahko hkrati odjemni) za namenske
predpisane posode mora ustrezati funkcionalnim in higiensko-tehničnim
ter požarno-varstvenim pogojem, praviloma pa je lociran čim bliže
nastajanju odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih
površinah. |
(3)
Odpadki iz proizvodnje se predelajo na območju kompleksa in ponovno kot
surovina uporabijo za proizvodnjo. |
(4)
Usedline iz usedalnikov se ločeno zbirajo in oddajo pooblaščenemu
odjemalcu. |
3.7
Elektronske komunikacije |
29. člen |
(1)
Telekomunikacijski priključek je izveden s severne strani preko zračnega
priključnega voda. |
(2) Pri
gradnji vodov elektronskih komunikacij in posegu v njegov varovalni pas
je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja pogoje za
zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje
elektronskih komunikacijskih storitev, veljavne predpise s področja
gradnje, obratovanja in vzdrževanja teh vodov in interne pravilnike
upravljavca posameznih vodov. Varovalni pas voda elektronskih
komunikacij znaša 3 m, merjeno od osi voda. |
(3) Oskrba
območja z elektronskimi komunikacijami se izvaja po pogojih
upravljavcev. |
4. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
30. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
Ob
zahodnem delu območja OPPN je evidentirana enota kulturne dediščine št.
26616 – Dolnje Praperče – Arheološko najdišče Kazinar. V fazi
prestavitve reke Temenice so bile izvedene predhodne arheološke
preiskave, ki so ugotovile, da prestavitev ne posega v morebitne
arheološke plasti najdišča. |
5. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
31. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
zahodnem delu območja OPPN je naravna vrednota Trebnje – Temenica, reka
s poplavno ravnico in fosilno strugo na območju Trebnjega. Struga reke
je iz območja OPPN prestavljena v smeri zahoda. |
(2) Posegi
na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki
naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo,
poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da
se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne,
kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
(3)
Ohranja se 5 metrski zeleni pas med načrtovanimi ureditvami in desnim
bregom reke. Zeleni pas se po celotni dolžini zasadi z vodno obrežno
vegetacijo: iva, bela vrba, jelša, beli topol ter jesen. |
(4)
Vodotok Temenica ima na obravnavanem odseku status ribolovnega revirja –
tekoče vode Temenica 3. Po podatkih ribiškega katastra v ribolovnem
revirju Temenica 3 živi 11 vrst rib. Od tega so 3 vrste zavarovane z
Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2 vrsti pa
zavarovani s Habitatno direktivo, 6 vrst je uvrščenih na rdeči seznam
ogroženih živalskih vrst in 9 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, ki
določa lovno mero in varstveno dobo. |
(5)
Varovanje habitata: |
– vsak
poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v
največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti (19. člen ZSRib) tako, da se struge,
obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se
ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost
vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter
da se ohranja naravna osenčenost, oziroma osončenost struge in brežin.
|
– dela se
načrtuje in izvaja tako, da se ohranja povezanost in celovitost vodnega
prostora. |
(6)
Preprečevanje onesnaževanja voda: |
– odpadkov
se v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov ne odlaga. Začasne
deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je
preprečeno onesnaževanje voda. |
– gradbena
dela se izvajajo tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in
podtalnih voda s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
|
– med
gradnjo in po izgradnji predvidenih objektov mora biti preprečeno
izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali
strupenih snovi v vodotoke, podzemni vodonosnik ali na območje vodnega
zemljišča. |
(7)
Varovanje ribjih vrst in drstišč: |
–
prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med
drstenjem in v varstvenih revirjih (25. člen ZSRib). Dela, ki lahko
vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti
izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor.
|
–
neposredni vnos onesnaževal v vodotoke in vodne habitate na območju
predvidenih posegov zaradi ogrožanja ribjih populacij ni dovoljen.
|
–
načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in
kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se
na območju vodnega zemljišča ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati
nobena vrsta materiala, ki se uporablja pri gradnji, ali onesnažene vode
s kakršno koli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe in bi
lahko tudi negativno vplivala na potek drsti. |
32. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Obravnavano območje se ne nahaja na območju varovanja podtalnice in
vodnih virov. Zahodni del območja sega na poplavno območje – zelo redke
poplave. |
(2)
Varstvo voda se zagotavlja z ustreznim odvajanjem padavinskih in
komunalnih odpadnih voda in se na območju dosega z: |
–
izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema, |
– rednim
čiščenjem usedalnikov in lovilcev olj ter |
– rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistema. |
(3) Med
gradnjo ni dopustno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in
poplavna zemljišča vodotokov. V fazi projektiranja je treba prikazati
oziroma opisati mesta deponij viškov zemeljskih in drugih odpadnih ter
gradbenih materialov, ki jih ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine,
priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu. |
33. člen |
(varstvo
tal) |
Možen
vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni
vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz
gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir
onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je
verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
34. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z
določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
|
(2) Na
mestih izvora praha se izvedejo protiprašne zaščite ali vlaženje preko
šob, ki zmanjšujejo emisije prašnih delcev v ozračje. Manipulativne poti
se redno vlaži. |
35. člen |
(varstvo
pred svetlobnim onesnaževanjem) |
Pri
projektiranju se upošteva predpis o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Obvezna je uporaba svetil, ki ne oddajajo svetlobe
v UV spektru. |
36. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
(2) Raven
hrupa na območju ne sme presegati predpisanih vrednosti. |
(3) Ukrepi
za zmanjšanje nivoja hrupa so zmanjšanje hrupa tistih strojev oziroma
tehnoloških procesov, ki odločilno prispevajo k prekoračitvam dovoljenih
nivojev hrupa tako, da se jih zapre z izolacijskimi ploščami.
|
(4) V
primeru, da se pokažejo povečane emisije hrupa na bližnjih stanovanjskih
stavbah, je potrebno izvesti dodatne aktivne protihrupne ukrepe na
območju OPPN (podaljšanje protihrupnega zida proti stanovanjskim
objektom). V primeru, da bodo kljub izvedenim aktivnim ukrepom povečane
emisije hrupa, je investitor dolžan izvesti pasivne protihrupne ukrepe
na sosednjih stanovanjskih stavbah. |
6. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
37. člen |
(varstvo
pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
Skladno z
opozorilno karto poplav so na območju zelo redke poplave. Območje ni
evidentirano kot erozivno ali plazljivo ali kot območje visoke
podtalnice. |
38. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za
potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
|
(2) V
skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen
projektni pospešek tal 0,175 xg. |
39. člen |
(požarno
varstvo) |
(1)
Območje se ureja skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri
načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Pri graditvi objektov morajo biti
izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o
graditvi objektov in drugimi predpisi. |
(2)
Zagotavljajo se pogoji za varen umik, ljudi, živali in premoženja,
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni
odmiki ali protipožarna zaščita. |
(3) V
sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti. |
40. člen |
(razlitje
nevarnih snovi) |
(1) Med
gradnjo se izvajajo ukrepi za preprečitev razlitja nevarnih snovi.
|
(2) V
primeru razlitja, je treba izvesti sanacijske ukrepe (omejiti razlitje
in sanirati stanje, odpadno snov deponirati na ustrezno lokacijo ipd.). |
7. Pogoji
za izvajanje OPPN |
41. člen |
(obveznosti investitorja in izvajalcev gradnje) |
Investitor
in izvajalci morajo zagotoviti: |
–
stabilnost podpornih zidov, |
– da ne bo
prihajalo do onesnaženja vodotoka, podtalnih voda ter okolja nasploh,
|
– pri
projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila,
navedena v posameznih poglavjih, smernice ter projektne pogoje,
pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN, |
– da
tovorna vozila, ki dostavljajo surovine in odvažajo izdelke ne ovirajo
prometa po lokalnih cestah in javnih poteh, kar je mogoče zagotoviti z
ureditvijo ustreznih parkirišč za tovorna vozila na primernih površinah
izven območja OPPN. |
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
42. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Ob
soglasju upravljavca ceste je dopustno odstopanje od predloga ureditve
cestnih priključkov, razvidnih iz grafičnega dela OPPN. |
(2) Pri
projektiranju prometne in komunalne infrastrukture so dopustna tudi
druga odstopanja od predvidenih rešitev in načrtovanih tras, razvidnih
iz grafičnega dela OPPN, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim
trasam vodov in naprav ter kolikor so nove rešitve tehnično ustreznejše
in racionalnejše ter niso v nasprotju z javnimi interesi, se z njimi ne
poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in z njimi soglaša
upravljavec omrežja. |
III.
KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
(inšpekcijsko nadzorstvo) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor,
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
44. člen |
(vpogled v
OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Trebnje in na Upravni enoti Trebnje, obe s
sedežem Goliev trg 5. |
45. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-24/2014 |
Trebnje,
dne 30. julija 2014 |
|
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r. |
|