Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) in 126. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 16. redni seji dne 2.6.2021 sprejel

AVTENTIČNO RAZLAGO

POSAMEZNIH TERMINOV UPORABLJENIH V IZVEDBENEM DELU ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM (URADNI VESTNIK OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM, ŠT. 04/14, URADNI LIST RS, ŠT. 62/16, URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – OBVEZ. RAZL., 4/2020-AVT. RAZL., 6/2021) OD 47. ČLENA DO VKLJUČNO 355. ČLENA TER RAZLAGE DOLOČB 57. IN 58. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM V PREDLOŽENEM BESEDILU.

1. člen

(1) Sprejme se avtentična razlaga posameznih terminov, ki so uporabljeni v izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – obvez. razl., 4/2020-avt. razl., 6/2021) od 47. člena do vključno 355. člena.

2. člen

(1) V izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem se posamezni termini, ki so uporabljeni v besedilu odloka od 47. člena do vključno 355. člena, razlagajo kot sledi :

a.  Šteje se, da pojma dozidava in nadzidava smiselno nadomesti pojem prizidava, ki pomeni ki zajema oba posega v objekt tako dozidavo, ki predstavlja prizidavo v horizontalni smeri kakor nadzidavo, ki predstavlja prizidavo v vertikalni smeri.

b.  Šteje se, da prizidava pomeni dograditev in dopolnitev obstoječega (osnovnega) objekta tako v konstrukcijskem kot vsebinskem smislu. Izhajajoč iz predhodno navedenega mora biti prizidek konstrukcijsko povezan z objektom, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. Prizidek in osnovni objekt vedno tvorita konstrukcijsko in vsebinsko nedeljivo celoto. Ker gre pri prizidavi zgolj za širitev funkcije objekta, prizidek nima samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo.

c.  Šteje se, da se pojem frčada (v vseh slovničnih oblikah), ki se pojavlja v besedilu OPN, nanaša na izzidek z oknom nad ravnino strehe, ki je praviloma pokrit z majhno dvokapno streho, s slemenom pravokotnim na sleme osnovne strehe. Frčada je del strehe, namenjen osvetljevanju in prezračevanju podstrešnega prostora. Frčada je praviloma postavljena med dvema sosednjima špirovcema in je obdana s strešino. Izzidki v strešini, ki se praviloma smatrajo kot frčade so klasična in pultna frčada, trikotna frčada, klasična frčada z delnim čopom. Kot pultne frčade se smatrajo vse oblike enokapnih in trapeznih frčad. Izzidki v strešini z ravno streho niso frčade.

d.  Šteje se, da se pojem izzidek nanaša na manjši pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan ali konstrukcija v strehi, ki sega nad ravnino strehe (frčade, strešni pomoli in podobno).

e.  Šteje se, da se pojem kozolec nanaša na samostojno stoječi objekt na podeželju. Večinoma v leseni ali delno zidani izvedbi z odprtimi stranicami. Kozolci so gospodarski objekti namenjeni sušenju in skladiščenju sena, žita ali drugih kmetijskih pridelkov. Toplar in kozolec s podaljšano strešino – kozolec na kozla ali psa sta stavbi. Kozolec je lahko tudi objekt, ki ni stavba z isto namembnostjo ter je sestavljen iz nosilnih elementov, prečnih letev ter strehe, izjemoma tudi z oporo, če stoji v strmem terenu.

f.  Šteje se, da se pojem dvojni kozolec – toplar nanaša na dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem. Toplar je odprta stavba, brez izzidkov, frčad, balkonov, stopnic ali drugih izstopajočih konstrukcijskih ali oblikovnih elementov na obodu ali strehi stavbe.

g.  Šteje se, da se pojem lomljen tloris nanaša na tloris, ki je razvejan, dinamičen, ki nima oblike pravilnega geometrijskega lika. Lomljen tloris je tisti tloris kjer, v primeru dvokapnih streh, smeri slemen potekajo v različnih smereh, pri ravnih strehah, pa pravokotna projekcija streh predstavlja lik nepravilne oblike ali pa sestav več poenostavljenih likov. To so predvsem tlorisne zasnove v obliki T, L, E, V, F, U in podobno. Med objekte z lomljenim tlorisom se ne uvrščajo objekti, kjer ''lomljenje'' tlorisa predstavljajo izzidki, kot manjši dodatki k osnovnemu volumnu.

h.  Šteje se, da se pojem lomljena strešina nanaša na vsako strešino pri kateri se naklon strehe spremeni v katerokoli smer (konkavno ali konkoveksno). Pultne frčade, pomoli in podobni strešni izzidki ne pomenijo lomljene strešine kot je mišljena s pojmom 'lomljena strešina'.

i.  Šteje se, da se pojem nadstrešek razume kot streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno). Nadstrešek je objekt, ki je odprt, ni stavba in se v njega ne da vstopiti. Nadstrešek je praviloma konstrukcijsko samostojen objekt, lahko pa je z eno stranico konstrukcijsko povezan z objektom katerega funkcijo dopolnjuje. Kot nadstrešek se smatra tudi objekt, ki izpolnjuje predhodne pogoje in je obdan z mrežno ali drugo ograjo namenjeno zaščiti objekta in ki je oblikovana tako, da ne tvori zaprtega notranjega prostora (zidane ali lesene polne stene tvorijo zaprt notranji prostor).

j.  Šteje se, da se pojem objekti za lastne potrebe razume in zajema objekte, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta oziroma dejavnosti in so postavljeni na gradbeni parceli osnovnega objekta kot npr.: majhne stavbe (garaža, nadstrešek, drvarnica, lopa, uta, vetrolov, pokrita skladišča za lesna goriva in podobno), ograje, podporni zidovi, male komunalne čistilne naprave, greznice, priključki na GJI, objekti za rejo živali (hlev, svinjak, čebelnjak in podobno), objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (sušilnica sadja, mlin, kisarna, oljarna, sirarna in podobno), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, silos, rastlinjak, kašča, klet, krmišče in podobno).

k.  Šteje se, da se pojem pohodna streha nadstreška nanaša na samo tisto streho, ki je pohodna, konstrukcijsko povezana z objektom ali drugače dostopna in predstavlja dodatne uporabne odprte zunanje bivalne površine objekta. Pohodna streha ne pomeni konstrukcijsko stabilne strešne konstrukcije, oblikovane na način, da omogoči hojo po njej brez nevarnosti porušitve ali povzročitve škode na neposredni strešini.

l.  Šteje se, da se pojem silos uporablja tako za stolpni silos, kot za koritasti silos. Koritasti silos v tem primeru pomeni gradbeno inženirski objekti, ki ni stavba, nima strehe in ni zaprt.

3. člen

(1) Sprejme se avtentična razlaga določbe 57. člena izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, ki se glasi:

''… se dovoljuje višinski gabarit do (K) + P + M oziroma P (delno vkopano) + 1 + M (na terenu v naklonu) z višino kolenčnega zidu do 1,0 m.''

(2) Določba se razlaga kot sledi:

Navedena dikcija vsebuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da nameravana gradnja zadosti zahtevam izvedbenega prostorskega akta. Navedena dikcija ne pomeni, da morata biti nujno izpolnjena oba pogoja ampak je alternativna. Lahko je izpolnjen pogoj maksimalnega višinskega gabarita na način, da ima stavba klet, ki je opcionalna, pritličje in mansardo in se gradi na ravnem terenu. V primeru, da gre za gradnjo na terenu v naklonu, obsega višinski gabarit objekta delno vkopano pritličje, nadstropje in mansardo. Takšna gradnja na terenu v naklonu mora izpolnjevati dodatno zahtevo, da višina kolenčnega zidu ne presega višine 1m.

4. člen

(1) Sprejme se avtentična razlaga določbe 58. člena izvedbenega dela OPN-ja v prvem in drugem odstavku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, ki se glasi:

''Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine.''

(2) Določba se razlaga kot sledi:

Šteje se, se navedena dikcija razlaga, da seštevek dolžine vseh frčad na strešini ne sme presegati predpisane dolžine. Postavitev enega konstrukcijskega elementa v navedeni dolžini ne predstavlja gradnje frčade ampak postavitev strešnega pomola, ki se ne šteje za frčado.

5. člen

(1) Sprejme se avtentična razlaga določbe 58. člena izvedbenega dela OPN-ja v prvem in drugem odstavku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, ki se glasi:

''Strehe nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so pohodne.''

(2) Določba se razlaga kot sledi:

Vsebina navedene dikcije v povezavi z določbami petega odstavka 59. člena se razume na način, da je dovoljena gradnja nadstreškov s strehami v minimalnem naklonu in tudi ravnimi strehami v primeru, da so pohodne, neglede na določbe petega odstavka 59. člena, ki govori o oblikovanju objektov za lastne potrebe in izključuje gradnjo ravnih streh na teh objektih. Z določbami 58. člena, ki dovoljuje gradnjo streh v minimalnih naklonih ter gradnjo ravnih pohodnih streh, se oblikovanje streh nadstreškov opredeli neglede na določbe petega odstavka 59. člena neglede na to, da se nadstrešek uvršča med objekte za lastne potrebe. Oblikovanje nadstreškov v tem primeru določajo zgolj določbe 58. člena OPN.

6. člen

(1) Avtentična razlaga je sestavni del odloka.

7. člen

(1) Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0002/2017-25

Datum: 2.6.2021