Na
podlagi 11., 36. in 40. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 24. člena
Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah
(Uradni list RS, št. 9/19), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 2.
točke 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11.
redni seji dne 27. 11. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Električna mobilnost v
Mestni občini Kranj« |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta
odlok določa, da obstoji javni interes za sklenitev javno-zasebnega
partnerstva in izvedbo projekta »Električna mobilnost v Mestni občini
Kranj« v koncesijski obliki javno-zasebnega partnerstva. |
(2) S
tem odlokom Mestna občina Kranj kot koncedent tudi določa predmet in
pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja, enostranske ukrepe v javnem interesu, postopek izbire
koncesionarja, poročanje in nadzor, način financiranja izvedbe projekta
in prenehanje koncesijskega razmerja. |
|
2. člen |
|
(opredelitev ključnih pojmov) |
|
(1) Poleg pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu,
imajo pojmi, uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen: |
– koncedent je Mestna občina Kranj; |
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo na podlagi javnega
razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva in upravljalec
sistema električne mobilnosti; |
– uporabniki so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo storitve
električne mobilnosti; |
– upravljavec sistema je upravljavec sistema električne mobilnosti in
izvajalec storitve električne mobilnosti; |
– sistem
so vsi objekti, naprave, vozila in oprema potrebni za zagotavljanje
storitve električne mobilnosti, ki so pod enakimi pogoji dostopni vsem
uporabnikom; |
– investicijski ukrepi so vse investicije v objekte, naprave, vozila in
opremo iz prve alineje prvega odstavka 4. člena tega odloga; |
– koncedentov vozni park sestavljajo vsa vozila občinske uprave in
vozila oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je
Mestna občina Kranj; |
– pogodbeno zagotavljanje prihranka pomeni pogodbeni dogovor med
koncedentom in koncesionarjem glede znižanja stroškov, učinkovitejše
rabe energije in varstvo okolja, ki se preverja in spremlja v vsem
obdobju veljavnosti koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu:
pogodba). |
|
II. JAVNI INTERES, PREDMET IN MODEL JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
3. člen |
|
(javni interes) |
|
(1) Javni interes je izkazan na naslednji način: |
– varstvo okolja ter zmanjšanje obremenitve okolja (zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, povečanje rabe
energije iz obnovljivih virov energije); |
– krepitev trajnostnih vidikov razvoja občine (razvoj javne
infrastrukture za električno mobilnost, razvoj javne infrastrukture za
proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije s ciljem
lokalne samooskrbe z električno energijo za potrebe voznega parka
koncedenta); |
– uvajanje novih konceptov trajnostne mobilnosti (promocija električne
mobilnosti, zagotavljanje javne infrastrukture za prehod v nizkoogljično
krožno gospodarstvo, doseganje ciljev nizkoogljičnega in čistega prometa
z nizkimi izpusti toplogrednih plinov); |
– zagotavljanje gospodarnega ravnanja z javnim premoženjem (izraba
potenciala streh javnih stavb, zmanjšanje stroškov koncedenta glede
uporabe voznega parka; |
– uresničevanje ciljev in ukrepov iz Lokalnega energetskega koncepta
(LEK) Mestne občine Kranj in s tem izpolnjevanje obvez in zaveze držav
članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno
in energetsko politiko 2020. |
|
4. člen |
|
(predmet koncesijskega razmerja) |
|
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvedba projekta električne
mobilnosti, ki zajema: |
– izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev sistema električne
mobilnosti v Mestni občini Kranj, ki zajema sledeče tri stebre: |
a) prvi
steber – zamenjava voznega parka: zamenjava koncedentovega obstoječega
voznega parka na fosilna goriva za električna vozila ali druga okolju
bolj prijazna vozila. V okviru prvega stebra koncedent zahteva dobavo
novih električnih vozil, pri čemer se nabor vozil primernih za zamenjavo
podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa; |
b) drugi
steber – vzpostavitev polnilnih centrov: oblikovanje javne mreže
polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil. V okviru drugega
stebra koncedent zahteva vzpostavitev mreže polnilnih centrov za
polnjenje električnih vozil, pri čemer se nabor primernih lokacij za
postavitev polnilnih centrov opredeli v fazi javnega razpisa; |
c) tretji steber – vzpostavitev trajnostnega proizvodnega vira
električne energije iz obnovljivih virov in lokalnih hranilnikov
električne energije: vzpostavitev trajnostnega obnovljivega vira
proizvodnje električne energije v obliki sončnih elektrarn na strehah
javnih stavb. V okviru tretjega stebra koncedent zahteva postavitev
sončnih elektrarn za proizvodnjo električne energije, ki se postavijo na
strehe javnih objektov, pri čemer se nabor primernih javnih objektov za
postavitev sončnih elektrarn podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa. |
– izvajanje storitve električne mobilnosti: |
po
izvedbi investicij potrebnih za vzpostavitev sistema električne
mobilnosti iz posameznih stebrov in po njihovem uspešno izvedenem
prevzemu, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi izvajal storitev
električne mobilnosti. Storitev električne mobilnosti obsega vse naloge,
potrebne za uspešno izvajanje projekta in izpolnitev ciljev,
opredeljenih s tem odlokom ter pogodbo, vključno z vzpostavitvijo
centralnega nadzornega sistema, ki omogoča spremljanje in nadzor nad
izvajanjem projekta ter zlasti še: |
a) glede
prvega stebra: upravljanje voznega parka in obveznost zagotavljanja
brezhibno delujočih vozil, ki vključuje zlasti redne servise in
popravila, vključno s popravili v primeru prometnih nesreč,
registracijo, zavarovanje in druge obratovalne stroške za normalno
uporabo vozil. Koncesionar upravlja vozni park in zagotavlja dostopnost
tehnično brezhibnih vozil koncedentu za njegove potrebe v vsebini, pod
pogoji in v režimu, kot je opredeljen s pogodbo. Koncesionar prevzame
tudi obveznost rednega posodabljanja voznega parka po dinamiki
opredeljeni s pogodbo; |
b) glede
drugega stebra: obveznost upravljanja vzpostavljene mreže polnilnih
centrov za polnjenje električnih vozil, obveznost njenega rednega
vzdrževanja ter obveznost zagotavljanja delujočih polnilnih mest, v
vsebini, pod pogoji in v režimu, kot bo opredeljeno s pogodbo; |
c) glede
tretjega stebra: obveznost upravljanja vzpostavljenih sončnih elektrarn,
obveznost njihovega rednega vzdrževanja, obveznost zagotavljanja
delujočih sončnih elektrarn, obveznost proizvodnje in prodaje električne
energije, v vsebini, pod pogoji in v režimu, kot bo opredeljeno s
pogodbo. |
(2) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa opredeli faznost izvedbe
investicij v okviru posameznega stebra iz prvega odstavka tega člena,
pri čemer lahko faznost veže na dosežene rezultate, kot bodo opredeljeni
s pogodbo. |
(3) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa podrobneje opredeli
združljivost in povezljivost izvajanja storitve električne mobilnosti z
drugimi sistemi v Mestni občini Kranj. |
|
5. člen |
|
(območje koncesije in izvajanje projekta) |
|
(1) Območje koncesije predstavlja območje Mestne občine Kranj. |
(2) Za
potrebe realizacije projekta in izvajanja storitve električne mobilnosti
bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških,
investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izvedbo projekta in
znižanje stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja, v
obsegu, kot bo dogovorjeno s pogodbo. |
(3) Z
namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih
dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent
koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne
pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih
posegov ipd.). |
|
6. člen |
|
(model javno-zasebnega partnerstva) |
|
(1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg
tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega
partnerstva v okviru pogodbenega zagotavljanja znižanja stroškov,
učinkovitejše rabe energije in varstva okolja, in sicer v obliki
koncesije. |
(2) Koncesija za izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev prvega
stebra sistema električne mobilnosti se bo izvedla po modelu financiraj
– dobavi – upravljaj in vzdržuj – ohrani v lasti. Izvedeni investicijski
ukrepi bodo ostali lastnina koncesionarja tudi po preteku s pogodbo
določenega koncesijskega obdobja. V primeru, da bo investicijo v
pretežnem delu financiral koncedent preide lastninska pravica na
izvedenih investicijskih ukrepih na koncedenta ob dobavi, koncesionarju
pa bo podeljena pravica upravljanja za celotno koncesijsko obdobje. |
(3) Koncesija za izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev drugega in
tretjega stebra sistema električne mobilnosti se bo izvedla po modelu
projektiraj – financiraj – zgradi – upravljaj in vzdržuj – prenesi v
last koncedenta v primerih, ko bo investicijo v pretežnem delu
financiral koncesionar. V primeru, da bo investicijo v pretežnem delu
financiral koncedent preide lastninska pravica na izvedenih
investicijskih ukrepih na koncedenta ob izgradnji, koncesionarju pa bo
podeljena pravica upravljanja za celotno koncesijsko obdobje. |
(4) Koncedent lahko za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov
zagotovi dodatna javna finančna sredstva, pri čemer se zasledujejo cilji
znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in varstva okolja. V tem
primeru mora koncedent pred koncem javnega razpisa in uporabo določbe iz
tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi
upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih
investicijskih ukrepov iz proračuna ali drugih javnih virov ter
opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila
za izvedbo projekta. |
|
III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV |
|
7. člen |
|
(pravice in obveznosti koncedenta) |
|
(1) Koncedent ali uporabniki v okviru projekta prevzemajo obveznost
rednega plačevanja storitve električne mobilnosti na način in pod pogoji
opredeljenimi s pogodbo. Plačila koncedenta so vezana na dejansko
znižane stroške in izboljšanje energetske učinkovitosti. |
(2) Metodologija merjenja in verifikacije znižanja stroškov in
učinkovite rabe energije se podrobno opredeli s pogodbo. |
(3) Koncedent zagotovi zemljišča za postavitev polnilnih centrov, ki so
na voljo ob javnih parkirnih mestih. |
(4) Obveznost koncedenta je tudi, da zagotovi razpoložljive strehe
oziroma druge površine na javnih objektih ali zemljiščih, primernih za
postavitev sončnih elektrarn in lokalnih hranilnikov električne
energije. |
(5) Zaradi izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju
pravico dostopa do objektov in javnih površin namenjenih postavitvi
polnilnih centrov, sončnih elektrarn in drugih investicijskih ukrepov. |
(6) Koncedent sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne
dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij,
kolikor je to potrebno za realizacijo projekta, v obsegu kot je
dogovorjeno s pogodbo. |
|
8. člen |
|
(obveznosti koncesionarja) |
|
(1) Koncesionar prevzema obveznost za izvedbo vseh, s pogodbo
dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za znižanje stroškov,
učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja ter obveznost upravljanja
sistema, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in pogodbo ter po
terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja. |
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti znižanje stroškov glede izvajanja
storitev iz prvega stebra, ki bodo podlaga za plačila s strani
koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih
investicijskih ukrepov za zagotavljanje dogovorjenega znižanja stroškov. |
(3) Koncesionar v pogodbeni dobi v pretežnem delu prevzema vsa tehnična,
tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in
drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitve električne mobilnosti
in upravljanja, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih investicij,
razen v primeru iz četrtega odstavka 6. člena tega odloka. Glede
izvajanja storitev iz prvega stebra koncesionar prevzema tveganje
dostopnosti in razpoložljivosti, medtem ko glede izvajanja storitev iz
drugega in tretjega stebra prevzema tudi tveganje povpraševanja. |
(4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih
investicijskih in drugih ukrepov za znižanje stroškov, učinkovitejšo
rabo energije in varstvo okolja, razen v primeru, ko so izpolnjeni
pogoji iz četrtega odstavka 6. člena tega odloka. |
(5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih
dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo sistema. |
(6) Ostale obveznosti koncesionarja so: |
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega
gospodarstvenika oziroma gospodarja; |
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano dostopnost do
storitve v okviru sistema, kjer zagotavlja storitve električne
mobilnosti ter kakovostno opravljanje storitve, v skladu s predpisi,
pogodbo in v javnem interesu; |
– v
skladu z zahtevami koncedenta, pogodbo in veljavnimi predpisi zbirati in
posredovati koncedentu v nadaljnjo obdelavo podatke o uporabi storitve; |
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi; |
– kot
dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in upravljati celoten
sistem (vse objekte, naprave, vozila in opremo); |
– redno
vzdrževati celoten sistem v obsegu, opredeljenem s pogodbo, na način, da
se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova
vrednost in omogoča njihova normalna uporaba; |
– po
pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in
investicije v sistem, vključno z morebitnimi razširitvami, kar se
podrobneje opredeli s pogodbo; |
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe; |
– po
poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta
tisti del sistema električne mobilnosti, ki je dogovorjen s pogodbo in
sicer v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo; |
– voditi
ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem odlokom
in pogodbo; |
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo. |
|
9. člen |
|
(odgovornost koncesionarja) |
|
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po pogodbi in
za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim
osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega odloka in pogodbe. |
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali
tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem
imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo
predvidenih posameznih investicijskih ukrepov, ki bodo predmet
javno-zasebnega partnerstva oziroma so povezani z upravljanjem sistema. |
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s pogodbo. |
|
10. člen |
|
(dolžnosti in pravice uporabnikov) |
|
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz
tega odloka; |
– omogočiti dostop do vseh lokacij, kjer se opravljajo storitve in
naloge iz tega odloka; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka
oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na
izvajanje nalog; |
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. |
(2) Uporabniki imajo pravico uporabljati storitev sistema električne
mobilnosti pod enakimi pogoji, ki se opredelijo v splošnih pogojih
uporabe sistema. Podrobneje se pogoji opredelijo v fazi izvedbe javnega
razpisa. |
(3) Uporabniki imajo pravico, da storitev električne mobilnosti
plačujejo s splošno veljavnimi plačilnimi sredstvi, vključno z npr.
kreditnimi karticami, mestno kartico ali mobilno denarnico, kar se
podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa. |
(4) Morebitne pobude ali pritožbe uporabniki naslovijo na koncedenta, ki
v primeru, če so upravičene, poskrbi, da jih koncesionar ustrezno
obravnava in kršitve tudi odpravi. |
|
11. člen |
|
(druge pravice in obveznosti) |
|
(1) Koncesionar bo na podlagi sklenjene pogodbe pridobil: |
– izključno pravico opravljati storitev električne mobilnosti, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno
opravljanje storitve električne mobilnosti. |
(2) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso
opredeljene s tem odlokom, se uredijo s pogodbo. Pogodba mora biti
sklenjena na način, da bo zagotovljena uravnotežena delitev tveganj med
pogodbenima strankama za uspešno izvajanje koncesije. |
(3) S
pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi
učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem
pogodbe. |
(4) Koncesionar je dolžan storitve izvajati na način, ki zagotavlja
njihovo združljivost z drugimi povezanimi storitvami v Mestni občini
Kranj (implementacija strategije pametnega mesta in pametne skupnosti).
To lahko vključuje prilagoditev programske in/ali strojne opreme,
namenjene izvajanju storitve, ali namestitev (vzporedno ali naknadno)
dodatne programske in/ali strojne opreme. |
|
IV.
POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR |
|
12. člen |
|
(postopek izbire) |
|
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku
konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil
v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU. Sklep o začetku postopka
izvedbe javnega razpisa sprejme župan. |
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki
ureja javno naročanje. |
(3) V
postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in
enakopravno obravnavanje ponudnikov. |
|
13. člen |
|
(status koncesionarja) |
|
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni
razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti
pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi. |
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo. V primeru skupne prijave sme
biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi. |
(3) Koncesionar lahko prijavo odda skupaj s podizvajalci. |
|
14. člen |
|
(pogoji za izbiro koncesionarja) |
|
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti
izpolnjevati naslednje pogoje: |
– da je
registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, |
– da
zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18); |
– da v
zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih
računov; |
– da
predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe
projekta in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da
navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da
razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih
investicijskih ukrepov, in sicer v fazi kvalifikacije najmanj v višini 1
mio EUR in v fazi oddaje končne ponudbe v višini celotne predvidene
vrednosti investicije, ki jo prevzema koncesionar; |
– da
razpolaga s kadrom, ki ima ustrezne izkušnje in reference na področju
izvajanja koncesionirane dejavnosti; |
– da
poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja; |
– da
poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse
obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo; |
– da je
sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten
način, zlasti, da je sposoben zagotoviti opremo za vzpostavitev
polnilnih centrov, sončnih elektrarn in lokalnih hranilnikov električne
energije ter zagotavljati dobavljivost električnih vozil; |
– da
razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno
izvedbo prevzetih obveznosti, zlasti da razpolaga s kadri, ki so
usposobljeni za izvajanje servisnih in vzdrževalnih del na vzpostavljeni
infrastrukturi; |
– da je
predložil opis tehnološke rešitve izvedbe projekta, ki je skladen z
zahtevami koncedenta; |
– da bo
uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim
standardom na trgu; |
– in
druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. |
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil glede izpolnjevanja pogojev
bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje
pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo
dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje
postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. |
|
15. člen |
|
(merila za izbor koncesionarja) |
|
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata. |
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako,
da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje
ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili niže stroške izvajanja
projekta električne mobilnosti, učinkovitejšo rabo energije in varstvo
okolja. |
(3) Koncedent lahko med merila vključi tudi merila kakovosti, ki
zajemajo socialne, okoljske in inovativne značilnosti projekta. |
(4) Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent
določil v okviru javnega razpisa. |
|
16. člen |
|
(pooblastilo) |
|
(1) Za
objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se
pooblasti Mestno upravo Mestne občine Kranj. |
(2) Za
izbor koncesionarja in podpis pogodbe ter ostala dejanja v postopku
sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. |
|
17. člen |
|
(strokovna komisija) |
|
(1) Za
pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog
oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje
strokovno komisijo. |
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik
in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, da lahko zagotovijo
strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne
komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo
s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. |
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se naknadno ugotovi, da ne
izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega
člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje novega
člana. |
(4) Za
izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti
navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje
prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo
vsi člani strokovne komisije. |
(5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in
izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne
službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije
so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s
specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. |
(6) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb,
ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta
izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan. |
(7) Akt
izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše pogodbe v roku
60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu pogodbe. |
|
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
18. člen |
|
(vzpostavitev) |
|
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa pogodbe, s
katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in
koncesionarjem. Veljavnost pogodbe je vezana na predložitev finančnega
zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v
višini, v roku in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni
dokumentaciji in osnutku pogodbe. |
(2) Sklenjena pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko
koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se
varuje javni interes. |
|
19. člen |
|
(sprememba pogodbe) |
|
(1) Pogodba se lahko med njenim trajanjem spremeni, ne da bi koncedent
izvedel nov postopek izbire koncesionarja, le v obsegu in pod pogoji,
kakor jih opredeljuje vsakokrat veljavna zakonodaja. |
(2) Ob
upoštevanju omejitev iz prvega odstavka tega člena, lahko koncedent ali
koncesionar zahtevata spremembo pogodbe v primerih: |
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo
določb pogodbe; |
– v
primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v
prvotno pogodbo; |
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu
pogodbe. |
(3) Koncedent lahko zahteva spremembo pogodbe tudi v primeru, če je to
potrebno, da se zavaruje javni interes. |
(4) Nedopustne so spremembe pogodbe, pri katerih: |
– bi
sprememba spremenila ekonomsko ravnotežje koncesijske pogodbe v korist
koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesijski
pogodbi; |
– bi
sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka
podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki
so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila
prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije
pritegnili še druge udeležence; |
– bi bil
zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije; |
– bi se
zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 32. členu tega
odloka. |
(5) Koncedent bo s pogodbo podrobneje opredelil pogoje, pod katerimi je
dopustno spremeniti oziroma dopolniti pogodbo, če se tekom izvajanja
koncesije izkaže, da bi bilo smotrno izvesti dodatne investicijske
ukrepe in razširitve sistema s ciljem znižanja stroškov, učinkovitejše
rabe energije in/ali varstva okolja ter bi bilo najgospodarneje, da to
izvede koncesionar v okviru izvajanja koncesije. Pri tem se mora
predmete razširitve nanašati na predmet koncesijskega razmerja, kot je
opredeljen v prvem odstavku 4. člena tega odloka. |
|
20. člen |
|
(trajanje in podaljšanje razmerja) |
|
(1) Pogodba se sklene za obdobje do 15 let. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti pogodbe in uvedbe
koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje vzpostavitve sistema kot
tudi obdobje izvajanja storitve električne mobilnosti. Obveznosti, ki
izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom,
ki bo opredeljen v pogodbi. |
(3) Pogodba se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega
koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej
v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki
so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu
ali v primeru spremembe pogodbe po 19. členu tega odloka. Obseg dodatnih
vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi. |
(4) V
primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku
pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k
sklenjeni pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za
podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo.
Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski
dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa. |
|
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU |
|
21. člen |
|
(enostranski ukrepi v javnem interesu) |
|
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da z enostranskim ukrepom
poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje. |
(2) Kot
enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: |
– uvedbo
izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe; |
– izdajo
izrednih obveznih navodil koncesionarju; |
– začasni prevzem sistema v upravljanje (tim. step-in); |
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje
vrednosti sistema; |
– odvzem
koncesije; |
– uveljavljanje odkupne pravice. |
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme
prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve
enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s
pogodbo. |
|
22. člen |
|
(začasni prevzem sistema v upravljanje) |
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da začasno prevzame
vzpostavljen sistem v upravljanje in izvede investicijske ali
vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega sistema. |
|
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE |
|
23. člen |
|
(dolžnost poročanja) |
|
(1) Koncesionar je dolžan redno voditi vse potrebne evidence, poročila
in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti
v roku 15 dni od zahteve. |
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo izvajanja projekta,
ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne
potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter
doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem
glede doseganja dogovorjenega znižanja stroškov, učinkovitejšo rabo
energije in varstvo okolja. |
(3) Koncesionar je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega
odstavka tega člena do 30. aprila za preteklo koledarsko leto. |
(4) Ob
prenehanju veljavnosti pogodbe je dolžan koncesionar brezplačno izročiti
tudi vse evidence in vso dokumentacijo o izvedenem projektu. |
|
24. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem pogodbe) |
|
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe izvaja koncedent. Koncedent
lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti
pristojno strokovno službo Mestne uprave Mestne občine Kranj ali
zunanjega izvajalca. |
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti
odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje
posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik
nadzorne komisije. |
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor sistema (naprav in
opreme) za izvajanje storitve električne mobilnosti ter omogočiti
vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo
poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot
poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitve električne
mobilnosti, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(4) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. |
|
25. člen |
|
(nadzorni ukrepi) |
|
Če
koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali pogodbe. |
|
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN POGODBE |
|
26. člen |
|
(redno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je
bila pogodba sklenjena. |
|
27. člen |
|
(predčasno prenehanje) |
|
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kot so
opredeljeni v tem odloku in pogodbi. |
|
28. člen |
|
(sporazumna razveza pogodbe) |
|
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta pogodbo. |
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe v
primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe ni
smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse
medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze
pogodbe ter tudi postopek prevzema sistema, ki ga je vzpostavil
koncesionar. |
|
29. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
(1) Pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno
preneha: |
– če
koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s
pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede
dogovorjenih investicij; |
– če je
v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha
izvajati ali se preneha izvajati v koncesijski obliki; |
– če se
je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire
koncesionarja; |
– če je
za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za
izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire
koncesionarja; |
– če je
Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo
hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU, PDEU zato
koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju ali |
– če
koncesionar ne spoštuje odločitve koncedenta glede zamenjave
podizvajalca za katerega obstajajo razlogi za izključitev iz šestega in
sedmega odstavka 59. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah
oziroma vsakokrat veljavnega predpisa, ki slednje opredeljuje; |
– če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali
drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali
drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja; |
– če je
bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba zaradi
kršitve predpisov, pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
prevzetih obveznosti; |
– če je
po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; |
– če se
uveljavlja protikorupcijska klavzula iz pogodbe. |
(2) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz sedme alineje prvega
odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek
stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava
potrjena. |
(3) V
primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta celoten sistem, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati
vrednost predanega sistema, izračunano po metodologiji, določeni v
pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
|
30. člen |
|
(odkup koncesije) |
|
(1) Koncesionar se s pogodbo zaveže, da bo koncedentu na njegovo zahtevo
predčasno prodal koncesijo in vzpostavljen sistem (prisilen odkup). |
(2) Koncedent in koncesionar s pogodbo opredelita vsebino, način, obseg
in pogoje uveljavljanja odkupa koncesije. |
(3) Z
odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar
preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vzpostavljen sistem,
ki je predmet koncesije. |
(4) Prisilen odkup koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim
koncedent z upravno odločbo koncesionarju naloži prodajo koncesije in
vzpostavljenega sistema. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek in predpisov, ki urejajo
razlastitev. |
(5) Ob
odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se
določa po predpisih o razlastitvi. |
|
31. člen |
|
(razdrtje pogodbe) |
|
(1) Če
bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko
druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji,
določenimi z zakonom, tem odlokom in s pogodbo, odstopi od pogodbe z
navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu. |
(2) Pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo
koncedenta preneha predvsem: |
– če
koncesionar storitev električne mobilnosti ne izvaja redno, strokovno,
pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali
koncedentu povzroča škodo; |
– zaradi
ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe s strani
koncesionarja; |
– če
koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja
škoda uporabnikom njegove storitve, koncedentu ali tretjim osebam; |
– če
koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih
obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo; |
– v
drugih primerih, določenih s pogodbo. |
(3) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje pogodbe. |
(4) Koncesionar lahko razdre pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih
obveznosti iz pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje
pogodbe. |
(5) Ob
razdrtju pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta
izveden sistem, ki ga je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za
namen izvajanja nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju
dolžan plačati vrednost prenesenega sistema, izračunano po metodologiji,
določeni v pogodbi in v roku, določenem v pogodbi, zmanjšano za nastalo
škodo koncedenta. |
(6) S
pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je
dopustno enostransko razdrtje pogodbe s strani koncedenta. |
(7) S
pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za
unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo
pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na
strani koncesionarja. |
(8) Za
razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. |
|
32. člen |
|
(prenos koncesije) |
|
(1) Prenos koncesije je dopusten zgolj v primerih, ki so izrecno
predvideni v veljavni zakonodaji. |
(2) Koncesionar ne sme prenesti koncesije na tretjo osebo brez
predhodnega pisnega soglasja koncedenta. |
|
33. člen |
|
(prenehanje koncesionarja) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr.
stečaj). |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za prenos
koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). |
(3) V
primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko
razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili
pogodbe. |
(4) Če
pravni naslednik koncesionarja ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega
razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki jih odlok določa za podelitev
koncesije ali pa za prevzem koncesije ne dobi soglasja koncedenta, ima
koncedent pravico, da uporabi v danih okoliščinah najprimernejši način
prenehanja koncesijskega razmerja. |
|
34. člen |
|
(izločitvena pravica) |
|
V
primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja
(likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za sistem (naprave in
opremo koncesije), ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega
premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja
izločitveno pravico. |
|
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
35. člen |
|
(višja sila in nepredvidljive okoliščine) |
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje
pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z
opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene pogodbe tudi ob
nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz
tega odloka in pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov,
ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in pogodbe zaradi
višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin. |
|
36. člen |
|
(spremenjene okoliščine) |
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni javnopravni naravi pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja,
ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena
pogodbe, pravico zahtevati spremembo pogodbe na način, da se ustrezni
pogodbeni pogoji pravično spremenijo. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo
po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje pogodbe. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz tega odloka in pogodbe. |
(3) O
nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(4) Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi
pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo,
je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in pogodbe,
ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih
pogodbenih pogojev. |
|
X. KONČNI DOLOČBI |
|
37. člen |
|
(uporaba prava) |
|
(1) Za
vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja
na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije. |
(2) Za
reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem
pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je
pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju. |
|
38. člen |
|
(začetek veljavnosti odloka) |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-8/2019-1-46/02 |
Kranj,
dne 2. decembra 2019 |
|
Župan |
Mestne
občine Kranj |
Matjaž Rakovec |