|
Na podlagi 39. in 40. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,
39/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter
44/97) in 29. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95)
ter 18. člena
statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine
Loški Potok na 5. seji dne 20. 5. 1999 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja
Hrib–jug (LP1 – S4 – S2 – JUG) |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme
ureditveni načrt za osrednji del naselja Hrib–jug v Loškem Potoku, ki ga
je izdelala area – Line, d.o.o., Cerknica, podjetje za prostorski,
svetovalni in gradbeni inženering, v oktobru 1998 ter v maju 1999 pod
številko 97/XII-86. |
|
|
2. člen |
|
|
Ureditveni načrt iz
prejšnjega člena vsebuje: |
|
|
Tekstualni del: |
|
|
– programska zasnova |
|
|
– besedilo odloka |
|
|
Grafični del: |
|
|
1. Izvleček iz
dolgoročnega plana |
M 1: 5000 |
2.a Programska
zasnova – območje urejanja |
M 1: 5000 |
2.b Programska
zasnova – izhodišča dejavnosti |
M 1: 1000 |
2.c Programska
zasnova – organizacija prostora |
M 1: 1000 |
3. Območje urejanja
– obstoječe stanje z delitvijo na funkcionalne sklope |
M 1: 500 |
4. Rušitve |
M 1: 500 |
5.
Zazidalno-ureditvena situacija |
M 1: 500 |
6. Namenska raba |
M 1: 500 |
7. Funkcionalne in
oblikovalske rešitve – situacija |
M 1: 500 |
– prerezi |
M 1: 250 |
8. Hortikulturne
ureditve |
M 1: 500 |
9. Prometne rešitve
– situacija – karakteristični prerezi |
M 1: 500 |
10. Komunalni vodi –
vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon |
M 1: 500 |
11. Katastrski načrt
z mejo območja |
M 1: 500 |
|
|
|
3. člen |
|
|
Prostor, ki je opredeljen z
območjem UN za osrednji del naselja HRIB vključuje prostorsko plansko
celoto: LP1 – S4 – S2 južni del. |
|
|
4. člen |
|
|
Obravnavan ureditveni načrt
obsega naslednje parcele: |
|
|
*202, * 203, *217, * 260, *
262, *273, *319, *320, 231/2, 238/1, 238/2, 283/3, 240/1, 240/2, 244/1,
244/2, 246, 281/1, 281/2, 281/3, 282, 285/1, 285/2, 285/3, 285/4, 285/5,
285/6, 287/3, 2136 del, 2137/1 del, 2138 del, 2140 del vse k.o. Hrib. |
|
|
II. FUNKCIJE OBMOČJA S
POGOJI IZRABE |
|
|
5. člen |
|
|
Površine območja urejanja so
namenjene predvsem centralnim dejavnostim naselja Hrib–Loški Potok, kot
centra širšega zaledja in občinskega središča. Naselje leži na reliefnem
prelomu ob tranzitni cesti in stičišču komunikacijskih smeri širšega
območja, kar močno opredeljuje funkcionalno organizacijo prostora. Kot
vezna funkcija posameznih poudarjenih delov naselja je stanovanjska
gradnja s spremljajočim in dopolnilnim programom. |
|
|
Prostorska organizacija
sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in izhodišča temeljijo
predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu naselja, v
zasnovi preoblikovanja v mestni prostor kot prostorski in arhitekturni
detajl. |
|
|
V tej fazi konkreten
dokument obravnava njegov južni del prostorske planske celote LP1 – S4 –
S2. |
|
|
6. člen |
|
|
Po organizacijski zasnovi je
naselje zasnovano na glavne morfološke enote, ki predstavljajo tudi več
ali manj homogene funkcionalne sklope. Območje UN za osrednji del
naselja Hrib – jug po morfološko-funkcionalnih delih delimo na naslednje
sklope: |
|
|
· površine javnega programa
ob glavni cesti skozi naselje – LP1 – S4 – S2 – C1: |
|
|
To je ozek pas objektov, ki
tvorijo več ali manj pravilen ulični niz, objekti imajo praviloma javno
funkcijo, ki je ponekod v višjih etažah dopolnjena s stanovanjskimi
funkcijami. V tem sklopu nastopa naslednji program: |
|
|
– občinska stavba, |
|
|
– zdravstveni dom, |
|
|
– poslopje trgovine
Merkatorja, |
|
|
– enota pošte, |
|
|
– enota Nove Ljubljanske
banke, |
|
|
– gasilski dom, |
|
|
– gostišče v križišču, |
|
|
– poslopje trgovine z
bifejem prislonjen v nagnjenem terenu – vstop v vzhodni poselitveni del
naselja, |
|
|
– tržnica, |
|
|
– turistični informativni
center z vinoteko, |
|
|
– parkirišča, |
|
|
– avtobusno postajališče, |
|
|
– osredje parkovne površine, |
|
|
· površine
izobraževalno-vzgojnega in športnega programa, |
|
|
– LP1 – S4 – S2 – C2: |
|
|
– osnovna šola s telovadnico
in dvoriščem, |
|
|
– igrišče osnovne šole za
prvo triado, |
|
|
– športno igrišče (rokomet,
košarka), s tribunami, klubskimi prostori in garderobno-sanitarnim
delom, |
|
|
– garažni boksi, |
|
|
– enota vrtca, |
|
|
– igrišče in dvorišče vrtca, |
|
|
– zelene površine s
sprehajalno potjo na zaledju do cerkve, |
|
|
· površine
poslovno-trgovskega in stanovanjsko-turističnega programa |
|
|
– LP1 – S4 – S2 – C3: |
|
|
– opuščen objekt predilnice
Tržič, ki se v celoti prenovi skladno z novo funkcijo območja, |
|
|
– osrednje parkirišče in
spremljajoče površine. |
|
|
7. člen |
|
|
Konflikt v prostoru
predstavlja danes obstoječ prometni skelet s križišči. Ključna sta dva
prostora, ki na južnem vstopu v naselje vključujeta prometne tokove iz
večih smeri. |
|
|
Južno novo križišče je na
izhodu iz naselja v smeri proti naselju Travnik. Priključek lokalne
ceste iz smeri naselja Šegova vas se priključi na regionalno cesto R III
653 odsek 1364 v novem “T” križišču. Na tem odcepu se uredi tudi dovoz
in dostop do nove ploščadi z večjim parkiriščem za potrebe objektov z
javnim in poslovnim programom. |
|
|
8. člen |
|
|
Vzdolž glavne osi naselja ob
priključku ceste na Tabor je obstoječ osrednji trg, ki ga je nujno
smiselno urediti za potrebe osrednjega zbirališča in srečevanja ljudi,
za potrebe avtobusnega postajališča z ohranjanjem posameznih dreves, kot
indentitetnih poudarkov. Ploščad se uredi za prosto površino brez
divjega parkiranja. |
|
|
Ker se športno igrišče
izpred šole prestavi na zaledno stran zdravstvenega doma, se za skupne
potrebe naselja uredi novo osrednjo ploščad s parkovno ureditvijo, ki se
navezuje na dvorišče šole, dostop do vrtca in zdravstvenega doma. |
|
|
Na jugovzhodni strani
objekta občine se na novo uredi zelenica, v katero se prestavi spomenik
NOV. |
|
|
9. člen |
|
|
Za realizacijo predvidenih
posegov je potrebno odstraniti naslednje objekte: |
|
|
– pomožni objekt – smetarnik
ob vrtcu, |
|
|
– obstoječe igrišče pred
šolo, |
|
|
– zamenjave in prestavitve
opornih zidov, |
|
|
Krajinsko-hortikulturne
ureditve |
|
|
10. člen |
|
|
Krajinsko-arhitekturne
ureditve upoštevajo del obstoječega stanja, kar je prikazano na grafični
prilogi št. 8. Ohranja se večina kvalitetnih in starih dreves (lipe in
divji kostanji) v centru, razen na predvidenem parkirišču vzhodno od
osnovne šole, kjer je divje kostanje potrebno odstraniti. Nadomestna
zasaditev kostanjevega drevoreda bo lokacijsko nekoliko prestavljena.
Regionalno cesto se rekonstruira tako, da se zagotovi primerna širina in
uredijo bočna parkirišča. |
|
|
Na zahodni strani se uredi
širši hodnik za pešce. V ta hodnik je kot ločnica vkonponiran nadomestni
drevored. Kostanje se nadomesti z novim drevoredom, ki so lokacijsko
premaknjeni od cestega roba na zahodno stran vzdolžnega obcestnega
parkiranja. Oblikovanje in izvedba zasaditve mora zagotoviti ugodne
pogoje drevju. Pri varovanju nove zasaditve je potrebno upoštevati odmik
od robnika parkirnih mest in ostalih utrjenih površin. Nujno je
zagotoviti primeren obseg prsti ter varovanje koreninskih delov zaradi
temeljitev in infrastrukturnih izvedb, varovanje debel na fizične
poškodbe, kot so slabo parkiranje, grobo naslanjanje in plakatiranje,
ter varovanje krošenj pred parkiranjem previsokih vozil. |
|
|
Ohranja se tudi del
krajinsko arhitekturne ureditve pri zdravstvenem domu, ki se nanaša na
skupino dreves in grmovnic, katero se integrira v bodočo ureditev. |
|
|
11. člen |
|
|
Obvezna je dosaditev 9
dreves iste vrste v drevoredu na zahodni strani območja obdelave ob poti
k cerkvi. Priporočljiva je zasaditev čim večjih sadik zaradi hitrejšega
efekta. |
|
|
Pomembnejše nove zasaditve
večjih skupin dreves in grmovnic so predvidene predvsem ob parkiriščih
in ob peš povezovalni poti na jugozahodnem robu območja obdelave (nad
novim športnim igriščem in telovadnico). Za saditveni material je
potrebno uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ali vrste,
prilagojene že obstoječim zasajenim vrstam na tem območju. Izbor novih
drevesnih vrst za obsajanje parkirišč mora vsebovati take vrste, ki s
svojim koreninskim sistemom ne bodo bistveno poškodovale parkirnih
površin in ne onesnažujejo pretirano s plodovi, z razvejanostjo krošnje
pa zagotavljajo primerno osenčenost. |
|
|
Za vse zatravljene površine
je potrebno uporabiti kvalitetne travne mešanice, odporne na hojo in
neugodne vremenske razmere. |
|
|
12. člen |
|
|
Območja dosedanjih
oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati.
Posamezna drevesa na izpostavljenih lokacijah, ki tvorijo naselbinsko
identiteto je potrebno skrbno negovati in pomlajevati. |
|
|
13. člen |
|
|
Po končanih gradbenih delih
je potrebno takoj sanirati poškodovane zelene površine in krajinsko
urediti za to predvidene površine, za kar je obvezno predhodno izdelati
krajinsko arhitekturni načrt. |
|
|
III. POGOJI ZA
URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
|
|
14. člen |
|
|
Povezave med posameznimi
deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je
funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja
oblikovanosti in danostim prostora. |
|
|
Starejša zasnova vzdolžno ob
glavni cesti predstavlja jedro naselja Hrib. Vsi objekti javnega
programa so integrirani s stanovanjskim okoljem. Obvezno je maksimalno
ohranjanje identitete lokacij in objektov samih z vsemi arhitekturnimi
elementi. |
|
|
15. člen |
|
|
Območje urejanja je določeno
z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem
delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih
prilogah ureditvenega načrta. |
|
|
16. člen |
|
|
Lociranje novih, nadomestnih
in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi
tipologiji arhitekturi kvalitetni okoliški pozidavi, oziroma obstoječim
prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja. |
|
|
Situacija objektov, zunanje
ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah
so podani maksimalni možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do –15%. |
|
|
17. člen |
|
|
Urbana oprema odprtega
prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški,
kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi,
turistične oznake, klopi, brisoleji, vetrolovi morajo biti v ožjem
območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenotena. |
|
|
18. člen |
|
|
Pred izdajo dovoljenja za
postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico
nameravanega posega. |
|
|
Kolikor se tak poseg pojavi
na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali
na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti
soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe. |
|
|
19. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele za
objekte (ne pomožne) so določene z osnovnim načrtom parcelacije.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev osnovnih potreb
objekta in namenu oziroma tehnologiji, ki je v objektu. |
|
|
20. člen |
|
|
Velikost funkcionalnega
zemljišča se določi na podlagi namembnosti, velikosti objekta, naravnih
in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvem
infrastrukturnih ureditev, objektov in naprav ter omejitve uporabe
zemljišča po posebnih predpisih. |
|
|
21. člen |
|
|
Merila za določitev
velikosti funkcionalnega zemljišča: |
|
|
– za objekte javnega značaja
je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3
m, javne proste površine niso sestavni del funkcionalnih zemljišč
posameznih objektov, kakor tudi ne zemljišča preko cest, |
|
|
– javni objekti, ki so
grajeni ob ulici je meja na ulični strani skladna s fasado objekta, |
|
|
– za skupne stanovanjske
objekte (bloki in večstanovanjske hiše) je minimalna širina okrog
objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3 m ter pripadajoča
parkirišča, če niso dvonamenska (tudi za obiskovalce) in niso locirana
preko dovozne ceste, |
|
|
– za individualne
stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 1,20 m ter širina
vseh dovozov najmanj 2,40 m, |
|
|
– za pomožne objekte se
določi minimalni povečan obseg osnovnega tlorisa in je 0,8 m okrog
objekta z dostopom širine 1 m, |
|
|
– za vse stoječe objekte
velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele
(ugotovljene na podlagi navedenih meril), se upošteva dejanska površina
parcele, |
|
|
– obstoječi objekti
postavljeni na parcelno mejo dveh sosednjih lastnikov imajo mejo
funkcionalnega zemljišča na sami fasadi, za vzdrževanje objekta si
morajo dogovoriti služnost vsaj na delu parcele pod kapom. |
|
|
V grafičnih prilogah je
označena osnovna razmejitev funkcionalnih zemljišč. |
|
|
Usmeritve po funkcionalnih
celotah |
|
|
22. člen |
|
|
LP1 – S4 – S2- C1 javni
program |
|
|
Hrib 17 Staro šolo se
preuredi za potrebe občinske uprave in sorodnih služb. Na glaven vhod se
lahko izdela domišljen vetrolov ali nadstrešek. Objekt mora ohraniti
osnovno zasnovo gabaritov objekta, ritem osnih členitev, profilirano
fasado z okenskimi obrobami, horizontalnimi vezmi, šivanimi robovi,
proporce stavbnega pohištva in barvno sliko. Pred vsakršnimi posegi je
potrebno na podlagi skic posega pridobiti soglasje pristojne
spomeniško-varstvene službe. |
|
|
Hrib 16 Poslovno
stanovanjski objekt s pošto in banko v pritličju ohranjamo v osnovnem
obstoječem gabaritu, ki pa mu ni možno več dodati prizidke ali pomožne
objekte. Število stanovanj že danes presega obremenjenost prostora, zato
se teži k sproščanju površin na zaledni strani objekta. Objekt je nujno
tekoče vzdrževati. Vse posege v ulično fasado je nujno obravnavati
celovito. |
|
|
Hrib 15 Gasilski dom ohranja
obstoječi gabarit. Kolikor nastopijo potrebe po dodatnih površinah, ga
je nujno prestaviti iz obstoječe lokacije. Novo lokacijo se opredeli
naknadno, ki je izven obravnavanega območja. |
|
|
Hrib 14 Gostišče v križišču
ohranja obstoječo lokacijo objekta in vhodov ter dovozov. Objekt zaradi
obremenitve prostora ni mogoče povečati. Potrebno pa je preurediti dovoz
na regionalno cesto zaradi uvoza treh funkcionalnih sklopov (gostišče,
gasilski dom ter blokovna stanovanja). Pri prenovi se mora korigirati
fasadna obdelava, ki z novo likovno kompozicijo oblaži stik med starejšo
zasnovo objekta in novejšim delom ter korigirati strešno konstrukcijo s
strmejšim naklonom do 38 stopinj. |
|
|
Hrib 25 Obstoječ
stanovanjski objekt ohranja svojo lokacijo, tlorisno zasnovo, ter
višinski gabarit. Ob objektu ni dovoljena postavitev kakršnega koli
prizidka ali objekta. Pri prenovi je nujno korigirirati naklon strehe do
naklona med 35 in 38 stopinjami. |
|
|
Hrib 100
Trgovsko-stanovanjski objekt Merkator ohranja svoj osnovni gabarit. Pri
prenovi strešne konstrukcije se lahko delno korigira naklon strehe ter
vgradi frčade ali podobne svetlobne elemente. Ker gre za enega od
objektov ob osrednjem trgu ter glede na razvoj kraja, je nujno nekatere
objekte sanirati. Med njimi izstopa objekt Hrib 100, ki ga je nujno
likovno prenoviti z upoštevanjem naslednjih usmeritev: |
|
|
– oblikovanje objekta po
izhodiščih kvalitetne tipične arhitekture z znanimi arhitekturnimi
detajli, |
|
|
– slediti sodobnim
oblikovalskim smerem, ki povdarjajo identiteto in pozicijo kraja, |
|
|
– oblikovalsko ustvarjati
govorico uličnega niza glede na okoliško pozidavo (odsev trške palače). |
|
|
Nujno je treba sanirati
stropno konstrukcijo v kletni etaži pod dvoriščnim delom. Na južni
strani se ob objektu izvede mostna konstrukcija, ki tvori plato za
potrebe tržnice. |
|
|
Pod platojem se primerno
uredi normalen dovoz za potrebe skladiščnih in trgovskih potreb spodnje
etaže. V hribino pod šolsko igrišče za najmlajše se uredi prostor za
obračanje vozil. Polkrožni zaključek na spodnjem nivoju se pozida s
turističnim ali dopolnilnim programom. Predlagana je izgradnja vinoteke. |
|
|
Novo Tržnica |
|
|
Nujen minimalen prostor
oziroma urejeno ploščad za potrebe tržnice je možno urediti iz
novozgrajene ploščadi na južni strani objekta trgovine – Merkator. Na
ca. 1 m višjem platoju od pritličja tega objekta se na stebrih z mestno
oblikovano ograjo oblikuje galerija, ki služi tržnim potrebam. Spodnji
del je arkadno zasnovan, ki ima lahko odprta ali zastrta polja. Tržnica
mora imeti primerno oblikovan javen vodnjak s tekočo vodo. |
|
|
Novo
Turistično-informacijski center se pojavi kot likovno zanimivo oblikovan
manjši objekt, odprt z več strani. Objekt je na ploščadi, na samem
stičišču poti v najožjem centralnem delu. Ta manjši objekt oblikuje
ulični povdarek v obcestnem nizu. Od tu naprej se prostor odpre v smeri
obcestnih parkirišč ter nižjeležečih zelenih površin. |
|
|
Ob tem objektu na severni
strani je predvideno javno stopnišče, ki omogoča dostop na spodnji nivo,
kjer imamo v polkrožnem delu na novo pozidano vinoteko. Stopnišče
omogoča hitri peš dostop do vhodov v kletne etaže trgovine Merkatorja. |
|
|
V nadaljevanju arkadnega
dela se lahko pod parkirnimi prostori ob regionalni cesti ob zadostni
višini pojavijo zaprti deli sekundarnih objektov, ki pa morajo vidno
ohraniti oblikovanost osnovnega arkadnega rastra. |
|
|
Hrib 102 Zdravstveni dom
ohranja svoje velikostne gabarite in osnovno zasnovo ter oblikovanost
objekta. |
|
|
Novo Osrednja ploščad s
parkovno ureditvijo se uredi na ostanku obstoječega športnega igrišča.
Prostor pred šolo se uredi kot ploščad na eni strani za potrebe šole
(zadrževanje otrok pred vhodom v šolsko poslopje), na drugi strani pa je
to osrednja parkovna plođčad v osrednjem delu. To je zunanja površina,
ki povezuje javne programe kot so: občina, zdravstveni dom, šola z enoto
vrtca, itd. |
|
|
Hrib 18 Obstoječ vzdolžen
objekt v križišču ohranja svojo lokacijsko zasnovo. Objekt se lahko v
osnovnih gabaritih korigira v odvisnosti vraščenost v relief, ustreznost
dovozov ter dostopov na glavno komunikacijsko os. Maksimalen vertikalen
gabarit je P + N + M. Pri predelavah z dozidavo ali nadzidavo
posameznega sklopa se priporoča terasasta zasnova. Objekt je namenjen
oskrbovalnim funkcijam, ki so lahko dopolnjeni z javnim programom in
stanovanjskimi prostori. |
|
|
Hrib 22 Obstoječ
stanovanjski objekt na zaledni strani osrednjega dela naselja ohranja
svojo lokacijo, osnovni gabarit. Objektu je možno prizidati manjši
prizidek na severozahodni strani s primernim odmikom od ceste. Objekt v
svoji maksimalni izvedbi lahko obsega dK + P + M z maksimalno izzidanim
kolenčnim zidom do skupne višine 120 cm. Streha ostane simetrična
dvokapnica, kjer je sleme v vzdolžni smeri z naklonom med 35 in 40
stopinjami. |
|
|
Obstoječ kiosk Tobaka se
prestavi ali uredi v sklopu novega informativnega centra na isti
ploščadi. |
|
|
23. člen |
|
|
LP1 – S4 – S2- C2
izobraževalno-vzgojni in športni program |
|
|
Hrib 101 Osnovna šola z
enoto vrtca ohranja obstoječe velikostne gabarite, vendar s potrebami
sodobnega pouka in zahtevami devetletke, se notranjost funkcionalno
prenovi ter obenem se izvedejo inveticijsko vzdrževalna dela v celotnem
objektu. |
|
|
Novo Telovadnica je
predvidena kot dozidava na severnozahodni strani. Objekt bo močno vkopan
v teren. Velikost telovadnice je zasnovana glede na velikost normalnega
košarkarskega igrišča. Pritličje telovadnice bo na nivoju prvega
nadstropja šole. Glavni vhod bo preko šole. Dodatni izhodi pa so na
teren iz veznega trakta prizidka. Tlorisna zasnova in vertikalni gabarit
vpet v teren je razviden iz grafičnih prilog. Streha nad telovadnico se
izvede kot simetrična dvokapnica z naklonom ter kritino usklajeno z
osnovnim objektom šole. |
|
|
Ker je objekt v veliki meri
vkopan in ne presega višinskih gabaritov objekta osnovne šole, ni
vizualno izpostavljen. Arhitekturno oblikovanje objekta telovadnice
primarno sledi tehnološkim zahtevam namenske rabe objekta, z
upoštevanjem rastrov osnovnega objekta šole. Smiselno je treba izvesti
posamezne poudarke, ki ustvarjajo celovitejšo podobo celotne sestavljene
grajene gmote. Orientacijski poudarki so vhodne in izhodne površine,
osvetlitve in navezave na širši prostor. Celovitost rešitve naj
predstavlja usklajenost fasadnih elementov in obdelav. Skupaj z objektom
osnovne šole naj tvori kvalitetno arhitekturno celoto. |
|
|
Novo Športno igrišče se iz
osrednjega dela naselja tik ob glavni regionalni cesti prestavi na
zaledno stran zdravstvenega doma. Velikost igrišča je normalno rokometno
igrišče. Igrišče je izsekano v padajoč teren, zato lahko na delu pod
njim izzidamo klubske prostore, garderobe, sanitarije ter nekaj garažnih
boksov. V teren na zahodni strani pa so vpete tribune. Dovoz je iz južne
strani. Glavni dostop je iz strani šole. Tribune se napajajo na peš
povezovalno potjo nad igriščem in telovadnico. |
|
|
Prenova Igrišče vrtca je
nujno povečati na predvideno kapaciteto vrtca ca. 56 otrok. Potrebne
zunanje površine za enoto vrtca so 840 m2. Obstoječa javna peš povezava
pred vrtcem se s povečanjem zunanjih površin vrtca umakne oziroma
prestavi tako, da dostop iz glavne ceste omogoča peš dostop na šolsko
dvorišče pred glavnim vhodom šole. |
|
|
Novo Na severno vzhodnem
delu šole se na nivoju prvega nadstropja uredi manjša igralna površina
za potrebe prve triade osnovne šole, ki je preko diferenčnih stopnic
dostopna iz učnega trakta. Ločnica med tržnico in igriščem se izvede z
varovalno ograjo. |
|
|
24. člen |
|
|
LP1 – S4 – S2- C3
poslovno-trgovski in stanovanjsko-turistični program |
|
|
Prenova Objekt predilnice
Tržič se v celoti prenovi. V pritličju, dostopnemu iz spodnjega platoja
parkirišča, se uredijo trgovski prostori. V zgornji etaži in mansardi pa
se lahko uredijo stanovanja oziroma turistične prenočitvene kapacitete.
Osnovni gabarit objekta se ohranja. Potrebna pa je temeljita
konstrukcijska in oblikovna prenova. Objekt naj iz industrijskega
izgleda sledi oblikovanjem objektov mestno-trškega značaja s poudarki
javnih vhodov. Strešine in strešne odprtine se morajo prenoviti in delno
preoblikovati skladno s potrebami novega programa. Strešni naklon se
ohranja, kakor tudi smer glavnega slemena. |
|
|
IV. PROMETNE UREDITVE |
|
|
25. člen |
|
|
Osnovne prometne rešitve
slonijo na obstoječi glavni vzdolžni cesti skozi naselje z oznako R III
653 na odseku 1364. |
|
|
Za zagotavljanje potreb
tranzitnega in motornega prometa načrtujemo izgradnjo novega križišča na
južnem vstopu v naselje iz smeri Travnika in Šegove vasi ter korekcijo
notranjega križišča, ki ga tvori odcep za zdravstveni dom z odcepom
ceste v zgornji del naselja Hrib. Prvo križišče se uredi v “T” izvedbi,
medtem ko drugo križišče se korigira v pravilno štirikrako križišče. |
|
|
Zaradi konfiguracije terena
in neugodnih obstoječih priključkov lokalnih in dovoznih cest na
regionalno cesto R III-53 je nujno urediti bolj pregledne in varne
priključke. Premagovanje višinskih razlik zahteva izgradnjo več opornih
zidov. |
|
|
26. člen |
|
|
Motorni promet bo potekal
skozi naselje in za potrebe naselja samega po glavnih prometnih smereh: |
|
|
– glavna vzdolžna os je
regionalna cesta R III 653 Sodražica–Travnik, |
|
|
– dostopna cesta k cerkvi na
Taboru, |
|
|
– napajalna cesta za
poselitev na padajočem terenu na vzhodnem pobočju naselja Hrib, |
|
|
– lokalna cesta proti
naselju Šegova vas, |
|
|
– navezovalna cesta za del
naselja Hrib na vzhodnem pobočju. |
|
|
Tranzitni promet bo potekal
po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. S prometnimi znaki je
potrebno znižati hitrosti skozi naselje. |
|
|
Lokacije obstoječih
avtobusnih postajališč pregleda in morebitno prestavitev definira
posebna komisija (predstavnik občine, predstavnik KS, policija,
inšpekcija, Direkcija RS za ceste in član komisije za varnost v cestnem
prometu). |
|
|
27. člen |
|
|
Intervencijski promet je
dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah okrog obstoječih
in predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev. |
|
|
28. člen |
|
|
Pešpoti so zasnovane vzdolž
glavnih prometnih cest. V osrednjem delu pa so so dodane tudi peš poti,
ki prečkajo vdzolžne smeri in predstavljajo horizontalne povezave za
hitrejše dostope do glavnih objektov. Glavna peš povezava na zaledni
strani šolsko-športnih objektov je preoblikovana v parkovno urejeno pot,
ki napaja športno igrišče s tribunami, izhodi iz telovadnice ter peš
dostop iz južnega dela naselja na Tabor do cerkve Sv. Barbare. |
|
|
Posamezni peš dostopi so
zaradi reliefne pogojenosti ali ustvarjenih novih platojev povezane s
stopnišči. |
|
|
29. člen |
|
|
Za potrebe mirujočega
prometa je nujno urediti dodatna parkirišča pri objektih javnega
značaja, še zlasti pri prenovi, nadomestni gradnji in novogradnji. |
|
|
Skupne parkirne površine za
potrebe vseh dejavnosti se urejajo na večih lokacijah, in sicer: |
|
|
– vzdolžno ob regionalni
cesti z delnim posegom na obstoječe igrišče, |
|
|
– pred prenovljenim
poslovnim stanovanjskim objektom (Tržič) vse do zdravstvenega doma je
večje novo parkirišče in zadaj za stanovalce, |
|
|
– pred šolo za zaposlene, na
zgornjem nivoju pred zdravstvenim domom za službena vozila in urgenco, |
|
|
– ob novem
poslovno-stanovanjskem objektu na spodnjem nivoju za poslovni del, na
zalednem delu pa za stanovalce. |
|
|
V. POGOJI KOMUNALNEGA
UREJANJA |
|
|
30. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti
priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Investitor sam poskrbi za opremljenost stavbnega zemljišča. |
|
|
Komunalna oprema obsega
omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za
odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo ter omrežje zvez.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove,
ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili
predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Loški Potok. |
|
|
Komunalne ureditve morajo
biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak,
vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v
izgradnih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.) |
|
|
Priključitev objektov na
komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev. |
|
|
Oskrba z vodo |
|
|
31. člen |
|
|
Na območju ureditvenega
načrta je obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječe in predvidene objekte
je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Pri priključevanju
dodatnih porabnikov vode se sproti preverja ustreznost obstoječih vodov.
Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in fazno zamenjavo opravi
upravljalec. |
|
|
Za zagotavljanje požarne
varnosti služijo obstoječi hidranti, ki se bodo ob rekonstrukcijah
postopno zamenjevali in dopolnjevali. Trasa omrežja in nadzemnih
hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (glej grafične
priloge). |
|
|
Odvajanje odpadnih voda |
|
|
32. člen |
|
|
Obstoječo, novo in dopolnilo
gradnjo je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje po pogojih
upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v
občini in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic. |
|
|
Do celovite izgradnje
kanalizacijskega kolektorja in čistilne naprave se odplake rešujejo
individualno. V postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja se
definira ustrezna velikost greznice, ki mora biti triprekatna,
neprepustna na občasno praznjenje. Locirana naj bo tako, da bo preko nje
možna nadaljnja navezava na kolektor. |
|
|
Vse meteorne vode z utrjenih
površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev
maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z
drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v
ponikovalnico. |
|
|
Ravnanje z odpadki |
|
|
33. člen |
|
|
Komunalni odpadki se
odvažajo na urejeno deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje
odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza
odpadkov. Dostopi do posod morajo biti vedno dostopni s specialnim
smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza odpadkov so
se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Loški Potok. |
|
|
Prostori, kjer se nahajajo
posode za zbiranje odpadkov so na zemljišču investitorja oziroma
lastnika objekta in morajo biti tlakovane, nezdrsljive in dobro
osvetljene. |
|
|
Kolikor na posamezni parceli
zaradi dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za
pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z
zahtevami zdravstvene inšpekcije. |
|
|
Energetska oskrba, javna
razsvetljava in TV omrežje |
|
|
34. člen |
|
|
Potrebno je varovati
koridorje daljnovodov. Za oskrbo z elektično energijo veljajo naslednji
pogoji: |
|
|
– na področju oskrbe z
električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to
področje in zasnovo elektroomrežja, |
|
|
– upravljalec mora
zagotoviti utrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in
dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na podlagi izpolnitve tehničnih
pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo
dovoljenja. |
|
|
Pri rekonstrukciji omrežja
je potrebno fazno vse zračne elektro vode zamenjati s kabelsko
kanalizacijo. |
|
|
Ob glavnih cestah in večjih
odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja
minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi
z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja. |
|
|
Posebno oblikovana ulična
osvetlitev je predvidena na ploščadi tržnice nad arkadnim hodnikom ter
na parkovno urejeni osrednji ploščadi. |
|
|
Za sprejem televizijskih
programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi
razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s
sprejemnim sistemom. |
|
|
Omrežje zvez |
|
|
35. člen |
|
|
Vse objekte se priključi na
javno telefonsko omrežje. Priključke objektov se izdela skladno s pogoji
upravljalca. Na območju ureditvenega načrta se postopoma zgradi kabelsko
omrežje. |
|
|
VI. POGOJI VAROVANJA IN
IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
36. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
V območju UN ni večjih
onesnaževalcev zraka, prav tako tudi ni predvidena gostota malih kurišč.
Z izvedbo UN se število kurišč bistveno ne povečuje. V večini objektov
so predvidene kotlovnice. Male kotlovnice naj bodo redno vzdrževane in v
maskimalni možni meri obnovljene. Za večje objekte ali posebna kurišča
določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS. |
|
|
37. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Naselje Hrib–Loški Potok je
zaradi svoje lege izpostavljeno prometnemu hrupu. S posebnimi ukrepi
želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi oblažiti hrup. V stanovanjih ob
glavnih prometnicah naj ne bodo ob cestni fasadi spalni prostori. |
|
|
V lokalih v pritličjih
večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti. |
|
|
38. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Meteorne vode z utrjenih
površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s
peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja. Pri dejavnosti definira
pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
39. člen |
|
|
Protipožarna varnost |
|
|
Pogoji protipožarne zaščite
so podani v pogojih Požarne inšpekcije. |
|
|
VII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
|
40. člen |
|
|
Ureditveni načrt je obvezen
za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav,
vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju.
Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v
lokacijskem postopku. Pri gradnji večjih objektov in kompleksnejših
ureditev je smiselno pridobiti idejne rešitve objektov in konkretnih
ureditev preko javnih natečajev. Natečajno gradivo mora upoštevati
izhodišča tega ureditvenega načrta. |
|
|
Poleg določil UN Hrib–Loški
Potok je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za
vsak poseg v prostor posebej. |
|
|
Pri urejanju objektov in
spremembi namembnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih
zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem
posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti
pregledne in varne dostope in dovoze. |
|
|
Izbor novih ali dopolnilnih
proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke
obremenitve okolja. |
|
|
Pri prenovi objektov, ki so
definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno
mestatvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumentacije ali pred
izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z
arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad. |
|
|
Projekt hortikulture mora
biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom.
Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena
svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti pri
preglednosti cestnega skeleta ter glavnim vedutam naselja. Ozelenitev
mora biti izvedena tako, da ne ovira normalnega vzdrževanja objektov.
Mejne zazelenitve ne smejo tangirati sosednjega zemljišča oziroma
ovirati njihovega koriščenja. |
|
|
Pri izvajanju ureditvenega
načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni
gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi
predpisi. |
|
|
VIII. TOLERANCE |
|
|
41. člen |
|
|
Tolerance pri gabaritih, ki
so podani v grafični prilogi, karta: Funkcionalne rešitve so podane v
maksimalni velikosti. Odstopanja so možna do –15% ali manj, ker morajo
ohranjati vzdolžne tlorisne zasnove. Tudi vertikalni gabariti so podani
v maksimalnih okvirih. Z nižanjem pa je potrebno upoštevati tvorjenje
uličnega niza ter neposredno sosednje objekte. |
|
|
Spremembe namembnosti so
dovoljene do meje, ko nova namembnost ne moti bivalnih pogojev znotraj
objekta in sosednjih objektov. Pri vnašanju novih dejavnosti, ki
obsegajo celoten objekt, pa je treba nujno preveriti ustreznost glede na
namen območja. |
|
|
Tolerance, ki jih skladno s
tem odlokom dopusti upravni organ, morajo biti definirane in utemeljene
v lokacijskem postopku. |
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
42. člen |
|
|
S sprejemom tega odloka za
območje urejanja ne veljajo določila odloka o prostorskih ureditvenih
pogojev za območje Občine Loški Potok za prostorsko plansko celoto LP1 –
S4 – S2 – (Uradni list RS, št 12/99) in sicer samo za njen južni del. |
|
|
Določila odloka o pomožnih
objektih je potrebno smiselno prilagotiti. V delih naselja, ki imajo
javen značaj, praviloma teh objektov ni možno postavljati. V območju
individualne-stanovanjske zazidave pa se pomožni objekti postavijo na
vizualno neizpostavljeni legi z upoštevanjem, da bruto etažna površina
vseh objektov na posamezni parceli ne presega bruto 40% velikosti
parcele. |
|
|
43. člen |
|
|
Ureditveni načrt je na
vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Loški Potok
in pristojni službi upravne enote. |
|
|
44. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem
sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
45. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 352/97-5 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne 21. maja
1999. |
Janez Novak, inž. l. r. |
|