Na podlagi 3. in 7.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odločba US, 33/07 – ZPNačrt,
57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06, 41/08),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 139/06 – Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 – ZIKS-1C),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vojnik (Uradni list
RS, št. 59/06) in
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06, 67/06) je Občinski
svet Občine Vojnik na 28. redni seji dne 10. 12. 2009 sprejel |
ODLOK |
o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju Občine Vojnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok določa način
izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Vojnik (v
nadaljnjem besedilu: občina) in obsega: |
1. organizacijsko in
prostorsko zasnovo izvajanja javne službe, |
2. vrsto in obseg
storitev javne službe, |
3. pogoje za
zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, |
4. pogoje za
zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, |
5. pravice in
obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov, |
6. obveznosti
izvajalcev del, |
7. obračun storitev
javne službe, |
8. izvajanje posebnih
storitev, |
9. vrsto objektov in
naprav potrebnih za izvajanje javne službe, |
10. prevzem objektov in
naprav v upravljanje, |
11. vzdrževanje
hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov, |
12. ukrepe za
zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v kanalizacijo, |
13. javna pooblastila, |
14. prekinitev dobave
pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode, |
15. nadzor nad
izvajanjem javne službe in kazenske določbe, |
16. druge elemente,
pomembne za izvajanje in razvoj javne službe. |
2. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z
izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej
urejena s tem odlokom se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja
varstva okolja. |
3. člen |
(uporaba storitev javne službe) |
(1) S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov (v nadaljnjem besedilu: stavba), če se v njih zadržujejo ljudje
ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za storitve javne
službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb, če: |
1. nastaja iz pitne
vode, zaradi njene rabe, industrijska odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in
javno kanalizacijo, |
2. je namen rabe pitne
vode proizvodnja pijač, |
3. se pitna voda rabi
za tehnološke namene, pri katerih je pitna voda pretežna sestavina
proizvodov, |
4. se pitna voda rabi
za polnjenje bazenskih kopališč ali |
5. se pitna voda rabi
za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
(3) Ne glede na določbe
1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s
pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo storitve državnih in lokalnih
javnih služb. |
(4) Storitve javne
službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v
stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko
odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh ali javnih
površin. |
(5) Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na
to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni
ali skupni čistilni napravi. |
(6) Odvajanje in
čiščenje padavinske vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev
javne službe in ni predmet tega odloka. |
4. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Izvajalec javne
službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo
izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne
službe. |
2. Javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska gospodarska javna infrastruktura izvajanju storitev javne
službe. |
3. Zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
4. Javna kanalizacija
so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, so
namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na katerem je skupna
obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja
od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE). Priključki
stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE niso objekti javne kanalizacije. |
5. Vodovodni priključek
je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je praviloma sestavljen iz: |
– priključnega sklopa
na sekundarno omrežje, |
– dovodne cevi na
odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, |
– ventila pred
obračunskim vodomerom, |
– čistilnega kosa
(odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa, |
– obračunskega vodomera
z nepovratnim ventilom. |
6. Meja med vodovodnim
priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med
obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. |
7. Vodomerno mesto je
zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer. |
8. Varovalna plomba je
objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera. |
9.
Priključnina-števnina je znesek, ki ga za vzdrževanje vodovodnega
priključka uporabnik javnega vodovoda poravna mesečno upravljavcu
vodovoda. |
10. Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. |
11. Interna
kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav,
ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka
do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje. |
12. Upravljavec
vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine,
ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico
upravljanja z objekti in opremo javnega vodovoda in pravna ali fizična
oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim
vodovodom. |
13. Upravljavec
kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom
občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila
pravico upravljanja z objekti in opremo javne kanalizacije in pravna ali
fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki odvajajo odpadno vodo v lastno
kanalizacijo, pooblastili za upravljanje z zasebno kanalizacijo. |
14. Uporabnik javne
službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja pitno vodo iz javnega
vodovoda ali odvaja komunalno ali padavinsko odpadno vodo v javno
kanalizacijo ali mu je zagotovljen prevzem blata iz malih čistilnih
naprav in obstoječih greznic. |
15. Uporabnik javnega
vodovoda je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe, ki je priključen na javni vodovod. |
16. Uporabnik javne
kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma
koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. |
17. Komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni
vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje
okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno
od nevarnih snovi letna količine ne presega količine nevarnih snovi,
določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. |
18. Padavinska odpadna
voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
19. Javna površina je
površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov. |
20. Nepretočna greznica
je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža
komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
21. Pretočna greznica
je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri
se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST
DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1 : 1995. |
22. Mala komunalna
čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka
razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava
za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi
od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi
standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo
preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali
posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. |
23. Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več
naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku. |
(2) Ostali izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
5. člen |
(strokovno-tehnične naloge javne službe) |
(1) Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali
s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na
izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. |
(2) Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na
izvajalca javne službe so: |
– zagotavljanje
strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti
predvidenega poselitvenega območja; |
– zagotavljanje
strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog
pri urejanju javne službe; |
– pospeševanje uvajanja
informatiziranih procesov za potrebe javne službe; |
– zagotavljanje
strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in
usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda; |
– strokovne, tehnične
in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in
izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja
obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega
obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje javne službe; |
– načrtovanje in razvoj
infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjeni
izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
(3) Občinska uprava
skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja
nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim
načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
6. člen |
(oblika zagotavljanja javne službe) |
V občini izvaja javno
službo javno podjetje v obliki gospodarske družbe (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji določenimi s
tem odlokom. |
7. člen |
(namenska poraba sredstev) |
(1) Najemnina za
uporabo javne infrastrukture vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je
namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in
investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja. |
(2) Okoljska dajatev za
onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek
občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska
vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega omrežja. |
8. člen |
(oskrbovalna območja izvajanja javne službe) |
(1) Oskrba s pitno vodo
na območju občine se zagotavlja: |
1. s storitvami javne
službe, |
2. kot lastna oskrba
prebivalcev. |
Izvajalec javne službe
upravlja le z javnim vodovodom. |
(2) Oskrbovalna območja
za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu
komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o
prostorskem načrtovanju. |
(3) Občina zagotavlja
izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih
na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz
posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot deset m3
pitne vode na dan. Oskrbovalna območja so prikazana na topografski karti
v Prilogi 1 tega odloka. |
(4) Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode na območju celotne občine. |
9. člen |
(lastna oskrba) |
(1) Na oskrbovalnem
območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne
službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni sistem in ni
dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. |
(2) Vodni vir, ki
zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno
oskrbo s pitno vodo. |
(3) Na oskrbovalnem
območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo. |
(4) Če je ena ali več
stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
– odvaja v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in v upravljanju lastnikov stavb, ali |
– se komunalna odpadna
voda zbira v nepretočni greznici, če je to predpisano zaradi varovanja
vodnih virov ali varovanja jezera in je njeno praznjenje zagotovljeno v
okviru storitev javne službe iz 11. člena tega odloka. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
10. člen |
(obseg storitev javne službe oskrbe s pitno vodo) |
(1) Javna služba oskrbe
s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno
z javnim vodovodom, obsega: |
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javnega vodovoda in |
– zagotavljanje oskrbe
z zdravstveno ustrezno vodo. |
(2) V okviru storitev
javne službe upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške
upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno
vodo, njihovo stalno izobraževanje, ki mora vsebovati tehnične in
zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. |
11. člen |
(obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode) |
(1) Javna služba
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku
v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
obsega: |
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, |
– odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in
javnih površin, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku
storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta. |
(2) V okviru javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem
odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne
čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje
v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav in |
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
(3) Izvajalec javne
službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v
javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot
posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije. |
(4) Izvajanje
dejavnosti odvajanja padavinske vode iz cestnega telesa ni predmet tega
odloka. |
IV. POGOJI ZA
ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO |
1. Priključitev na
javni vodovod |
12. člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
(1) Na območjih, kjer
je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in
uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda.
Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku
šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred
zagotovitvijo oskrbe pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz
zasebnega vodovoda, mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se
priključiti na javni vodovod. |
(2) Upravljavec
vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev stavbe,
ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za
izdajo soglasja za priključitev. |
(3) Če se v stavbi na
poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s
storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod. |
(4) Če se v stavbi na
poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi
oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s
pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost stavbe od
javnega vodovoda je večja od 200 m ali |
– je izvedba priključka
stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški ali |
– priključitev na javni
vodovod tehnično ni možna. |
13. člen |
(prepoved priključitve stavb na javni vodovod) |
(1) Na predvidenem
poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti stavb na
javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja komunalne
odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode. |
(2) Če je na območju,
na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod,
že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede
priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na
javno kanalizacijo. |
(3) Če na območju, na
katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod še ni
zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za
priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna
voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali
nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za
čiščenje komunalne odpadne vode. |
(4) V tistih primerih,
kjer je komunalna odpadna voda speljana v nepretočno greznico na
izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi
pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalne odpadne vode. |
(5) Na obstoječem ali
predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti
na javni vodovod nestanovanjskih stavb, če lastnik stavbe oziroma
objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega
vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
14. člen |
(pogoji priključitve na javni vodovod) |
(1) Uporabnik si je
dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje
upravljavca vodovoda in priključek izvesti skladno s soglasjem. |
(2) Za pridobitev
soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti
naslednjo dokumentacijo: |
– pravnomočno gradbeno
dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali dokazilo, da je objekt
zgrajen pred letom 1967, |
– mapno kopijo z
vrisanim objektom, |
– izvedbeni načrt
interne vodovodne instalacije, |
– potrdilo o uspešno
izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije, |
– potrdilo o uspešno
opravljeni dezinfekciji interne instalacije, |
– projekt za izvedbo
vodovodnega priključka, |
– soglasja za prekop
ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi, |
– soglasje lastnikov
parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma upravno ali
sodno odločbo, ki nadomesti soglasje. |
(3) Upravljavec
vodovoda lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod: |
– če je investitor
objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo iz prvega
odstavka tega člena, |
– če je priključitev na
javni vodovod tehnično možna, |
– če ima uporabnik
urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode. |
(4) Upravljavec
vodovoda je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh
od prejema popolnega zahtevka. |
15. člen |
(vodovodni priključek) |
(1) Priključek stavbe
na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med
sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode
(obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, ki mora zagotoviti
načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod. |
(2) Dolžina vodovodnega
priključka ne sme biti daljša od 50 m. |
(3) Vodovodni
priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno
odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode. |
(4) Če je treba
priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek
stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
(5) Upravljavec
vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski
vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi s
soglasjem k priključitvi. Obračunski vodomer namesti upravljavec
vodovoda na stroške uporabnika. |
(6) Upravljavec
vodovoda lahko ob priključitvi novozgrajenih objektov na obstoječe ali
novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške
priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za
storitve priključitve na vodovodno omrežje. |
16. člen |
(izvedba priključkov na javni vodovod) |
(1) Priključek na javni
vodovod je lahko stalen ali začasen. |
(2) Upravljavec
vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje
v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev,
izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in
upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti uporabnika na
javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik: |
– zgradil prostor za
vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, |
– uredil odvajanje
komunalne odpadne vode, |
– izpolnil pogoje iz
soglasja k priključitvi. |
(3) Upravljavec
vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za
gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti
pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži
popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno
priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda
urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne
vode. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni
vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En
mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec vodovoda o
tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev
stalnega priključka. |
(4) Na objekt, ki je
bil priključen na zasebni vodovod, je potrebno pred priključitvijo na
javni vodovod, povsem odstraniti priključek na zasebni vodovod. |
(5) Po priključitvi
objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco
uporabnikov. |
17. člen |
(uporaba vodovodnega priključka) |
(1) Uporabnik ne sme
brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda prestavljati, zamenjati,
popravljati ali kakorkoli spreminjati vodovodnega priključka, vključno z
obračunskim vodomerom. |
(2) Uporabnik mora
vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti
upravljavcu vodovoda. |
(3) Vsa dela v zvezi z
nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja
upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen
izvajalec del. |
(4) Vodovodni
priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki
nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni vodovod je
dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih,
ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši
upravljavec vodovoda. |
18. člen |
(vzdrževanje vodovodnega priključka) |
(1) Vzdrževanje
vodovodnega priključka zajema: |
1. Vzdrževanje
vodomera, ki zajema: obnavljanje vodomera, redne preglede in menjavo
vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera. |
2. Tekoče vzdrževanje
vodovodnega priključka, ki zajema: popravilo okvar na vodovodnem
priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka. |
3. Obnovo vodovodnega
priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti: |
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube; |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo; |
– če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov; |
– če je to potrebno
zaradi obnove javnega vodovoda. |
(2) Vsa vzdrževalna
dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja
upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni
izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali
preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na
sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka
plača uporabnik s plačilom priključnine-števnine na način, ki je
podrobneje določen v 61. členu tega odloka. |
(3) Objekti javnega
vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih
ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda.
Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom
upravljavca vodovoda. |
2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
19. člen |
(lastna oskrba prebivalcev) |
Če je stavba na
poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom
priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo
zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje
zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonu ali drugem
predpisu. |
20. člen |
(upravljavec zasebnega vodovoda) |
(1) Zasebni vodovod
mora imeti upravljavca vodovoda, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet
stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim
prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v
katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. |
(2) Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so
lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
(3) Če med osebami, ki
jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o
upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda
določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
21. člen |
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda) |
(1) V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javne službe; |
– redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
– vzdrževanje zasebnega
hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih na zasebni vodovod, v
skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje
javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; |
– nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
– monitoring količine
iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega
vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih
virov; |
– obvezno udeležbo pri
izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe; |
– meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
(2) Upravljavec
zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k
projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora, ampak jih lahko izdaja le
občina. |
3. Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
22. člen |
(zagotavljanje skladnosti) |
(1) Upravljavec
vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno
odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi o pitni vodi, ki
ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali
zdravstvene smeri. |
(2) Skladnost mora biti
zagotovljena: |
1. na pipah oziroma
mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
2. v objektih za
proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v
proizvodnji in prometu živil, |
3. v objektih za
pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4. v primeru oskrbe s
pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3) Upravljavec
vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti
pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno
ustreznost živil. |
23. člen |
(izključitev odgovornosti) |
(1) Ne glede na
prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec vodovoda izpolnil
svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno
omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod,
opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem
za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. |
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek mora upravljavec vodovoda, kadar obstaja sum, da
zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: |
1. priporočila
lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali |
2. ustrezno obveščanje
porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za
odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. |
(3) V vseh objektih je
za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta. |
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
1. Priključitev na javno kanalizacijo |
24. člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode) |
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali
neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 9.
člena tega odloka. |
(2) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z
javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno
kanalizacijo. |
(3) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
(4) Lastnik stavbe, iz
katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko
pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s
pridobljenim soglasje upravljavca kanalizacije. |
(5) Do zagotovitve
komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi
potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je
dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom
v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje. |
(6) Na območjih, kjer
je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti,
ni dovoljena gradnja novih greznic. |
(7) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna kanalizacija ni
zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo. |
(8) Odvajanje komunalne
odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki
ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi
varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, če obremenjevanje okolja
zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je
nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene
proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno
praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa
čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni
napravi. |
(9) Praznjenje
nepretočnih greznic izvaja upravljavec kanalizacije v okviru javne
službe po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške
prevzema in obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice. |
25. člen |
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na območjih, kjer
je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je
priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na
javno kanalizacijo obvezna. Priključitev obstoječih objektov na javno
kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javne
kanalizacije. |
(2) Izvajalec javne
službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove
stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na
javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca kanalizacije
opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
(3) Stavba, iz katere
se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali
skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo
komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo
tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno
napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod
nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije. Stroški
nadzora bremenijo uporabnika. |
26. člen |
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik si je
dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje
upravljavca kanalizacije in priključek izvesti skladno s soglasjem. |
(2) Za pridobitev
soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti
naslednjo dokumentacijo: |
– pravnomočno gradbeno
dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali dokazilo, da je objekt
zgrajen pred letom 1967, |
– mapno kopijo z
vrisanim objektom, |
– izvedbeni načrt
interne kanalizacije, |
– potrdilo o
vodotesnosti interne kanalizacije, |
– projekt za izvedbo
kanalizacijskega priključka, |
– soglasja za prekop
ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi, |
– soglasje lastnikov
parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma
upravno ali sodno odločbo, ki nadomesti soglasje. |
(3) Upravljavec
kanalizacije izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo: |
– če je investitor
objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, iz prvega
odstavka tega člena, |
– če so izpolnjeni vsi
pogoji iz predhodnih soglasij, |
– če je priključitev na
javno kanalizacijo tehnično možna. |
(4) Upravljavec
kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30
dneh od prejema popolnega zahtevka. |
27. člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1) Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. |
(2) Kanalizacijski
priključek je del objekta in je last uporabnika. |
(3) Vsaka stavba se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s
čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka. |
28. člen |
(izvedba priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik mora
upravljavca kanalizacije pravočasno obvestiti o začetku del za
priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije je
dolžan izvesti kanalizacijski priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko
je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja
ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca. |
(2) Nadzor nad deli pri
priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na
stroške uporabnika. Stroške nadzora upravljavec kanalizacije zaračuna na
podlagi tarife in cenika, ki ga določi izvajalec javne službe. |
(3) Deli stavb, ki se
nahaja pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno
kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan
zgraditi in upravljati lastnik stavbe. |
(4) Revizijski jašek
mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega
zemljišča. |
(5) Če revizijskega
jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe,
mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška pridobiti
dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski
jašek. |
(6) V primeru, ko
revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v
stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode. |
(7) Po priključitvi
objekta na javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v evidenco
uporabnikov. |
(8) Upravljavec
kanalizacije lahko ob priključitvi novozgrajenega objekta na obstoječe
ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna dejanske stroške
priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s tarifo in cenikom za
storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje. |
29. člen |
(uporaba kanalizacijskega priključka) |
(1) Uporabnik mora za
spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo
dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije. |
(2) Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca
kanalizacije spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti
lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne
in padavinske odpadne vode. Upravljavec kanalizacije je dolžan pismeno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno
kanalizacijo. |
(3) Objekti javne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni.
Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca
kanalizacije. Upravljavcu kanalizacije mora biti omogočen dostop do
revizijskega jaška. |
(4) Kanalizacijski
priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja upravljavca
kanalizacije. |
(5) Stroške ukinitve
kanalizacijskega priključka nosi uporabnik. |
(6) Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega
objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec kanalizacije. |
2. Merjenje emisije snovi in toplote (monitoring) |
30. člen |
(emisijski monitoring) |
(1) Izvajalec javne
službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali
trajne meritve parametrov in količine odpadne vode. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti trajne meritve količine odpadne vode na iztoku
komunalne ali skupne čistilne naprave, če je zmogljivost čiščenja več
kot 10.000 PE. |
(3) Meritve se izvajajo
na način in v obsegu, določenima s predpisom, ki ureja prve meritve in
obratovalni monitoring odpadne vode. |
31. člen |
(poslovni dnevnik in obratovalni dnevnik za čistilno napravo) |
Izvajalec javne službe,
ki upravlja s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in
javno kanalizacijo voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter
obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta. |
32. člen |
(izvajanje prvih meritev in monitoringa za male čistilne naprave) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male
čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju
izvajanja javne službe, ne glede na to ali malo komunalno čistilno
napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev
javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim
predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav ter predpisom, ki ureja prve meritve
in obratovalni monitoring odpadne vode. |
(3) Izvajalec javne
službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega
monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine, izdela
oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno
napravo upravlja sam v okviru izvajanja javne službe ali jo upravlja
druga pravna ali fizična oseba. |
(4) Upravljavec male
komunalne čistilne naprave mora na svoje stroške izvajalcu javne službe
naročiti in omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma
izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na
njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o
izvajanju obratovalnega monitoringa. |
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
1. Obveznosti izvajalca javne službe |
33. člen |
(splošne obveznosti) |
Obveznosti izvajalca
javne službe po tem odloku so: |
1. oskrba s pitno vodo
vseh uporabnikov storitev javne službe pod enakimi pogoji upoštevaje
tehnične možnosti priključevanja in v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo in storitve javnih služb, |
2. redno zagotavljanje
in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, |
3. pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe, |
4. redno obračunavanje
storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi
določenih dajatev, |
5. skrb za normalno
obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije
ter čistilnih naprav, |
6. redno vzdrževanje
vseh objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter
objektov čistilnih naprav, |
7. ravnanje skladno s
pravili stroke, |
8. sistematično
pregledovanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s ciljem
odkrivanja morebitnih nepravilnosti, |
9. nadzor priključkov
stavb na sekundarni vodovod, |
10. redno vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za njihove redne preglede skladno z
veljavnimi predpisi, |
11. nameščanje in
preverjanje nepoškodovanosti varovalne plombe vodomera, |
12. vzdrževanje in
obnavljanje vodovodnih priključkov, |
13. kontroliranje
ustreznosti interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni
vodovod, |
14. kontroliranje
ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka pred
priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v
skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo
priključka, |
15. po naročilu občine
skrb za izpravnost in vzdrževanje hidrantnega omrežja in hidrantov, v
skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje
javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
16. izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
17. izvajanje pregledov
interne instalacije in opravljanje kontrole kvalitete vode na zahtevo
uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna, |
18. zagotavljanje
monitoringa količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za
rabo vode iz vodnih virov, |
19. redno kontroliranje
sestave odpadne vode in delovanja čistilnih naprav, |
20. priprava predlogov
za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema, |
21. izdelava programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
22. organiziranje
dobave pitne vode in odvajanje odpadne vode v primeru višje sile ter
poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile, |
23. izvajanje
predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije, |
24. posredovanje
zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture, |
25. izdajanje soglasij
za priključitev in omogočanje priključitev na javni vodovod ali javno
kanalizacijo, |
26. izvajanje javnih
pooblastil, |
27. stalno
zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v
skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po določilih tega odloka. |
34. člen |
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
(1) Izvajalec javne
službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodnem
omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V
ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so
načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda,
in izdelati vodno bilanco v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega
vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub. Z izvedbo
ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe vodne
izgube zmanjšati do količin, ki so določene v operativnem programu
varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada
Republike Slovenije. |
35. člen |
(vodenje evidenc) |
(1) Izvajalec javne
službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v skladu s
predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Evidence s
področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov. |
(2) Izvajalec javne
službe mora za celotno območje občine, kjer zagotavlja storitve javne
službe, za stavbe, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
zagotoviti: |
1. vodenje evidenc
zasebnih vodovodov; |
2. vodenje evidenc
zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so
oskrbovani iz zasebnih vodovodov; |
3. vodenje evidenc
vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov; |
4. vodenje evidenc
stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov. |
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva
izvajalec javne službe za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo
uporabnike storitev zasebnega vodovoda. |
36. člen |
(kataster) |
(1) Izvajalec javne
službe mora voditi kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije. |
(2) Občina zagotavlja
vodenje katastra javnega vodovoda in javne kanalizacije v skladu s
predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in
geodetsko dejavnost. |
(3) Kataster iz prvega
odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. |
37. člen |
(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra) |
(1) Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec
javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali
elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 35. člena
tega odloka. |
(2) Vpogled v zahtevane
podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali
elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec javne službe
prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom. |
38. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1) Izvajalec javne
službe obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah
dobave vode ali prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode
neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. |
(2) Izvajalec javne
službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih
naprav obvestiti o: |
– komunalni ali skupni
čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato, |
– rokih in času
praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata
iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
– drugih pogojih za
praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
39. člen |
(prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav in ga obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je
opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta. |
(2) Za obdelano blato
komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe
zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. |
40. člen |
(praznjenje nepretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti enkrat mesečno praznjenje nepretočnih greznic. |
(2) Izvajalec javne
službe mora prevzeto komunalno odpadno in padavinsko vodo iz nepretočne
greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo. |
41. člen |
(prevzem blata iz
pretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo, in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata
iz pretočnih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni
čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na
štiri leta. |
(2) Obveznost izvajalca
javne službe iz prvega odstavka tega člena velja do izteka prehodnih
rokov za prilagoditev odvajanja komunalne odpadne vode v odvajanje v
javno kanalizacijo ali neposredno v malo čistilno napravo ali nepretočno
greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih
komunalnih čistilnih naprav. |
2. Pravice uporabnikov javne službe |
42. člen |
(splošne pravice) |
(1) Uporabniki javne
službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem
uporabnikom na območju občine. |
(2) Uporabnik javne
službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: |
– priključitve na javni
vodovod in javno kanalizacijo, |
– spremeniti dimenzijo
priključka, traso priključka, vodomerno mesto, |
– izvesti dodatna dela
na priključku, |
– povečati odvzem vode, |
– ukinitve priključka. |
3. Obveznosti uporabnikov javne službe |
43. člen |
(splošne obveznosti) |
(1) Uporabniki javne
službe imajo naslednje obveznosti: |
1. priključiti se na
javni vodovod in javno kanalizacijo le v skladu s soglasjem upravljavca
vodovoda in kanalizacije, |
2. priključiti se na
javni vodovod ali javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po
izgradnji javnega vodovoda ali javne kanalizacije in hkrati opustiti
priključek na zasebni vodovod, obstoječo greznico ali malo čistilno
napravo skladno z navodili upravljavca vodovoda ali upravljavca
kanalizacije, |
3. spremeniti
priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske
vode, |
4. zgraditi objekte in
naprave interne vodovodne instalacije, interne kanalizacije, vodovodni
priključek in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo
in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
5. kriti stroške
nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo
drugi usposobljen izvajalec del, |
6. redno vzdrževati
interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni
jašek ali nišo ter požarno omrežje in interne hidrante, interno
kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in
interno čistilno napravo, |
7. upravljavcu
omogočiti pregled interne vodovodne instalacije, internega hidrantnega
omrežja, interne kanalizacije in pregled stanja priključka na javno
kanalizacijo ter kontrolo sestave odpadne vode, |
8. urediti vodomerno
mesto skladno z zahtevami upravljavca vodovoda, |
9. upravljavcu
omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z
javnim vodovodom in javno kanalizacijo, |
10. upravljavcu
omogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
11. upravljavcu
omogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem
priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka, |
12. varovati vodovodni
priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne
vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
13. kontrolirati
dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno
porabo vode, |
14. skrbeti za
dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku, |
15. voditi dnevnik
obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi, |
16. naročiti praznjenje
greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter dovoliti
dostop pooblaščenim izvajalcem v naslednjih rokih: |
– nepretočna greznica:
ko je zapolnjena do 2/3 višine, |
– pretočna greznica:
najmanj enkrat na štiri leta, |
– mala komunalna
čistilna naprava: najmanj enkrat na štiri leta, |
17. redno plačevati
prejete račune za javno službo v roku, navedenem na računu, |
18. pisno obveščati
upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah,
ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo, odvod odpadne vode in obračun
stroškov, |
19. urejati medsebojno
delitev stroškov, kadar je obračun v večstanovanjskih stavbah preko
skupnega obračunskega vodomera, |
20. javljati okvare in
nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnem priključku, obračunskem
vodomeru, javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku ter javljati
vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javnega vodovoda
in javne kanalizacije, |
21. upoštevati
varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali
ob prekinitvi dobave pitne vode, |
22. pridobiti soglasje
upravljavca javnega vodovoda in javne kanalizacije pred predelavo
interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije, |
23. pridobiti soglasje
upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine pitne vode. |
(2) Uporabnik javne
službe je odgovoren za škodo povzročeno na javnem vodovodu, javni
kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem
priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z njegovo lastnino ter
za škodo nastalo zaradi motnje pri oskrbi z vodo, ki je posledica
njegovega ravnanja. |
(3) Uporabnik javnega
vodovoda se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javnega
vodovoda in na način, ki ne vpliva na kakovost pitne vode v javnem
vodovodu. |
(4) Uporabnik javne
kanalizacije sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge
uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode
v javni kanalizaciji. |
(5) Uporabnik lahko
odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno
vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti
koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropskih
skupnosti. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti
z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem
dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno
kanalizacijo. |
44. člen |
(pogoji za odvajanje odpadne vode) |
(1) Uporabnik je dolžan
urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno
kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi. |
(2) Uporabnik je dolžan
prijaviti upravljavcu kanalizacije vsako spremembo količine in kvalitete
odpadne vode. |
(3) Če naprava za
predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik izvajalca
javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne
naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili
doseganje predpisanih učinkov predčiščenja. |
45. člen |
(splošne prepovedi) |
Uporabnikom je
prepovedano: |
– prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunski vodomer; |
– poškodovati varovalno
plombo vodomera; |
– odkloniti vgradnjo
vodomera, če je pa vgradnja le-tega izvedljiva |
– izpuščati v javno
kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih čistilnih naprav in
ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij; |
– odvajati odpadno vodo
neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi
pitne vode ali kopalni vodi; |
– odvajati industrijsko
odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno
napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno
čistilno napravo; |
– onemogočiti dostop na
zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom in
javno kanalizacijo; |
– onemogočiti dostop za
odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera; |
– onemogočiti dostop za
izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti
obnovo vodovodnega priključka; |
– onemogočiti kontrolo
sestave odpadne vode; |
– kršiti varčevalne in
ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi
dobave pitne vode; |
– brez soglasja
upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo
interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek in na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek; |
– odvajati odpadno vodo
v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega
kanalizacijskega sistema; |
– prekiniti ali z
nestrokovnim delom onemogočiti dobavo pitne vode ali odvod odpadne in
padavinske vode drugemu uporabniku javne službe. |
46. člen |
(odvajanje industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabnik lahko na
območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko
odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le ob predhodnem soglasju
upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave, če industrijska
odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je
to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode
zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki
zaključuje javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije lahko predpiše
ostrejše zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno
kanalizacijo, če zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki
zaključuje javno kanalizacijo, ne zagotavlja čiščenja zakonsko določene
zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik, ki v
kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o
emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s
predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno vodo,
posredovati izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31.
marca za preteklo leto. |
(3) Uporabnik je dolžan
pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske
odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov,
obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja
določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti
soglasje izvajalca javne službe. |
47. člen |
(obveznosti upravljavca stavbe) |
(1) Na območjih
poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec
stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se
komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
(2) Na območjih
poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec
stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji, ki jih
določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode
v vodo in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda,
ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni
čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico. |
(3) Če stavba nima
upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska
razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik
stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda. |
VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV DEL |
48. člen |
(splošne obveznosti) |
(1) Izvajalci
vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski
infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka
javni vodovod ali javna kanalizacija, morajo pri uporabi zemljišč,
vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture
zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije
in vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov. |
(2) Pred pričetkom
vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora
izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku
javnega vodovoda, javne kanalizacije in vodovodnih ter kanalizacijskih
priključkov ter soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del
in o pričetku del izvajalca javne službe pisno obvestiti. |
(3) Izvajalec del iz
prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali
gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod, javno kanalizacijo
in vodovodne ter kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa
dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(4) V primeru nastalih
poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije ali vodovodnih ter
kanalizacijskih priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega
člena je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri izvajalcu
javne službe in plačati vse stroške popravila. |
49. člen |
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije) |
(1) Gradnjo objektov in
naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen
izvajalec. |
(2) Priključitev na
javni vodovod in javno kanalizacijo izvede upravljavec. Upravljavec ima
pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega
odstavka tega člena. |
(3) Vsa dela na javnih
vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih
izvaja in nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec. |
VIII. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE |
50. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene storitev javne
službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z veljavno
zakonodajo. Cene posamezne storitve so lahko sestavljene iz fiksnega in
variabilnega dela. Cenik storitev javne službe sprejme ustanovitelj
izvajalca javne službe. |
(2) Cenik za storitve
priključitve na javni vodovod iz šestega odstavka 15. člena tega odloka
in za storitve priključitve na javno kanalizacijo iz osmega odstavka 28.
člena tega odloka sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe. |
(3) Cenik za storitve
vzdrževanja vodovodnih priključkov iz 18. člena tega odloka sprejme
ustanovitelj izvajalca javne službe. |
(4) Če se spremeni cena
storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe obračuna porabljeno
vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan
uveljavitve spremenjene cene pitne vode izračuna iz povprečne porabe
vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe
cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči
upravljavcu vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno
stanje vodomera. |
51. člen |
(meritve količin porabljene pitne vode) |
(1) Upravljavec
vodovoda meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z
obračunskimi vodomeri. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in
veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec vodovoda vzdržuje
obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroške
obnavljanja vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter
zagotavljanje veljavnosti vodomera plača uporabnik upravljavcu vodovoda
s priključnino-števnino. |
(2) Za porabljeno vodo
izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi: |
– odčitane količine
porabljene pitne vode ali povprečne dnevne porabe v preteklem
obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem
časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna in/ali |
– velikosti
obračunskega vodomera ali priključka. |
(3) Račun iz drugega
odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente. |
(4) Uporabniki, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni
na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so dolžni
sami meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno
javljati upravljavcu kanalizacije. |
(5) Upravljavci
zasebnih vodovodov, ki dobavljajo vodo uporabnikom, ki so priključeni na
javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so dolžni
zagotoviti meritev porabe vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno
javljati upravljavcu kanalizacije. |
52. člen |
(preverjanje točnosti vodomera) |
(1) Upravljavec
vodovoda izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. |
(2) Uporabnik lahko
poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli
obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven
dopustnih toleranc plača stroške izredne kontrole vodomera upravljavec
vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
53. člen |
(izstavitev računa) |
(1) Izvajalec javne
službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi. |
(2) V stavbi z več
stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe račun
upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom
stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. Interna delitev
in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost
izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo
različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje
obračunske vodomere. |
(3) Če je več
uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo
upravnika stavbe, so dolžni sporočiti kdo je prejemnik računov za
porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom na podlagi delilnika, ki ga določijo uporabniki. |
(4) Ko zaradi okvare
obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upošteva
izvajalec javne službe pri obračunu vode povprečno količino porabljene
vode v preteklem obračunskem obdobju. |
54. člen |
(vodomeri v interni napeljavi) |
(1) V interni hišni
napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni
vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev
stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode. Upravljavec vodovoda
teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode. |
(2) Ne glede na določbo
iz prvega odstavka tega člena lahko upravljavec vodovoda in uporabnik
ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju
vodomerov v interni napeljavi. |
(3) Interna delitev
stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost
upravljavca vodovoda, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno
solidarno do popolnega plačila dolga. |
55. člen |
(obračun oskrbe s pitno vodo) |
(1) Izvajalec javne
službe zaračunava uporabniku oskrbo s pitno vodo, če je priključen na
javni vodovod. |
(2) Oskrba s pitno vodo
se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera in kubičnih
metrih dobavljene pitne vode. Če pride na obračunskem vodomeru do okvare
ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na
vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega
obračunskega obdobja pred nastankom okvare. |
(3) Pri uporabnikih, ki
porabijo manj kot 200 m3 pitne vode na mesec, zaračunava izvajalec javne
službe mesečno porabo vode v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi
povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje
vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljavec vodovoda
praviloma enkrat letno. |
(4) Pri uporabnikih, ki
porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljavec vodovoda
odčitavanje vodomera praviloma vsak mesec. Račun se izstavi po dejanski
porabi, zabeleženi na vodomeru. |
(5) Pogodbo o pavšalnem
odjemu lahko sklene upravljavec vodovoda z uporabnikom javnega vodovoda
le, če meritev porabljene pitne vode ni možna. Če se meritev dobavljene
pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno
prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski
vodomer DN20. |
56. člen |
(obračun odvajanja komunalne odpadne vode) |
(1) Odvajanje komunalne
odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera
za porabljeno pitno vodo in količine porabljene pitne vode, ki jo
registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne
izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno
osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(2) Odvajanje komunalne
odpadne vode so dolžni plačevati uporabniki, ki so priključeni na javno
kanalizacijo in uporabniki, ki na javno kanalizacijo niso priključeni,
pa imajo možnost priključitve. |
57. člen |
(obračun čiščenja komunalne odpadne vode) |
(1) Čiščenje komunalne
odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera
za porabljeno pitno vodo in količino porabljene pitne vode, ki jo
registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne
izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno
osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(2) Stroške čiščenja
komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki takrat, kadar se le-ta čisti
na čistilni napravi. |
58. člen |
(obračun odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode) |
(1) Odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz javnih površin,
izvajalec javne službe zaračuna uporabniku v ceni odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. |
(2) Odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja s strehe, zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku posebej glede na izračunano količino
padavinske odpadne vode. Ta storitev se uporabniku zaračuna le v
primeru, če se padavinska odpadna voda s strehe odvaja v javno
kanalizacijo. |
(3) Količina padavinske
odpadne vode, ki se odvaja s streh, se izračuna tako, da se povprečna
letna količina padavin v obdobju zadnjih pet let, ki je za območje
občine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj,
pomnoži s horizontalno projekcijo površine strehe, ki jo uporablja
uporabnik. |
(4) V primeru, da je
uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja količin
odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec javne
službe zmanjša količino iz tretjega odstavka tega člena za 50%. |
59. člen |
(obračun prevzema in ravnanja z blatom) |
(1) Izvajalec javne
službe mesečno zaračunava uporabniku fiksni del stroška prevzema in
ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih
naprav glede na velikost obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo.
V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna
fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(2) Uporabnik je dolžan
v predpisanih rokih naročiti izvajalcu javne službe prevzem blata in
ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih
naprav. Količina storitve se praviloma obračuna po izvedeni storitvi,
razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve sklenjen pisni dogovor
med uporabnikom in izvajalcem javne službe. |
60. člen |
(obračun obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav) |
Izvajalec javne službe
v predpisanih rokih izvaja obratovalni monitoring za male čistilne
naprave v upravljanju uporabnikov in ga uporabniku zaračuna po
opravljeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve
sklenjen pisni dogovor med uporabnikom in izvajalcem javne službe. |
61. člen |
(obračun priključnine-števnine) |
(1) Upravljavec
vodovoda zaračunava uporabniku priključnino-števnino, če je priključen
na javni vodovod. Priključnina-števnina se zaračunava na dan in v
odvisnosti od velikosti vodomera. |
(2) Če na priključku
ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila
uporabnik. |
62. člen |
(plačilo storitev) |
Uporabnik je dolžan
prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če
uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec javne službe
zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik s prejetim
računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pisni
ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan račun ne zadrži
plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika
pisno odgovoriti v zakonskem roku 8 dni in v tem roku ne sme prekiniti
dobavo vode. |
IX. IZVAJANJE POSEBNIH STORITEV |
63. člen |
(definicija posebnih storitev) |
(1) Posebne storitve so
storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih pa izvajalec javne
službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture pravnim ali fizičnim
osebam. Posebne storitve so: |
– oskrba s pitno vodo,
ki se uporablja za tehnološke namene in zaradi njene rabe nastaja
industrijska odpadna voda, |
– oskrba s pitno vodo
za proizvodnjo pijač, |
– oskrba s pitno vodo
za tehnološke namene, pri katerih je voda sestavina proizvoda, |
– oskrba s pitno vodo
za polnjenje bazenskih kopališč, |
– oskrba s pitno vodo
za namakanje, |
– odvajanje
industrijske odpadne vode, |
– čiščenje industrijske
odpadne vode, |
– odvajanje padavinske
odpadne vode s površin, ki niso javne površine ali strehe. |
(2) Občina soglaša z
izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne službe za
izvajanje teh storitev na celotnem območju občine. |
64. člen |
(obračun posebnih storitev) |
Posebne storitve, razen
čiščenje industrijske odpadne vode, se obračunavajo smiselno na enak
način, kot je to določeno v 55., 56., 57., 58. in 59. členu tega odloka
za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe. Obračun čiščenja
industrijske odpadne vode se določi v posebnem občinskem predpisu. |
65. člen |
(oblikovanje cene posebnih storitev) |
(1) Cene posebnih
storitev sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe. Cena čiščenja
industrijske odpadne vode se oblikuje na podlagi posebnega občinskega
predpisa. |
(2) V primeru, da za
posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se uporablja cena, ki
velja za posamezno storitev javne službe. |
(3) Cena posamezne
posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve javne
službe. |
X. VRSTA OBJEKTOV IN NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
66. člen |
(javni vodovodni in kanalizacijski sistemi) |
(1) Javna služba oskrbe
s pitno vodo se izvaja na območju občine po omrežju cevovodov ter z
njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko,
strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in
hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno
javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij
ali delov naselij s pitno vodo. |
(2) Javna služba
odvajanje odpadne vode se izvaja na območju občine po: |
– primarnem
kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo kanali ter
z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežjih na posameznih območjih naselja in ki se zaključi v komunalni
ali skupni čistilni napravi; |
– po sekundarnem
kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja sistem
kanalov in jarkov ter z njimi povezani tehnološki sklopi (napr.
peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode
ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v
naselju ali njegovem delu in ki se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Javna služba
čiščenja odpadne vode se izvaja na območju občine v komunalnih čistilnih
napravah za odpadno vodo, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja
iz območij poselitev. |
(4) Z objekti in
napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena upravlja upravljavec in jih lahko pod
enakimi pogoji urejenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi
predpisi uporablja vsakdo. |
(5) Uporaba objektov in
naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so
vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo ali javni sistemi
odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(6) Šteje se, da je
javni vodovod zgrajen, če je objekt, ki ga je potrebno oskrbovati s
pitno vodo, oddaljen od javnega vodovoda manj kot 200 metrov |
(7) Šteje se, da je
javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta
zgraditi kanalski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak
populacijski ekvivalent obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu. |
67. člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnikov javnega vodovoda) |
(1) Objekti in naprave,
potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so v lasti
uporabnika javnega vodovoda, so naslednji: |
1. interno vodovodno in
hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega vodovoda ločuje merilno
mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto; |
2. vodovodni
priključek: |
– spojna cev med
sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom,
vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro, |
– obračunski vodomer s
pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim; |
3. vodomerni jašek ali
niša; |
4. objekti in naprave
vgrajeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom,
kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali
dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih
napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave. |
(2) Objekti in naprave
iz prvega odstavka tega člena niso del javnega vodovoda in jih z izjemo
vodovodnega priključka vzdržuje uporabnik javnega vodovoda na lastne
stroške. |
(3) Uporabnik javnega
vodovoda je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
gospodariti tako, da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo. |
68. člen |
(vodovodni priključek) |
Vodovodni priključek
vzdržuje upravljavec vodovoda na stroške uporabnika javnega vodovoda.
Pri izvajanju vzdrževalnih del mora uporabnik upravljavcu vodovoda
omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti. Vzdrževanje vodovodnega
priključka, ki zajema menjavo vodomera, popravilo okvar na priključku in
obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljavcu vodovoda v
priključnini-števnini. Največja dovoljena dolžina vodovodnega priključka
je 50 m. |
69. člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnikov javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave,
potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode,
ki so v lasti uporabnika javne kanalizacije, so naslednji: |
– interna kanalizacija
s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno
z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom, |
– kanalizacijski
priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do
priključnega jaška na javno kanalizacijo, |
– male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
– naprave in objekti za
predčiščenje odpadne vode (greznice, peskolovi, oljni lovilci ipd.). |
(2) Objekti in naprave
iz prvega odstavka tega člena niso del javne kanalizacije in so v lasti
lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe
ali lastniki stavbe. |
(3) Lastniki ali
upravljavci stavbe iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške
zagotoviti: |
– redno vzdrževanje in
čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, |
– redno vzdrževanje
greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, |
– občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, greznic ter malih
komunalnih čistilnih naprav. |
(4) Lastniki objektov
in naprav iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in
tehnično preverjanje teh objektov in naprav s pogodbo prenesejo na
izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve. |
XI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
70. člen |
(prenos obstoječega vodovoda ali kanalizacije v last občine) |
Obstoječi vodovod ali
kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v občini in ni
v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med dosedanjim
upravljavcem, lastnikom in občino. V pogodbi iz prejšnjega stavka se
določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca, lastnika in
občine. |
71. člen |
(prenos javnega vodovoda ali javne kanalizacije v upravljanje
upravljavcu) |
Za prenos obstoječega
javnega vodovoda ali javne kanalizacije v lasti občine v upravljanje
bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod ali
kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo
(uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih
elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira). |
2. Javni vodovod ali
javna kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določilom tega odloka
in mora glede tehničnih zahtev ustrezati pravilom stroke. |
3. Izdelana mora biti
evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem. |
4. Izračunana in
sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetih naprav. |
5. Na vseh odjemnih
mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni obračunski vodomeri, ki
morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za
standardizacijo in meroslovje. |
6. Postopek prevzema
mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji. |
72. člen |
(prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema) |
(1) Prevzem
novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav v last
občine se izvede po naslednjem postopku: |
1. po končani gradnji
investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno
dovoljenje, |
2. investitor pridobi
izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je
objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične
zahteve ustrezajo pravilom stroke, |
3. občina prevzame
objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor
izpolnil naslednje pogoje: |
– pridobil uporabno
dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka prvega
odstavka tega člena), |
– predložil projekt
izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost
osnovnih sredstev ter potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih. |
(2) Investitor je
dolžan predati zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo občini
najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja. |
(3) Prevzete vodovodne
in kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda
občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v
upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji. |
XII. VZDRŽEVANJE HIDRANTNEGA OMREŽJA IN ODJEM PITNE VODE IZ HIDRANTOV |
73. člen |
(odvzem vode iz hidranta) |
(1) Hidranti na javnem
vodovodu služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in primerno vzdrževani. |
(2) Brez soglasja
upravljavca vodovoda se sme uporabiti pitna voda iz hidranta na javnem
vodovodu samo za gašenje požarov ter izvajanje drugih nalog zaščite,
reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih mora uporabnik javnega vodovoda pisno obvestiti
upravljavca vodovoda o kraju uporabe, času odvzema pitne vode, količini
porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
(3) Voda iz hidrantov
se lahko izjemoma, vendar samo ob soglasju upravljavca vodovoda, uporabi
tudi za naslednje namene: |
– škropljenje in pranje
cest, ulic, trgov, |
– zalivanje parkov ter
javnih nasadov, |
– za javne prireditve, |
– za polnjenje cistern
za prevoz vode, |
– za utrjevanje cestišč
ali podobna druga gradbena dela. |
(4) V primerih uporabe
vode iz tretjega odstavka tega člena, upravljavec vodovoda in uporabnik
skleneta pogodbo, v kateri se določijo pogoji uporabe in način plačila
stroškov porabljene vode. |
(5) Upravljavec
vodovoda je dolžan izdati soglasje za uporabo vode iz hidrantov za v
tretjem odstavku tega člena določene namene, če to dopuščajo razmere na
javnem vodovodu. |
(6) Uporabnik, ki
uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena
mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z overjenim
vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu vodovoda. |
(7) Uporabnik mora po
uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem
primeru odgovarja uporabnik za vso škodo nastalo zaradi okvare hidranta
in stroške popravila hidranta. |
(8) Za uporabo
hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo
vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov
pooblaščenim predstavnikom upravljavca vodovoda. |
74. člen |
(vzdrževanje hidrantov) |
Izvajalec javne službe
vzdržuje javno hidrantno omrežje in hidrante, ki so priključeni nanj.
Stroški za to vzdrževanje se krijejo iz občinskega proračuna. |
XIII. UKREPI ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN PADAVINSKE VODE ODVEDENE V
KANALIZACIJO |
75. člen |
(določitev ukrepov) |
Izvajalec javne službe
predpiše v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in
priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju ukrepe za
zmanjšanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v
skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in
izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
76. člen |
(odvajanje padavinske vode) |
Padavinsko vodo s streh
in utrjenih površin, na katerih ni možnosti onesnaženja, je potrebno
ponikati v podtalje, če je to izvedljivo, v nasprotnem pa kontrolirano
izpuščati v površinske odvodnike. |
77. člen |
(zadrževanje padavinske vode) |
(1) Pri načrtovanju
novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske vode na javno
kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti zadrževalni bazen,
ki predstavlja objekt za izravnavanje sunkovitega odtoka. |
(2) Zadrževalni bazen
iz prvega odstavka tega člena je potrebno dimenzionirati na ta način, da
ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni
odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo. |
XIV. JAVNA POOBLASTILA |
78. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Na podlagi tega
odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v
okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev
in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(2) Na podlagi tega
odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v
okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene
prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje. |
XV. PREKINITEV DOBAVE PITNE VODE IN PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE |
79. člen |
(prekinitev in omejitev dobave pitne vode zaradi zdravja ljudi) |
(1) Upravljavec
vodovoda mora prekiniti z dobavo pitne vode, omejiti njeno uporabo, ali
sprejeti drug ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi, če predstavlja
uporaba pitne vode potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri
ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila
prekinitev dobave ali omejitev dobave pitne vode. |
(2) V primerih omejitve
ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec vodovoda takoj
obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila. V primeru
prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec
javne službe zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno vodo. |
80. člen |
(omejitev dobave pitne vode zaradi pomanjkanja vode) |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem pitne vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati,
da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo pitne vode za
druge namene. |
81. člen |
(prekinitev iz razlogov na strani uporabnika) |
(1) Izvajalec javne
službe lahko brez predhodnega obvestila uporabniku prekine dobavo s
pitno vodo in odvajanje odpadne vode, če: |
– stanje interne
vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov
oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu; |
– stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov; |
– je vodovodni ali
kanalizacijski priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s
soglasjem upravljavca; |
– uporabnik onemogoči
predstavniku upravljavca vodovoda odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali
pregled priključka in notranjih instalacij; |
– uporabnik krši
objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe
pitne vode; |
– uporabnik odvaja v
javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega predpisane mejne vrednosti
snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če se s tem zaradi posrednega
ali neposrednega odvajanja odpadne vode v vodo povzroča nevarnost za
vodni vir ali oskrbo s pitno vodo; |
– uporabnik odvaja v
javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki presega pogoje iz
soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je zaradi tega moten
proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da obratovanje čistilne
naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo in
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav; |
– uporabnik onemogoča
izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode; |
– ugotovljeno stanje
interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev v stavbi; |
– obstajajo drugih
razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe,
če se prekinitev ne bi izvedla. |
(2) Izvajalec javne
službe lahko prekine dobavo pitne vode in odvajanje odpadne vode
posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu
mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve, kadar: |
– hišno vodovodno
omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode
drugim uporabnikom; |
– brez soglasja
upravljavca vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega
priključka; |
– uporabnik brez
privolitve upravljavca vodovoda odstrani varnostno objemko na vodomeru
ali kako drugače spremeni izvedbo priključka; |
– se uporabnik ne
priključi na javno kanalizacijo skladno s 25. členom tega odloka; |
– uporabnik ne prazni
greznice skladno s 24. členom tega odloka; |
– uporabnik ne opusti
greznice skladno s 25. členom tega odloka; |
– ne omogoči
upravljavcu vodovoda vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz
18. člen a tega odloka; |
– je namestitev
vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti; |
– posega v obračunski
vodomer v nasprotju z zahtevami upravljavca vodovoda iz 17. člena tega
odloka; |
– kvaliteta odvajanja
odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje; |
– to izhaja iz odločbe
pristojnega inšpektorja; |
– uporabnik ne poravna
zapadlih računov za dobavljeno pitno vodo ali za storitve javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; |
– uporabniki v
večstanovanjskem objektu skladno s 53. členom tega odloka upravljavcu ne
sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune. |
(3) Prekinitev oskrbe s
pitno vodo ali prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode
velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora poravnati
stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
82. člen |
(prekinitev iz razlogov na strani izvajalca javne službe in višje sile) |
(1) Upravljavec ima
pravico, da prekine oskrbo s pitno vodo ali odvajanje komunalne odpadne
in padavinske vode zaradi: |
– izvedbe planiranih
vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne
kanalizacije, |
– odprave
nepredvidljive okvare na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne
kanalizacije, |
– višje sile, kot npr.
potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in
podobno. |
(2) Upravljavec mora o
času in trajanju prekinitve iz zgornjega odstavka pravočasno obvestiti
uporabnike direktno ali preko sredstev javnega obveščanja ali na drug
krajevno običajen način. V primerih iz tretje alineje prejšnjega
odstavka mora izvajalec javne službe postopati skladno s sprejetimi
načrti ukrepov za navedene primere. |
(3) Če prekinitev ali
omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora izvajalec javne
službe v tem času zagotoviti vsaj minimalno nadomestno oskrbo s pitno
vodo. |
XVI. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
83. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska
služba. |
(2) Pri izvajanju
inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in
dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in
dolžnosti: |
1. nadzorovati
priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo, pregledovati
dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno
kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; |
2. nadzorovati
praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v
zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti; |
3. nadzorovati
izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne
vode; |
4. v nujnih primerih,
ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti
ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; |
5. nadzorovati
delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo in
kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo
ugotovljenih pomanjkljivosti; |
6. nadzorovati
izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na
oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode. |
(3) Naloge
inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in
inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom
in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. |
(4) Pristojni organ
lokalne skupnosti ima pravico do pogleda v evidence, ki jih vodi
izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih
podatkov. |
84. člen |
(ukrepi inšpektorjev) |
Če inšpektor pri
opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok,
ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi,
odpravijo v roku, ki ga določi. |
85. člen |
(globe) |
(1) Z globo 1.000 € v
se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec, če: |
– ravna v nasprotju s
13. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju z
21. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju z
79. členom tega odloka. |
(2) Z globo 400 evrov
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe. |
(3) Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekršek fizična oseba – upravljavec, če: |
– ravna v nasprotju z
21. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju z
79. členom tega odloka. |
(4) Z globo 1000 € se
kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju s
prvim odstavkom 12. člena tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
prvim odstavkom 14. člena tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
17. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
prvim in tretjim odstavkom 25. člena tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
prvim odstavkom 26. člena tega odloka; |
– ravna v nasprotju z
29. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
44. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
45. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
46. člena tega odloka; |
– ravna v nasprotju s
47. členom tega odloka; |
– ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 73. člena tega odloka; |
(5) Z globo 400 evrov
se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe. |
(6) Z globo 400 evrov
se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje uporabnik –
fizična oseba. |
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
86. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in
čiščenju komunalnih odplak ter padavinskih voda na območju Občine Vojnik
(Uradni list RS, št. 4/00). |
87. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Župan Občine Vojnik |
Benedikt Podergajs l.r. |