|
Na podlagi 96. člena
Poslovnika Občinskega sveta (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št.
3/99 in 15/06) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 7. redni seji dne
14. junija 2007 potrdil Uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega
sveta Občine Gornji Grad, ki obsega: |
|
|
- Poslovnik Občinskega
sveta (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/99) |
|
|
- Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih
občin, št. 15/06) |
|
|
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE
GORNJI GRAD |
|
|
(uradno prečiščeno besedilo-UPB1) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in
njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih |
|
|
delovnih teles določa
ta poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
|
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
|
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet predstavlja župan
oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo |
|
|
sveta pa predsednik
oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu:
predsednik). |
|
|
6. člen |
|
|
Svet uporablja žig
občine, ki je določen z odlokom, v katerega notranjem krogu je ime |
|
|
občinskega organa “
OBČINSKI SVET ”. |
|
|
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na |
|
|
dopisih. |
|
|
Žig sveta uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
7. člen. |
|
|
Svet se konstituira na
prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica |
|
|
mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
|
|
8. člen |
|
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
|
|
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
|
|
3. Imenovanje mandatne
komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta |
|
|
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov |
|
|
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
|
|
6. Imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja |
|
|
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
|
|
Na prvi seji svet izmed
navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet
glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta in kateri kandidat je
bil izvoljen za župana, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah
kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana ter predlaga potrditev
mandatov članov sveta. |
|
|
Če je vložena pritožba
kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu
odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate svetnikov
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur. |
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature. |
|
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
Če svet pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma kandidata,
predstavnika kandidature za člane sveta ne ugodi, lahko pritožnik
uveljavlja sodno varstvo. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira
in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta
in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. |
|
|
V kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata
članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
Članom sveta, ki jim je
prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih
javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani
kot predstavniki sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov sveta komisijo za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja in priznanja kot svoje stalno delovno telo, na
konstitutivni seji. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
|
Član sveta ima pravico: |
|
|
·
predlagati svetu v sprejem odloke
in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana; |
|
|
·
predlagati svetu obravnavo drugih
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
·
glasovati o predlogih splošnih
aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila
(amandmaje) teh predlogov; |
|
|
·
sodelovati pri oblikovanju programa
dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
·
predlagati kandidate za člane
občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član sveta ima pravico
do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član sveta ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v
zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Član sveta ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih
delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila najkasneje do naslednje seje sveta
oziroma seje delovnega telesa sveta. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
|
|
Član sveta ima pravico
županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko
da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj
in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske
uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana določita, kdo
ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na
vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev
lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor
občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita
pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere
tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
17. člen |
|
|
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
|
18. člen |
|
|
Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži seje sveta ali seje delovnega telesa, ne pripada sejnina za
sejo, katere se ni udeležil. |
|
|
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
19. člen |
|
|
Svet dela in odloča na
sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje
župan. |
|
|
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki
je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda, vendar ne kasneje kot tri dni pred
sejo. Če je gradivo posredovano direktno na seji, se obravnava le, če
tako odloči svet. |
|
|
Vabilo za sejo sveta se
pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave. O sklicu seje sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
21. člen |
|
|
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje, na zahtevo 1/4 članov sveta ali na pobudo župana. |
|
|
V zahtevi za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora
biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. |
|
|
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje
zahtevali. |
|
|
Vabilo za izredno sejo
sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred
sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 20. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
22. člen |
|
|
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila v
fizični ali elektronski obliki s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
|
|
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
O dopisni seji se vodi
zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati
še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta in ugotovitev koliko
članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na
prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
24. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda
seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red ni mogoče
uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno
vsebino. |
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti,
da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo
gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno
delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno,
pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan.
Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Seje sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
|
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela
ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane
sveta. |
|
|
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči svet. |
|
|
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
27. člen |
|
|
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
28. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
29. člen |
|
|
Svet določi dnevni red
seje in nato odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
30. člen |
|
|
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega
reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako
predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za
uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda
svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
31. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti v zapisniku. |
|
|
32. člen |
|
|
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če župan ni
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
|
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
33. člen |
|
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne
drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. |
|
|
Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
34. člen |
|
|
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo,
da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
35. člen |
|
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med
sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči določi,
kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljnjih 30 minutah, predsedujoči sejo
prekine. |
|
|
36. člen |
|
|
Seje sveta se
sklicujejo praviloma ob osemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči lahko
odredi petnajst minutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in
nadaljuje drugič. |
|
|
37. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo
je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
38. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
39. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin, |
|
|
- odvzem besede, |
|
|
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
40. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče
članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali
z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
41. člen |
|
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
42. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
43. člen |
|
|
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja
na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje
po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se
ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
|
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Predlagana odločitev je
na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
|
45. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z
javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak
član sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
|
|
Član sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
H glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
47. člen |
|
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu njihovih priimkov. Član glasuje
tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI« . O poimenskem glasovanju se
piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je
glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del
zapisnika seje. |
|
|
48. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave
ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor. |
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
49. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
- datumu in številki
seje sveta, |
|
|
- predmetu glasovanja, |
|
|
- sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
- številu razdeljenih
glasovnic, |
|
|
- številu oddanih
glasovnic, |
|
|
- številu neveljavnih
glasovnic, |
|
|
- številu veljavnih
glasovnic, |
|
|
- številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« pri glasovanju o kandidatih, |
|
|
- številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
- ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
|
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti
zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
51. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na
seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi
vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem
dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti in o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta. Razprava posamezne
točke, se v zapisnik ne zapisuje, razen bistvenih zadev, ki so pomembne
za oblikovanje sklepa. Zapisniku je treba predložiti original vabila in
gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
52. člen |
|
|
Potek seje sveta se
snema na elektronski medij, ki se hrani še eno leto po poteku mandatov
članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Zvočni zapis
elektronskega medija seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom
in gradivom s seje. |
|
|
Član sveta in drug
udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati zvočni zapis. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
|
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo
želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri
poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o
zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
53. člen |
|
|
Za zapisnik seje sveta
skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta.Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se zapisnik
objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. |
|
|
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta
se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta
z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
54. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
55. člen |
|
|
Član sveta ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
56. člen |
|
|
Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
|
|
Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
57. člen |
|
|
Svet ima komisijo za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ima 5 članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- opravlja zadeve v
zvezi s potrditvijo mandatov članov sveta in župana, |
|
|
- obvešča svet o
primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata člana sveta in
župana, |
|
|
- svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov, javnih podjetij
in člane v drugih organih, ki jih imenuje svet, |
|
|
- opravlja naloge
določene z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo, |
|
|
- svetu ali županu daje
pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta, |
|
|
- pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev in nadomestili članov delovnih teles sveta ter izvršuje
odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
|
|
- izdaja akte v zvezi s
pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
- daje mnenja občine
kot lokalne skupnosti k imenovanju ravnatelja zavoda in direktorjev
drugih institucij, če je izdaja mnenja v pristojnosti sveta, |
|
|
- izvaja postopek ter
oblikuje predlog za svet za podelitev priznanj in nagrad občine, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki jih določi svet. |
|
|
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja imenuje svet na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta. |
|
|
58. člen |
|
|
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in
odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
|
59. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in komisija: |
|
|
- odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
- odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko
planiranje, |
|
|
- odbor za proračun in
gospodarjenje s premoženjem občine, |
|
|
- statutarno pravna
komisija. |
|
|
60. člen |
|
|
Odbor za negospodarstvo
in javne službe družbenih dejavnosti ima 5 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
Odbor za negospodarstvo
in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva
in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
|
61. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo,
varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje ima 7
članov. |
|
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma), varstva okolja, gospodarskih javnih služb in vse predloge
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja,
urejanja in gospodarjenja s prostorom, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
Odbor za gospodarstvo,
varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za proračun in
gospodarjenje s premoženjem občine ima 5 članov. |
|
|
Odbor spremlja in
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju proračuna občine in zaključnega računa proračuna, davčne
politike občine, gospodarjenja z občinskim premoženjem in sredstvi,
izvajanjem lokalnih davkov, prispevkov, taks in drugih prihodkov, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
Odbor za proračun in
gospodarjenje s premoženjem občine lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna. |
|
|
63. člen |
|
|
Statutarno pravna
komisija sveta ima tri člane. |
|
|
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov. |
|
|
Komisija obravnava
predloge, spremembe oziroma dopolnitve ustanovnih aktov javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je
občina, če zakon ne določa drugače. |
|
|
Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga
svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika
sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama sveta
ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna
komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
64. člen |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
65. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Predlog
kandidatov lahko podajo tudi najmanj štirje člani sveta. |
|
|
Predsednika odbora in
komisije imenujejo člani odbora ali komisije izmed svojih članov. Odbor
ali komisijo vodi član sveta. |
|
|
Prvo sejo odbora in
komisije skliče župan v roku 60 dni od imenovanja. |
|
|
Članstvo v komisiji ali
odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z
delom v občinski upravi. |
|
|
66. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
67. člen |
|
|
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se
skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
|
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve -
mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles
se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
69. člen |
|
|
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
- poslovnik o delu
sveta, |
|
|
- proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
- odloke, |
|
|
- odredbe, |
|
|
- pravilnike, |
|
|
- navodila, |
|
|
- sklepe. |
|
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov
občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
70. člen |
|
|
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
71. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
72. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v
vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
|
|
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
75. člen |
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
Po končani obravnavi
svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in
predloge o odloku. |
|
|
Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
|
Če na predlog odloka v
prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
|
|
76. člen |
|
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
|
77. člen |
|
|
V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet
konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
|
|
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
Predlagatelj amandmaja
ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
78. člen |
|
|
Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta,
ki glasujejo. |
|
|
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
|
|
80. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja
mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih
splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki
niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih
predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval,
katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če
predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
|
|
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
|
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne
veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega
akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
|
|
·
za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
|
|
·
prenehanje veljavnosti splošnega
akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
|
|
·
uskladitve z zakonom, državnim
proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
|
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z
odločbami ustavnega sodišča, |
|
|
·
prečiščena besedila aktov. |
|
|
Odločitev iz prejšnjega
odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina
navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta
predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena
in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
|
|
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
83. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi
statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
84. člen |
|
|
S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
|
85. člen |
|
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
|
|
Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
|
|
V okviru predstavitve
poda župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave svetu: |
|
|
- temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
- načrtovane politike
občine, |
|
|
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
- okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
- načrt razvojnih
programov, |
|
|
- načrt nabav. |
|
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog proračuna mora
biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
|
|
Občina objavi način in
rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
87. člen |
|
|
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov
občine ter zainteresirana javnost. |
|
|
Pripombe in predlogi k
predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
Predsedniki delovnih
teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Najkasneje v petnajstih
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
|
|
Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja
iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
|
89. člen |
|
|
Pred začetkom obravnave
predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej
pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge
delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni
ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih
pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
|
V nadaljevanju župan
poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o
proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
Glasovanje se izvede o
vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana
na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
|
90. člen |
|
|
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
|
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
Svet glasuje najprej o
predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v
celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
Če proračun ni sprejet,
določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog proračuna
občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
91. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet
pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
92. člen |
|
|
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
|
|
Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
93. člen |
|
|
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
|
Če je k odloku sprejet
amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko
ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da
prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
|
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
94. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
|
Svet sprejema obvezno
razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za
sprejem odloka. |
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
95. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka sprejme svet po postopku, ki ga ta
poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
96. člen |
|
|
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet. |
|
|
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
97. člen |
|
|
Volitve in imenovanja,
za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po
določbah tega poslovnika. |
|
|
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
98. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za
enega od kandidatov. |
|
|
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
99. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Pri ponovnem glasovanju
se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov,
dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih,
ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po
abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
101. člen |
|
|
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
Predlog kandidatov lahko podajo tudi najmanj štirje člani sveta. |
|
|
Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Postopek za razrešitev |
|
|
102. člen |
|
|
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
Postopek za razrešitev
se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev
ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če predlagatelj
razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in
priznanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
|
|
103. člen |
|
|
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
|
|
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
|
Župan uvrsti predlog za
razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
104. člen |
|
|
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
|
|
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
105. člen |
|
|
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom sveta
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo
tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati svetu novega kandidata. |
|
|
Svet s sklepom ugotovi
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja
zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja. |
|
|
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja in priznanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
106. člen |
|
|
Župan predstavlja svet,
ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
107. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
108. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje
uradno glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o
delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
109. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
110. člen |
|
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
111. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odloka. |
|
|
Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
112. člen |
|
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
113. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin št. 3/99). |
|
|
114. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih
občin. |
|
|
Datum: 14. junij 2007
|
|
|
Številka: 007-0011/2007
|
|
|
ŽUPAN |
|
|
Stanko Ogradi, l.r. |
|