Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 38. redni seji, dne 19. aprila 2010, sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja P11-S18 ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade)

I UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt

(v nadaljevanju: podrobni načrt) za del območja P11 – S18 ob Selski cesti, ki vsebuje:

–– območje podrobnega načrta,

–– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

–– načrt parcelacije,

–– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

–– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

–– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

–– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

–– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

–– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

–– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

–– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta,

–– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo

s podrobim načrtom)

Podrobni načrt določa prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

3. člen

(sestava podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo:

I TEKSTUALNI DEL

II KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI

1. Načrt namenske rabe prostora

2. Načrt območja z načrtom parcelacije

3. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev

4. člen

(priloge podrobnega načrta)

Priloge podrobnega načrta so:

–– izvleček iz prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj,

–– prikaz stanja v prostoru,

–– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

–– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

–– obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,

–– povzetek za javnost.

5. člen

(izdelovalec podrobnega načrta)

Podrobni načrt je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Prešernova ulica 30, Ptuj, pod št. projekta 160072/09/ OPPN/GK.

II OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA

6. člen

(območje podrobnega načrta)

(1) Območje podrobnega načrta zajema del poselitvenega območja P11-S18 ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade) in se nahaja v k. o. Ptuj.

(2) Površina podrobnega načrta znaša 13.100 m2.

(3) Območje podrobnega načrta obsega površine, ki jih tvorijo parcele ali deli parcel s številkami: 3555/3, 3556, 3557, 3558, 3559, 3560, 3561, 3562, 3563, 3564 (hiša), 3565, 3566, 3567, 3568, 3569, 3571/1, 3572, 3573, 3574/3 (hiša), 3575/1, 3579/1 (hiša), 3579/2 (hiša), 3579/3, 3579/4, 3579/6, vse k. o. Ptuj.

(4) Obodna parcelacija: meja se prične na severozahodnem delu območja na stičišču parcel št. 3555/3 in 4083/2

- Ulica Šercerjeve brigade (točka 1) in poteka proti jugovzhodu po južnem robu parcele št. 4083/2 in 4083/3

- Ulica Šercerjeve brigade do stičišča severovzhodnega roba parcele št. 3579/2 (točka 2), nakar se obrne proti jugozahodu in poteka po jugovzhodnem robu parcele št. 3579/2, 3579/6, 3579/4 (točka 3) nakar se obrne proti severozahodu po jugozahodnem robu parcele št. 3579/4, 3579/2 in se obrne proti severovzhodu (točka 4) po severozahodnem robu parcele št. 3579/2, 3579/4 in 3579/1 do stičišča s parcelo št. 3579/2, kjer se obrne proti severozahodu (točka 5) po jugozahodnem robu parcele št. 3575/1, 3574/3 in nadalje v isti smeri seka v oddaljenosti od jugozahodnega roba parcele št. 4083/2 in 4083/3 – Ulica Šercerjeve brigade približno 34 m parcele št. 3573, 3572, 3571/1, 3569, 3568, 3567, 3564, 3563, 3562, 3561, 3560, 3559, 3558, 3557, 3556, 3555/3 do stičišča s parcelo št. 3554 nakar se obrne proti severovzhodu (točka 6) po severozahodnem robu parcele št. 3555/3 do stičišča s parcelo št. 4083/2 - Ulica Šercerjeve brigade (stičišče 1). Vse parcele ležijo v k. o. Ptuj.

5) Meja območja obdelave podrobnega načrta je razvidna iz grafičnega načrta, list št. 05, Katastrski načrt s prikazom parcelacije.

III ARHITEKTURNE KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami

urejanja prostora)

Območje podrobnega načrta leži jugozahodno od Ulice Šercerjeve brigade in zajema približno polovico območja, ki je v kartografski dokumentaciji srednjeročnega družbenega plana opredeljeno za izdelavo podrobnega načrta. V obravnavanem območju so že zgrajeni štirje enostanovanjski objekti in jih podrobni načrt povzema. Teren je prodnata ravnica Dravskega polja, ki leži med Ulico Šercerjeve brigade in kmetijskim zemljiščem ob državni cesti G1-2 Hajdina- Gruškovje (bodoča regionalna cesta). Na območju podrobnega načrta se celotna komunalna infrastruktura naveže na obstoječe omrežje, ki poteka po Ulici Šercerjeve brigade. Ta ulica postane enosmerna. Parkirna mesta so urejena znotraj območja posamezne parcele.

8. člen

(dopustni posegi znotraj območja

podrobnega načrta)

Dopustni so naslednji posegi:

–– gradnja novih objektov,

–– redna vzdrževalna dela,

–– urejanje utrjenih zunanjih površin,

–– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

9. člen

(namembnost znotraj območja

podrobnega načrta)

Območje podrobnega načrta je namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih hiš (lahko je dodana nemoteča poslovna dejavnost), z garažami, nadstreški in pripadajočo komunalno infrastrukturo. Objekti so postavljeni pravokotno na cesto.

10. člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

(1) Namenska raba:

–– vrsta gradnje: stanovanjska gradnja,

–– osnovna namenska raba prostora: poselitveno območje stanovanj pretežno namenjeno bivanju, predvidoma s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi, ki služijo območju,

–– podrobnejša namenska raba: stanovanjska in nemoteča poslovna dejavnost (načeloma je možna uporaba dela etaže ali kleti v posameznem objektu v poslovne namene, vendar le za mirne, ekološko neoporečne in prometno nemoteče dejavnosti),

–– vrste objektov glede na namembnost: enostanovanjske stavbe (na območju bo skupno zgrajenih 15 enostanovanjskih objektov, z garažami in parkirnimi mesti),

–– v liniji obcestne pozidave je predvidena ena parcela za zelene površine.

2) Velikost in zmogljivost objektov:

–– predvidena tlorisna velikost posameznega enostanovanjskega objekta je 8,00 m do 12,00 m (širina) in 12,00 m do 16,00 m (dolžina),

–– objekti morajo biti oddaljeni 4 m ali več od sosednje posestne meje,

–– gradbene črte objektov so natančno določene v kartografskem delu načrta (list št. 08, Ureditvena situacija),

–– dovoljena etažnost je (K) + P + M (povečava etažnosti ni dopustna).

(3) Oblikovanje zunanje podobe objektov:

–– podrejeno mora biti krajevnim značilnostim oziroma usklajeno z obstoječo pozidavo,

–– strehe so dvokapne,

–– strešno sleme poteka v smeri daljše stranice posameznega objekta,

–– naklon strehe mora znašati med 35° - 45°,

–– velikost oziroma izbrani proporci oken, uporabljena opečna kritina, uporabljeni vizuelno izpostavljeni gradbeni materiali (les, kamen, barve in podobno) morajo upoštevati krajevne značilnosti in tipologijo arhitektonske krajine,

–– garaža ali zunanje nadkrito parkirno mesto, praviloma skupne tlorisne velikosti do 6,00 m x 6,00 m je predvideno ob stanovanjskih objektih ali pred njimi, dostopno iz smeri uličnega dovoza; njen odmik od ceste ali pločnika je enak odmiku stanovanjske hiše; streha nad garažo ali nadstrešnica je praviloma ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

–– izvedba kleti v objektu je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča nivo podtalnice in da se pri izvedbi uporabijo ustrezne tehnične rešitve.

(4) Lega objektov na območju podrobnega načrta:

–– lega objektov na območju podrobnega načrta je prikazana v kartografskem delu podrobnega načrta (list št. 08, Ureditvena situacija),

–– objekti morajo biti z eno daljšo stranico vsaj 4 m oddaljeni od severne, vzhodne ali zahodne parcelne meje, razen objektov, ki jim lego določa prometna površina (garaža in nadstrešek).

(5) Obstoječi objekti:

–– dopustno vzdrževanje obstoječih objektov,

–– dozidava,

–– rekonstrukcije,

–– manjši prizidki do 30 m2 tlorisne površine ene etaže.

(6) Dostopi:

–– do vseh objektov so zagotovljeni dostopi s predvidenega cestnega omrežja, kot je določeno v kartografskem delu načrta,

–– pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

(7) Odmiki objektov:

–– predpisani odmiki stanovanjskih objektov od parcelnih mej so 4 m in so prikazani v kartografskem delu podrobnega načrta (list št. 08, Ureditvena situacija).

(8) Zunanja ureditev:

–– urbanistične ureditve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja podrobnega načrta so prikazane v kartografskem delu podrobnega načrta (list 08, Ureditvena situacija).

(9) Zelenice in vrtovi:

–– nahajajo se v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih in predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov,

–– za zasaditev zelenih površin se morajo uporabiti avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste.

Vzdrževanje le-teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranitev biodiverzitete. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije drevesnih in grmovnih vrst, ki so odporne na klimatske in specifične rastne razmere.

(10) Ograje:

–– lahko so polne, lesene, žičnate, obsajene z vzpenjalkami in najvišje višine 1,5 m,

–– v območju javnih prometnih površin ne smejo posegati v polje preglednosti.

(11) Javna razsvetljava:

–– ureditev javne razsvetljave mora biti načrtovana tako, da bodo uporabljena samo svetila s konstrukcijo oziroma izvedbo, ustrezajočo veljavnim predpisom,

–– razsvetljava zunanjih javnih površin naj bo izvedena z možnostjo senčenja svetil in z izključevanjem dela svetil v mirnejšem delu noči,

–– višina kandelabrov mora biti usklajena s tipom, predpisanim za območje.

(12) Ulična oprema:

–– ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki in drugo) mora biti postavljena tako, da ne zastira preglednosti prometnih površin, ne ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb, ne ovira dostopov interventnim, komunalnim in drugim vozilom za vzdrževanje objektov javne gospodarske infrastrukture,

–– postavitev ulične opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic; dovoljene izjeme morajo biti dodatno usklajene z veljavnimi prometno varnostnimi predpisi,

–– napisi, nadstrešnice in izveski morajo biti na višini najmanj 2,5 m nad pločniki,

–– napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš,

–– utripajoče svetlobne reklame, izveski, napisi in reklamne table niso dovoljene.

11. člen

(pogoji za izgradnjo enostavnih

in nezahtevnih objektov)

V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

–– objekti za lastne potrebe (pritlična garaža za osebna motorna vozila, nadstrešek pred vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in koles, uta oziroma senčnica, steklenjak, urejen kot zimski vrt, in bazen za kopanje),

–– medsosedska ograja,

–– urbana oprema.

IV NAČRT PARCELACIJE

12. člen

(načrt parcelacije)

(1) Velikost gradbenih parcel mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov; zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za morebitno poslovno dejavnost, kadar je le-ta predvidena.

(2) Velikost gradbenih parcel za stanovanjske objekte se giblje med 639 m2 in 760 m2.

3) Javne površine so razvidne iz podrobnega načrta (list št. 07, Katastrski načrt s prikazom javnih površin).

(4) Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim (predvidenim) objektom je določeno z načrtom gradbenih parcel (list št. 06, Geodetski načrt s prikazom parcelacije).

(5) Površine gradbenih parcel smejo po končani izmeri odstopati do 5 %.

(4) Površine parcel so:

parcela 1: 660 m2,

parcela 2: 639 m2,

parcela 3: 758 m2,

parcela 4: 739 m2,

parcela 5: 735 m2,

parcela 6: 729 m2,

parcela 7: 733 m2,

parcela 8: 693 m2,

parcela 9: 733 m2 (stanovanjska hiša),

parcela 10: 760 m2,

parcela 11: 682 m2,

parcela 12: 683 m2,

parcela 13: 702 m2,

parcela 14: 734 m2,

parcela 15: 716 m2,

parcela 16: 704 m2 (stanovanjska hiša),

parcela 17: 733 m2 (zelene površine),

parcela 18: 666 m2 (stanovanjska hiša),

parcela 19: 781 m2 (stanovanjska hiša),

parcela 20: 677 m2.

V  POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

13. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Splošni pogoji za prometno urejanje:

–– upoštevane so pridobljene smernice Direkcije RS za ceste; prav tako bodo upoštevani podani projektni pogoji, soglasja in dovoljenja Direkcije RS za ceste,

–– vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska (obstoječe ulice so izven podrobnega načrta),

–– površine vozišč so protiprašno utrjene,

–– na cestnem omrežju se izvede ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi,

–– glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

(2) Motorni promet:

–– motorni promet poteka po Ulici Šercerjeve brigade,

–– potrebna širina vozišča je 3 m, za enosmerni motorni promet, kolesarski promet in za pešce,

–– predvidena je 0,50 m široka bankina za infrastrukturo, na južni strani ulice.

(3) Kolesarji: kolesarski promet poteka po vozišču.

(4) Pešci: peš promet poteka po pločniku širine 1,20 m.

(5) Cestni priključki na lokalno cesto so pod kotom 90 stopinj na os ceste.

(4) Pešci: peš promet poteka po pločniku širine 1,20 m.

(5) Cestni priključki na lokalno cesto so pod kotom 90 stopinj na os ceste.

14. člen

(splošni pogoji)

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

–– območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov in omrežje ter naprave za telekomunikacijo.

–– vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje.

Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;

–– kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral od lastnika pridobiti služnostno pravico;

–– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

–– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelani idejni rešitvi za ureditveno območje;

–– obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;

–– objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev.

15. člen

(odpadne vode)

(1) Sistem mora biti zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od padavinskih odpadnih vod.

(2) V okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z vsemi detajli (ponikalnice, peskolovi).

(3) Padavinske vode s streh se ponika po čiščenju v peskolovih, padavinske vode s povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Padavinske vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto.

(4) V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek.

Navezavo izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec.

(5) Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz kanalizacijskega priključka v črpališče.

(6) Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javnega kanalizacijskega omrežja in obstoječih kanalizacijskih priključkov.

(7) Padavinske vode z vozišča ulice se speljejo razpršeno v teren na vsako stran ceste; kjer je izveden pločnik, je odvodnjavanje preko asfaltne mulde v požiralnike z LTŽ mrežo, od tod pa v ponikanje.

(8) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod mora biti vodotesna; izbira cevi in revizijskih jaškov bo izvršena v nadaljnjem projektiranju. Predvideni so profili O 250 mm ob minimalnem padcu kanalov 3 ‰. Na predvidenem območju ni obstoječe kanalizacije odpadnih komunalnih vod, je pa že zgrajena na severozahodnem delu območja v oddaljenosti približno 400 m. Zaradi dejstva, da je kanalizacija območja predvidena v drugi fazi projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, bodo objekti začasno priključeni na lastne vodotesne greznice in nato obvezno priključeni na novozgrajeno kanalizacijo.

(9) Padavinske vode je potrebno voditi v ponikanje; na prometnih površinah se predvidijo točkovni in linijski cestni požiralniki, ki morajo biti opremljeni s peskolovi. Prometne površine morajo biti odvodnjavane in ponikane ločeno od individualnih objektov.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/09) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/04), je potrebno upoštevati sledeče:

–– ob navedenem območju po Ulici Šercerjeve brigade poteka obstoječi cevovodni vodovod AC 100, katerega je potrebno zamenjati z duktilnim cevovodom, izvesti navezavo na obstoječi vodovodni cevovod in navezavo obstoječih vodovodnih priključkov ob Ulici Šercerjeve brigade;

–– pri izvedbi vodovodnega cevovoda in ostalih komunalnih ter energetskih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike v skladu s Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu na območju Mestne občine Ptuj,

–– za potrebe posameznih individualnih hiš se izvedejo dovodni priključki in vodomerni jaški v skladu z zahtevami upravljavca vodovoda.

(2) Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja štirih nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Glavni vod za novi kompleks hiš bo izveden iz obstoječe transformatorske postaje TP »Mejna«, locirane na parceli št. 3540, k. o. Ptuj. Na obravnavanem območju bo postavljena prostostoječa priključna omara z vgrajenimi štirimi tropolnimi odklopniki PK100/63 A. Dovod do priključne omare bo izveden iz TP »Mejna«, s kablom PP00-A, 4x150 mm2. Izvod bo v TP varovan s tropolnim odklopnikom 3x160 A.

(2) Priključne omare za potrebe napajanja stanovanjskih hiš bodo prosto stoječe. Po celotnem kompleksu bodo omarice razporejene tako, da bo vsaka omarica napajala štiri ali pet stanovanjskih enot. Med glavno priključno omaro in posameznimi priključnimi omarami bodo položeni kabli PP00-A, 4y70 mm2 v stigmafleks ceveh O 110 mm v globini 0,80 m. Pred priključnimi omarami bodo postavljeni betonski jaški s povoznimi pokrovi. Iz jaškov pred omarami bodo speljane cevi O 80 mm do vseh pripadajočih parcel za kasnejšo položitev dovodnih kablov do posameznih hiš. Posamezna hiša bo napajana iz priključne omare s kablom PP00-A, 4x35 mm2. Dovode in opremo v merilnih omarah na fasadah hiš izvedejo posamezni lastniki parcel. Merilne varovalke v merilnih omarah posameznih hiš bodo v vrednosti 3x20 A, kar predstavlja priključno moč 13 kW za posamični objekt. Na obravnavanem kompleksu bo 14 do 17 merilnih mest na stanovanjskih hišah. Priključna moč javne razsvetljave bo 1,65 kW. Merilne varovalke v omarici za javno razsvetljavo bodo 3x20A.

(3) Skupna priključna moč hiš na območju podrobnega načrta znaša ob faktorju istočasnosti 0,3 približno 68 kW, vključno s cestno razsvetljavo.

18. člen

(zunanja razsvetljava)

(1) Na območju podrobnega načrta z 20 objekti (15 novih hiš, 4 obstoječe hiše, 1 zelenica) je projektirana cestna razsvetljava. Na delu območja je razsvetljava že izvedena na lesenih drogovih, ki pa bodo zaradi kabliranja omrežja odstranjeni. Svetilke bodo izbrane tako, da bodo ustrezale predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(2) Napajanje razsvetljave je izvedeno iz prosto stoječe merilno krmilne naprave, locirane na parceli št. 3569, k. o. Ptuj. Pozicija je razvidna iz grafične priloge (list št. 10, Zbirni načrt komunalne infrastrukture).

19. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Družba Telekom Slovenije, d.d., bo gradila sodobno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.

(2) Za vsako posamezno zazidalno območje se pripravi projektna dokumentacija, kjer se upošteva, da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska kanalizacija.

(3) Obstoječe telekomunikacijske instalacije, ki bodo tangirane na območju izgradnje, je potrebno zaščititi na podlagi projektne zaščite.

20. člen

(komunalni odpadki)

Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov v ekološkem otoku. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

21. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju podrobnega načrta se lahko predvidi energetska oskrba z zemeljskim plinom. V primeru dejanske izgradnje plinovodnega omrežja, je priključitev na javno plinovodno omrežje obvezna.

VI   REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

22. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Znotraj registriranih najdišč Ptuj - Arheološko najdišče ob Selski cesti (EŠD 21029) in Ptuj - Arheološko območje ob Ulici Šercerjeve brigade (EŠD 21019) velja varstveni režim za arheološka najdišča, ki ne dovoljuje poseganja v prostor na način, ki bi poškodoval najdišče. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

–– če ni možno najti drugih rešitev in

–– če se na podlagi rezultatov opravljenih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

(2) Lastnik posameznega zemljišča znotraj območij registrirane arheološke dediščine Ptuj - Arheološko najdišče ob Selski cesti (EŠD 21029) in Ptuj - Arheološko območje ob Ulici Šercerjeve brigade (EŠD 29019), oziroma od njega pooblaščena oseba ali družba, je pred vsakršnim zemeljsko-gradbenim posegom dolžan pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor. V izdanih pogojih bodo natančno določene predhodne arheološke raziskave, ki jih je potrebno oprviti pred sprostitvijo zemljišča za izgradnjo.

(3) Stroške predhodnih arheoloških raziskav znotraj območja registrirane arheološke dediščine je dolžan kriti investitor zemeljsko-gradbenega posega, zaradi katerih so arheološke raziskave potrebne.

(4) V primeru, da bodo med arheološkimi raziskavami odkrite arheološke ostaline, ki bi jih bilo potrebno ohraniti na mestu najdbe (»in situ«), je potrebno temu prilagoditi projektno dokumentacijo in izvedbo del na način, ki ne bo ogrozil arheoloških ostalin.

VII   REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

23. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

(1) Splošno:

–– v času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

(2) Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev): –– za obravnavano območje je načrtovan ločen sistem

odvajanja za padavinske in komunalne vode iz objektov;

–– padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se naj speljejo

Direktno v tla s ponikanjem; odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj;

–– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo;

–– v času gradnje morajo biti dejavnosti omejeno na zemljišče, na katerem ima posamezni investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 24. člena tega odloka ter predpise s področja varovanja okolja;

–– z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.

(3) Varstvo zraka:

–– posamezni objekti se ogrevajo na kurilno olje ali zemeljski plin (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge alternativne vire);

–– prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno,

–– zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

(4) Varstvo pred hrupom: –– v poselitvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi oziroma ne sme presegati z veljavnimi predpisi dovoljene ravni.

(5) Osončenje:

–– pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje. Električna energija se lahko pridobiva s pomočjo sončnih kolektorjev.

(6) Ravnanje z odpadki:

–– odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo.

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju podrobnega načrta ali v območju daljinskega vpliva ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na podlagi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2, 61/06 ZDru-1, 32/08 Odl. US in 8/10 ZSKZ; v nadaljnjem besedilu: ZON), za območje podrobnega načrta nista potrebni izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja. Na osnovi 105. člena ZON v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna. Pri pripravi prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.

(2) V času gradnje mora investitor vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element obstoječega krajinskega urejanja, istočasno pa ima tudi vizualno ločevalno vlogo med različnimi objekti ali pozidavami.

(3) Vse komunalne odpadne vode morejo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem (do izgradnje le-te pa začasno na vodotesno greznico).

(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske padavinske odpadne vode (Uradni list RS. št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS. št. 47/05, 45/07 in 79/09).

(5) Čiste padavinske vode s strehe je treba ponikati; pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(6) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin se načrtuje preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika v ponikalnice.

VIII   REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo)

Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje podrobnega načrta leži na ravnini in ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice, erozije ali plazovitosti terena. Zato ni potrebno predvideti posebnih tehničnih rešitev gradnje in izvesti posebnih hidroloških in geoloških raziskav.

(2) Dravsko polje, kjer leži obravnavano območje podrobnega načrta, spada v potresno območje 7. stopnje MSK. Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji stavb (karta maksimalnih intezitet potresov je dostopna na svetovnem spletu: http://www.arso.gov.si).

(3) Na območju podrobnega načrta ni večje požarne ogroženosti.

(4) Razlitje nevarnih snovi je manj verjetno, vendar nevarno zaradi prodnatih tal.

27. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Podrobni načrt zajema 15 hiš, do katerih so speljane požarne poti in je predvideno hidrantno omrežje.

(2) Zagotoviti je treba varstvo pred požarom v skladu z 22. in 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB1).

(3) Upoštevati je potrebno Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), s poudarkom na 3, 5, 6 in 7. členu (v nadaljnjem besedilu:

Pravilnik).

(4) Upoštevani so odmiki stavb od mej in med objekti na podlagi 3. člena Pravilnika.

(5) Ker glede na predpisano vsebino načrta iz 3. člena Pravilnika ne morejo biti razvidni vsi predpisani ukrepi požarne varnosti, je v podrobnem načrtu opredeljeno, da so investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05 in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje.

IX ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

28. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.

(2) Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Izvaja se postopno.

Vendar stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih stavb ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura ni zgrajena.

(3) Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

X OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

29. člen

(opis območij in povezav s sosednjimi

enotami urejanja prostora)

(1) Območje za določitev strank v postopku je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve izven podrobnega načrta, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

(2) Območje za določitev strank v postopku v času gradnje in času običajne uporabe objekta obsega:

–– vse nove gradbene parcele znotraj podrobnega načrta,

–– vse posege v zvezi s predvidenimi dostopi z ulice na posamezno gradbeno parcelo (Ulica Šercerjeve brigade);

–– vse posege izven območja podrobnega načrta v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

(3) Območje za določitev strank v postopku podrobnega načrta vsakega posameznega novega objekta ne sega preko meje območja podrobnega načrta.

XI DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH

REŠITEV

30. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Podrobni načrt v odloku in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.

(2) Za objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev:

–– kapacitete: število stanovanjskih parcel je 15 (ni odstopanj) in ena zelenica,

–– tlorisni gabariti objekta: dolžina in širina teh objektov lahko odstopa do največjega prikazanega možnega tlorisnega obsega do 10 %, vendar le ob sočasni zagotovitvi vseh predpisanih pogojev,

–– višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč): odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

(3) Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih

nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).

(4) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.

31. člen

(posegi izven območja podrobnega načrta)

(1) Ne glede na določbe 6. člena tega odloka ureja podrobni načrt izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami tega člena.

(2) Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave.

XII   DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA NAČRTA

32. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev

v času gradnje)

(1) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.

(2) Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

XIII   USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

33. člen

(merila in pogoji po prenehanju

veljavnosti podrobnega načrta)

Po izvedbi z podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 11. člena tega odloka. Parcela št. 17 je zelenica in jo je mogoče spremeniti v stavbno parcelo le s spremembami in dopolnitvami podrobnega načrta.

XIV   PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

(prehodna določba)

Parcela, označena s številko 17, je zelenica. Spremeniti jo je možno v stavbno parcelo po postopku sprememb in dopolnitev podrobnega načrta, kot ga predpisuje ZPNačrt.

35. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Skupne občinske uprave Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

36. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 3505-20/2006

Datum: 19. 4. 2010

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj