|
Na podlagi 58., 59.,
60. in 61. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS. št.
24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena
statuta Občine Šalovci
(Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine Šalovci na 18. seji
dne 2. marca 2001 sprejel |
|
O D L O K |
|
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa
območja, na katerih se v Občini Šalovci plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance za plačilo,
merila za določanje višine in za oprostitev plačila nadomestila ter
določanje višine nadomestila. |
|
2. člen |
|
Nadomestilo se
plačuje za uporabo zazidanega
in nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
3. člen |
|
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča. |
|
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na
katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še
nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje
tisti del površine zemljišče parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. V primeru, da stoji
stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je
predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina
stavbe. |
|
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom odločeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih, poslovnih stavb in inženirskih objektov, ki niso
namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva,
šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine zemljiške parcele. |
|
4. člen |
|
Površina stanovanjske
in počitniške stavbe je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v
stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, kurilnice, pralnice in
drugih zaprtih prostorov stanovanja razen prostorov, ki niso namenjeni
za bivanje ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile. |
|
5. člen |
|
Površina poslovne
stavbe je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov,
ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor
se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti
(nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, zimski vrtovi
ipd.). |
|
6. člen |
|
Za poslovne površine
drugih objektov se po tem odloku štejejo, športno-rekreativne površine
namenjene pridobitni dejavnosti, površine za odprta skladišča, površine
za parkirišča, gostinski vrtovi,
površine za obratovanje bencinskih servisov. |
|
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna
površina nezazidanega stavbnega zemljišča za katera je z izvedbenim
prostorskim aktom odločeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih
in poslovnih stavb, ki se uporablja za določen namen opredeljen s tem
odlokom. |
|
Nadomestilo se ne plačuje za nezazidano stavbno zemljišče – zazidljivo
gradbeno parcelo, ki je manjše od 0,5 a in večje od 8,0 a. |
|
II.
OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
7. člen |
|
Nadomestilo se
plačuje na tistih območjih Občine Šalovci za katere je sprejet
prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena vsaj
z električnim in cestnim omrežjem. |
|
8. člen |
|
Območja, na katerih
se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v dve kakovostni skupini –
območji. Območja so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske
ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer: |
|
– gostoto javnih
funkcij in poslovnih dejavnosti |
|
– dostopnost z
javnimi prevoznimi sredstvi |
|
– opremljenost s
komunalno infrastrukturo |
|
– ustrezno namensko
rabo po prostorskih izvedbenih aktih |
|
– bližina centra s
pomembnejšimi javnimi funkcijami (srednje šole, bolnica, kulturne
ustanove, sedež upravne enote ipd.) ter sedeža občine. |
|
Območja, kjer se
plačuje nadomestilo: |
|
1. Območje, ki
obsega: območja naselja Šalovci |
|
2. Območje, ki
obsega: območja naselij Budinci, Čepinci, Dolenci, Domanjševci,
Markovci. |
|
9. člen |
|
Območja iz prejšnjega
člena so vrisana na grafičnih kartah v merilu 1:5000 in so sestavni del
tega odloka. Grafične karte so na vpogled pri Občinski upravi občine
Šalovci. |
|
III. ZAVEZANCI |
|
10. člen |
|
Zavezanci za plačilo
nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela
stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki zemljišč oziroma
objektov, imetniki stanovanjske pravice...), ki so lahko fizične osebe,
pravne osebe ali samostojni podjetniki oziroma fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezni register oziroma v drugo
predpisano evidenco. |
|
IV. MERILA ZA
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
11. člen |
|
Za določitev
nadomestila
za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila: |
|
1. opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in
možnost priključitve na te objekte in naprave |
|
2. lega in namembnost
stavbnega zemljišča |
|
3. izjemne ugodnosti
v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih |
|
4. dotrajanost in
zapuščenost objekta oziroma stavbnega zemljišča |
|
5. smotrno
izkoriščanje stavbnega zemljišča |
|
6. večje motnje pri
uporabi stavbnega zemljišča |
|
7. merila za druge
objekte |
|
8. merila za
oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. |
|
Za določitev nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata
naslednji merili: |
|
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter
napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in |
|
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča glede na izvedbeni prostorski
akt. |
|
12. člen |
|
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na
objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
---------------------------------------- |
|
Opremljenost Število točk |
|
---------------------------------------- |
|
1. cesta –
asfaltna 15 |
|
–
makadamska 10 |
|
2.
vodovod 10 |
|
3.
kanalizacija 20 |
|
4.
elektrika 10 |
|
5.
telekomunikacije 15 |
|
6. javna
razsvetljava 10 |
|
7. kabelska
TV 5 |
|
8. urejeni
pločniki 10 |
|
9.
plinovod 10 |
|
---------------------------------------- |
|
13. člen |
|
Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost priključka na javno cestno, vodovodno,
električno, telefonsko, kanalizacijsko, plinovodno omrežje in kabelsko
televizijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti
oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi
dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in
naprav. |
|
14. člen |
|
Lega in namen uporabe
stavbnega zemljišča |
|
Glede na lego in
namembnost so stavbna zemljišča razvrščena: |
|
1. na stavbna
zemljišča za stanovanjske namene |
|
2. na stavbna
zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti, |
|
3. na stavbna
zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti |
|
4. na stavbna
zemljišča za počitniške dejavnosti. |
|
15. člen |
|
Lega in namen uporabe
stavbnega zemljišča se v dveh območjih ovrednoti z naslednjim številom
točk: |
|
----------------------------------------------------------- |
|
Območje |
|
Lega in
namen 1. 2. |
|
----------------------------------------------------------- |
|
1. stanovanjski
namen 180 150 |
|
2. poslov. namen
gospod. dej. 250 220 |
|
3. poslov. namen
družb. dej. 180 160 |
|
4. počitniške
dejavnosti 280 250 |
|
----------------------------------------------------------- |
|
Namen uporabe
nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego znotraj
opredeljenih
kakovostnih skupin in glede na namembnost območja, kot jo določa
izvedbeni prostorski akt – IPA: |
|
----------------------------------------------------------------------------- |
Lega in
namen
Območje |
----------------------------------------------------------------------------- |
1. 2. |
1. območja za izgradnjo stanovanjskih stavb
5 4 |
2. območja za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb
7 6 |
3. območja za izgradnjo poslovnih stavb
10 8 |
------------------------------------------------------------------- |
|
|
16. člen |
|
Smotrna izkoriščenost
stavbnega zemljišča |
|
Za smotrno
izkoriščenost stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v
dva razreda ter se točkujejo z naslednjim številom točk: |
|
----------------------------------------------------------- |
|
Območje |
|
Objekt 1. 2. |
|
----------------------------------------------------------- |
|
– individualna
stanovanjska hiša 140 120 |
|
– stanov. hiša z
gospod. poslop. 120 110 |
|
– objekt z 2-4
stanovanji 115 100 |
|
– objekt z 5-10
stanovanji 100 80 |
|
– objekt z 11 in
več stanovanji 75 70 |
|
----------------------------------------------------------- |
|
17. člen |
|
Pri posameznih
dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
|
|
Izjemne ugodnosti v
zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se ovrednotijo
z naslednjim dodatnim številom točk: |
|
-------------------------------------------------------------------------- |
|
Območje |
|
Dejavnost 1.
2. |
|
-------------------------------------------------------------------------- |
|
– kmetijstvo,
lov, gozdarstvo |
|
(nad 2.000 m2
neposrednih |
|
proizvodnih
kapacitet) 200 180 |
|
– ribištvo –
ribogojstvo 200 180 |
|
– predelovalne
dejavnosti 200 180 |
|
– gradbeništvo
200 180 |
|
– ravnanje z
odpadki 300 270 |
|
– trgovina,
popravila motornih vozil |
|
in izd. široke
porabe 500 400 |
|
–
gostinstvo 500 400 |
|
– promet,
skladiščenje in zveze 370 350 |
|
– bančništvo in
zavarovalništvo 2.000 2.000 |
|
– poslovanje z
nepremičninami, |
|
najem in
poslovne stor. 2.000 2.000 |
|
– druge javne,
skupne in osebne |
|
storitvene
dejavnosti 300 270 |
|
– zasebna
gospodinjstva |
|
z zaposlenim
osebjem 50 45 |
|
– poštne
storitve 2.000 2.000 |
|
-------------------------------------------------------------------------- |
|
18. člen |
|
Zapuščenost in
dotrajanost objekta |
|
Vsi zapuščeni in
dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se dodatno ovrednotijo z
naslednjim številom točk: |
|
-------------------------------------- |
|
Območje Število točk |
|
-------------------------------------- |
|
1. 70 |
|
2. 60 |
|
-------------------------------------- |
|
Kriteriji za zapuščen
in dotrajan objekt so: |
|
1. nenaseljen objekt
(brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti) |
|
2. nevzdrževan
zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča |
|
3. nedograjen objekt
več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja. |
|
Objekti na stavbnih
zemljiščih iz tega člena se ovrednotijo s pripadajočim številom točk, če
se ugotovi najmanj dva kriterija za stanje objekta. |
|
19. člen |
|
Merila za druga
stavbna zemljišča |
|
Število točk za m2
površine se določi na naslednji način: |
|
---------------------------------------------- |
|
Drugi
objekti Št. točk |
|
---------------------------------------------- |
|
elektro vodi
(primarni) |
|
telekomunikacijski vodi in plinovodi |
|
bencinski servis
1.500 |
|
odprta
skladišča 50 |
|
gostinski
vrtovi 50 |
|
---------------------------------------------- |
|
objekti zvez (oddajniki, sprejemniki) 15000 točk. |
|
Površine, ki služijo za obratovanje bencinskih servisov in druge
pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti, so po tem odloku
druga zazidana stavbna zemljišča (poslovne površine). |
|
Površine za normalno rabo bencinskega servisa predstavljajo poslovne
površine objektov, celotne površine manipulativnega prostora in površine
vkopanih rezervoarjev. |
|
Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so
površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so
potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar
znaša 40 m2. |
|
V. DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA |
|
20. člen |
|
Vrednost točke za
izračun nadomestila na območju Občine Šalovci določi občinski svet vsako
leto posebej s sklepom. |
|
21. člen |
|
Letna višina
nadomestila se določi tako, da se skupno število točk iz 12., 15., 16.,
17., 18., 19. člena tega odloka množi s površino zavezančevega objekta
oziroma s površino zazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za
izračun nadomestila. |
|
Vsaka sprememba
števila točk in površine se pri odmeri nadomestila zavezancu upošteva
naslednji mesec po nastali spremembi. |
|
Mesečna višina
nadomestila za zazidano stavbno zemljišče iz 19. člena se določi v
skladu s tem členom, ter upoštevaje točk za komunalno opremljenost
stavbnega zemljišča iz 12. člena tega odloka. |
|
Za nezazidana stavbna zemljišča se skupno število točk iz 12. člena in
15. člena odloka pomnoži s površino iz 3. in 6. člena tega odloka in z
letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
Višina točke za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče za
leto 2004 je 0,2 SIT. |
|
22. člen |
|
Odmero, pobiranje,
izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila opravlja
pristojna davčna služba v skladu z zakonom o davčni službi in z zakonom
o davčnem postopku. |
|
23. člen |
|
Obveznost za plačilo
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri letno s tem, da je
zavezanec dolžan obveznosti poravnati po trimesečjih. |
|
Zavezanci so dolžni
plačati obveznost v 30 dneh po poteku trimesečja. |
|
Za neplačane ali
nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno
z zakonom o davkih občanov. |
|
24. člen |
|
Nadomestilo se
zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje
uprava Občine Šalovci. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz
uradnih evidenc. Odločba o odmeri se praviloma izda večinskemu lastniku
oziroma enemu od solastnikov, če jih je več v istem deležu. Občina
Šalovci lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da ji
posredujejo vse potrebne podatke za izračun nadomestila. Na tak način
pridobljeni podatki se tudi lahko uvrstijo v uradne evidence. Zavezanci
so dolžni sporočiti v petnajstih dneh po prejemu obvestila oziroma
poziva upravi Občine Šalovci in davčni službi, potrebne podatke za
odmero nadomestila. |
|
25. člen |
|
Zavezancem za
plačilo, ki podatkov Občinski upravi občine Šalovci ne sporočijo, se
odmeri nadomestilo od površine, ki je za odmerni predmet na razpolago v
uradnih evidencah, oziroma po oceni strokovne službe uprave Občine
Šalovci. |
|
26. člen |
|
Če občinska uprava
oceni, da se poslovno dejavnost opravlja na večji površini od
prijavljene, se nadomestilo odmeri po podatkih iz uradnih evidenc. Na
zahtevo uprave Občine Šalovci so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni
v petnajstih dneh sporočiti točne podatke, potrebne za odmero
nadomestila. Prav tako so zavezanci občinski upravi dolžni sporočiti vse
spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku spremembe. |
|
27. člen |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča, stanovanjskih in počitniških po tem odloku
je prihodek proračuna Občine Šalovci in se uporabi za izgradnjo
komunalnih vodov in naprav v Občini Šalovci. |
|
VI. OPROSTITVE
PLAČILA NADOMESTILA |
|
28. člen |
|
Nadomestilo se ne
plačuje za zemljišča, ki se uporablja: |
|
– za potrebe obrambe,
|
|
– za potrebe tujih
držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva
ali v njih stanuje njihovo osebje, |
|
– za potrebe
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, |
|
– za potrebe
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
|
– za objekte, ki
imajo status kulturnega spomenika, |
|
– za objekte, ki so v
lasti Občine Šalovci in so namenjeni za opravljanje lastnih dejavnosti,
|
|
– za stavbe, ki jih
verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost (cerkve, kapele,
župnišča), |
|
– za potrebe
humanitarnih organizacij. |
|
29. člen |
|
Na lastno zahtevo so
oproščeni plačila nadomestila za dobo pet let zavezanci, ki so kupili
novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko
stanovanjsko hišo, če so bili v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše ali v ceni zemljišča za zidavo plačani stroški za
urejanje stavbnega zemljišča. |
|
Petletna doba
oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v
stanovanje ali stanovanjsko hišo oziroma največ osem let od izdaje
gradbenega dovoljenja. |
|
30. člen |
|
Oprostitev
nadomestila (v celoti ali deloma) lahko uveljavljajo zavezanci:
|
|
– zaradi elementarnih
ali drugih nesreč, |
|
– zaradi socialne
ogroženosti |
|
– zaradi drugih
utemeljenih vzrokov. |
|
Merila za oprostitev
so: |
|
I. Pri elementarnih
in drugih nesrečah na objektih od katerih se plačuje nadomestilo: |
|
--------------------------------------------- |
|
Škoda na objektu
v % Doba oprostitve |
|
--------------------------------------------- |
|
30–40 2 leti |
|
41–60 3 leta |
|
61 in
več 5 let |
|
--------------------------------------------- |
|
II. Pri socialni
ogroženosti: |
|
– 100% oprostitev
plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarno
pomoč kot edini vir preživetja po zakonu o socialnem varstvu;
|
|
– 50% oprostitev
plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarni
dodatek; |
|
– zahtevku za popolno
ali delno oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi oziroma se odobrena
oprostitev ukine; |
|
– kolikor se ugotovi,
da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost
zavezanca in družinskih članov, ki živijo skupaj z zavezancem, oziroma
oseb, ki jih do zavezanca veže preživninska obveznost; |
|
– kolikor se ugotovi,
da z zavezancem živijo osebe, ki niso družinski člani pa pridobivajo
dohodke. |
|
III. Zaradi drugih
utemeljenih vzrokov, o tovrstnih oprostitvah na predlog župana odloča
Občinski svet občine Šalovci. |
|
31. člen |
|
Nadomestilo tudi ne
plačujejo fizične osebe od gospodarskih objektov kot so: objekti za rejo
živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme
in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, lope za hrambo
kmetijske mehanizacije, kolikor ti objekti služijo zasebni rabi.
|
|
V primeru, da se
objekti našteti v prejšnjem odstavku uporabljajo v pridobitnih
dejavnostih, se nadomestilo plačuje. |
|
32. člen |
|
Zahtevo za popolno
ali delno oprostitev plačila nadomestila lahko zavezanci vložijo pri
upravi Občine Šalovci. |
|
O popolni ali delni
oprostitvi plačila nadomestila odloča uprava Občine Šalovci v upravnem
postopku, ob upoštevanju v tem odloku določenih meril za oprostitev
plačila nadomestila. |
|
Po prejemu odločbe
odmeri nadomestila pa lahko zavezanci v zakonitem roku ugovarjajo odmeri
nadomestila pri Davčnem uradu Murska Sobota, izpostava v Murski Soboti. |
|
VII.
KAZENSKA DOLOČBA |
|
33. člen |
|
Z denarno kaznijo od 80.000 SIT do
150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
podjetnik posameznik, ki: |
|
– ne sporoči
pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
|
|
– prijavi nepravilne
podatke za odmero nadomestila, |
|
– ne prijavi
spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od dneva nastanka
spremembe. |
|
Odgovorna oseba
pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno
kaznijo 40.000 SIT. |
|
Fizična oseba se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 25.000 SIT do
50.000 SIT. |
|
VIII.
KONČNA DOLOČBA |
|
34. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 42306-1/01 |
|
Šalovci, dne 2. marca
2001. |
|
Župan |
|
Občine Šalovci
|
|
Aleksander Abraham l.
r. |