New Page 1

 

Na podlagi 9. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), VI. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US) v povezavi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), določb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 55/99) ter 16. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 96/03) je Občinski svet občine Loški Potok na 7. redni seji dne 12. 12. 2003 sprejel

 

 

ODLOK

 

 

o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Loški Potok plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnem besedilu: NUSZ), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.

 

 

V Občini Loški Potok se NUSZ plačuje v skladu z določili tega odloka.

 

 

2. člen

 

 

Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

 

Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

 

3. člen

 

 

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe in drugih poslovnih površin.

 

 

V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.

 

 

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje tudi v primeru, ko stavba ne stoji na zemljišču, ki ga je možno šteti za gradbeno parcelo.

 

 

Plačilo NUSZ ne pomeni legalizacijo črnih gradenj.

 

 

3. a člen

 

 

Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora…), ki je lahko fizična oseba, samostojni podjetnik, oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter pravna oseba.

 

 

Zavezanec za plačilo NUSZ je lahko večinski lastnik ali eden izmed solastnikov, če jih je več v istem deležu solastnine.

 

 

II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO

 

 

4. člen

 

 

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se uvrstijo v tri kakovostne skupine. Kakovostne skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:

 

 

– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,

 

 

– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,opremljenost s komunalno infrastrukturo,

 

 

– ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.

 

 

Znotraj posameznih območij je mogoče oblikovati na osnovi kriterijev iz tega člena podobmočje.

 

 

1. kakovostna skupina obsega naselje UN Hrib – Loški Potok center – jug

 

 

2. kakovostna skupina obsega območja k. o. Hrib – Loški Potok (brez UN), Mali Log, Retje, Srednja vas – Loški Potok, Šegova vas, Travnik, Draga, Glažuta, Podpreska, Srednja vas pri Dragi.

 

 

3. kakovostna skupina obsega območja ostalih naselij.

 

 

5. člen

 

 

Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafičnih kartah, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled na Občini Loški Potok.

 

 

Pri opredeljevanju lege in namembnosti zemljišča se upoštevajo tudi kartografske podlage in določila prostorskih planskih dokumentov (Uradni list RS, št. 5/99) in izvedbenih aktov ter prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 12/99) in odloka o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Hrib – jug (Uradni list RS, št. 55/99).

 

 

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

 

 

6. člen

 

 

Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila:

 

 

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

 

 

2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,

 

 

3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

 

 

4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,

 

 

5. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča na območju 1. skupine,

 

 

6. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.

 

 

Za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata naslednji merili:

 

 

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in

 

 

2. lega in namembnost stavbnega zemljišča glede na izvedbeni prostorski akt.

 

 

7. člen

 

 

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnost priključka na te objekte in naprave se vrednoti z naslednjim številom točk:

 

 

1. cesta

10

2. vodovod

10

3. elektrika

10

4. javna razsvetljava

10

5. telefon

5

6. kabelska televizija

5

Možnost priključitve je podana, če se stavbno zemljišče nahaja največ 50 metrov od primarnega voda ali naprave.

 

 

8. člen

 

 

Namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego, namembnost in smotrno uporabo zemljišča v vseh treh kakovostnih skupinah in se jim določi naslednje število točk:

 

 

 

Namembnost stavbnega zemljišča

Kakovostne skupine

 

 

 

1.

2.

3.

 

1.

Stanovanjski objekti – stanovanjske površine

60

40

20

2.

Počitniški objekti – površine za občasno rabo

0

200

100

3.

– kmetijstvo, lov, gozdarstvo

500

400

200

4.

– gosp. dejavnost industrija

500

400

200

5.

– obdelava in predelava lesa

400

300

100

6.

– predelovalne dejavnosti

500

400

200

7.

– gradbeništvo

500

400

200

8.

– trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe

500

400

300

9.

– gostinstvo

500

400

300

10.

– promet, skladiščenje in zveze

500

400

300

11.

– finančne in druge poslovne storitve

1000

500

300

12.

– druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti

100

100

60

13.

– ostale dejavnosti

400

100

200

           

 

 

 

9. člen

 

 

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego v opredeljenih kakovostnih skupinah in glede za namembnost območja, kot jo določa izvedbeni akt – IPA.

 

 

Šifra

Namembnost območja po IPA

Število točk po kakovostnih skupinah

 

 

1.

2.

3.

1.

Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb

0,3

0,2

0,1

2.

Območja za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb

0,4

0,3

0,2

3.

Območja za izgradnjo poslovnih stavb

0,6

0,5

0,3

 

 

 

10. člen

 

 

Odprta skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti oziroma namenu uporabe, kot določa prejšnji člen tega odloka.

 

 

11. člen

 

 

V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih znotraj 1. in 2. kakovostne skupine.

 

 

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prvega odstavka tega člena se obračunajo naslednjim dejavnostim:

 

 

Šifra

Vrste stanovanjskih objektov

Število točk

8.

– trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe

400

9.

– gostinstvo

400

11.

– finančne in druge poslovne storitve

800

 

 

 

12. člen

 

 

Vsi zapuščeni in dotrajani stanovanjski objekti na zazidanih stavbnih zemljiščih 1. in 2. kakovostne skupine se dodatno ovrednotijo s 100 točkami.

 

 

Vsi zapuščeni in dotrajani poslovni (proizvodni) objekti, ki se nahajajo na komunalno opremljenih zemljiščih in se ne uporabljajo (se v njih ne izvaja dejavnost) se dodatno vrednotijo z 200 točkami.

 

 

Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:

 

 

1. nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti,

 

 

2. nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča,

 

 

3. nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.

 

 

Objekti na stavbnih zemljiščih iz tega člena se ovrednotijo s pripadajočim številom točk, če se ugotovita najmanj dva kriterija za stanje objekta.

 

 

13. člen

 

 

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

 

 

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in objekte v lasti občine, ki jih uporabljajo humanitarna, kulturna in športna društva, ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

 

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in objekte dejavnosti občine in krajevnih skupnosti.

 

 

Nadomestila ne plačujejo občani, ki so prejemniki stalne oblike materialne družbene pomoči.

 

 

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od gospodarskih objektov, kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za hrambo kmetijske mehanizacije. V slučaju pridobitne dejavnosti se nadomestilo plačuje.

 

 

Nadomestila ne plačujejo občani, ki so lastniki objektov v 2. in 3. kakovostni skupini in nimajo zagotovljenih minimalnih stopenj komunalne opremljenosti.

 

 

Merila za določanje oprostitev iz tega odstavka so:

 

 

– stavbno zemljišče ni priključeno na javno vodovodno in električno omrežje,

 

 

– dovoz do stavbnega zemljišča ni zagotovljen z javno cestno mrežo.

 

 

Oprostitev velja v obeh oziroma ob enem od navedenih pogojev.

 

 

Nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih.

 

 

Nadomestila so oproščeni občani, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar ipd.) do odprave posledic, praviloma do 5 let.

 

 

14. člen

 

 

Zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila NUSZ mora zavezanec vložiti na Občino Loški Potok. Prispele zahteve obravnava komisija za pritožbe plačevanje NUSZ.

 

 

IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

 

 

15. člen

 

 

Mesečna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče po merilih iz 7., 8., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

 

 

Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče po merilih iz 7. in 9. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.

 

 

16. člen

 

 

Vrednost točke za izračun nadomestila določa s sklepom Občinski svet občine Loški Potok. Vrednost točke se določi najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

 

 

17. člen

 

 

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence zavezancev NUSZ. Zavezanci so dolžni na poziv občine sporočiti vse osnovne podatke, ki so potrebni za izračun NUSZ. Če na poziv Občine Loški Potok zavezanci ne dostavijo vseh potrebnih podatkov za izračun NUSZ, se za neto površino zazidanega stavbnega zemljišča odmeri NUSZ po naslednjem:

 

 

– 200 m2 za stanovanjski in počitniški namen in

 

 

– 500 m2 za poslovni namen.

 

 

Površine nezazidanih stavbnih površin se odmerijo glede na podatke iz zemljiškega katastra.

 

 

Zavezanci so dolžni sproti sporočati pristojnim organom vse spremembe, ki vplivajo na določanje višine nadomestila.

 

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

18. člen

 

 

Občinska uprava vzpostavi celotno evidenco stavbnih zemljišč (nezazidanih in zazidanih) ter evidenco zavezancev za plačilo NUSZ. Evidenco zavezancev za plačilo NUSZ najpozneje do 31. 12. tekočega leta preda davčnemu uradu za izdajo odmernih odločb zavezancem za plačilo NUSZ za naslednje leto.

 

 

19. člen

 

 

Do vzpostavitve celotne evidence iz prejšnjega odstavka se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območjih, za katera je evidenca vzpostavljena.

 

 

20. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 55/99, sprememba Uradni list RS, št. 17/01).

 

 

21. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1. 1. 2004.

 

 

 

 

 

Št. 423-06/03-3

Župan Občine Loški Potok

 

 

Loški Potok, dne 12. decembra 2003.

Janez Novak, inž. l. r.