Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter
7. in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11 in 24/14) je Občinski svet Občine Črnomelj na
3. redni seji dne 23. 12. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kočevje |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN
je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta (Uradni list RS, št. 99/07). |
(3) OPPN
je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. OPPN-20/2013 v decembru 2014. |
2. člen |
(vsebina
in oblika OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni
obliki. |
(2)
Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
|
– opis
prostorske ureditve, |
–
umestitev načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna
določila, |
– podrobna
določila, |
– zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
|
– rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije, |
– faznost
izvedbe prostorske ureditve, |
– drugi
pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, |
–
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
|
–
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
(3)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. Izsek
iz občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj |
2.
Pregledna situacija |
2.1
Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
|
3. Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji |
4.1
Ureditvena situacija OPPN, M 1:1000 |
4.2
Ureditvene enote OPPN, M 1:1500 |
4.3
Prerezi terena s prikazom pozidave, M 1:1000 |
4.4 Prikaz
območja za razvoj objektov, M 1:1500 |
5.1
Prometna situacija, M 1:1000 |
5.2 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000 |
6. Prikaz
ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, M 1:1500 |
7. Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1500 |
8. Načrt
parcelacije, M 1:1500. |
3. člen |
(priloge
OPPN) |
Priloge
OPPN so: |
1.
Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj |
2. Prikaz
stanja prostora |
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
|
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5.
Obrazložitev in utemeljitev akta |
6.
Povzetek za javnost |
7.
Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje. |
4. člen |
(pomen
kratic) |
Kratice
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO:
enostavni objekt, |
– FI:
faktor izrabe gradbene parcele, |
– FZ:
faktor zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI:
gospodarska javna infrastruktura, |
– NO:
nezahtevni objekt. |
5. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) V tem
OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem
načrtu Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – TP in 10/13
– obvezna razlaga). |
(2) V tem
OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
ureditvena
enota: |
je sklop
gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dovoljenih
dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in
ostalih ureditev, |
območje za
razvoj objekta(ov): |
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo,
gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več
objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj
objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih
ureditev, |
pravokotna
frčada: |
je
funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali
podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja
kapne lege objekta; oblikovana je kot pravokoten kubus z ravno oziroma
enokapno streho; frčada(e) se postavljajo skladno s kompozicijo fasade,
praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam, |
kubus:
|
osnovni
element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in
volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa,
če stranice niso zalomljene ipd., |
pomožni
kubus: |
je
prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so
nadstrešek in pergola, kot pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot
prizidek oziroma kot del objekta in podobno, |
gradbena
linija osnovnega objekta: |
je
gradbena linija, ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru, da
je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje glavna
dostopna pot v območje (cesta A) ali regionalna cesta. |
II.
TEKSTUALNI DEL OPPN |
1. Opis
prostorske ureditve |
6. člen |
(prostorske ureditve) |
S tem OPPN
se na območju dela mesta Črnomelj načrtuje ureditev: |
– območja
za enostanovanjsko gradnjo, |
– območja
z možnostjo razvoja centralnih dejavnosti, |
– območja
zelenih površin, |
–
pripadajočih zunanjih površin in |
–
gospodarske javne infrastrukture. |
7. člen |
(rušitve
objektov) |
Na območju
urejanja se zaradi novih ureditev odstranijo stanovanjski objekt na
zemljišču s parc. št. 758/2, k.o. Loka, gospodarski objekt na zemljišču
s parc. št. 758/3, k.o. Loka in lesen gospodarski objekt na zemljišču s
parc. št. 760/2, k.o. Loka. Lesene gospodarske objekte je dovoljeno
prestaviti ali jih uporabiti v druge namene (servisni objekti na zelenih
površinah ipd.). Po potrebi se odstrani tudi druge objekte. |
2.
Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
8. člen |
(območje
urejanja) |
(1)
Območje OPPN je locirano na JZ delu mesta Črnomelj, ob regionalni cesti
Črnomelj – Vinica. Območje predstavlja vmesni prostor med obstoječo
grajeno strukturo dela naselja Loka in Kočevje. |
(2)
Območje urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele
zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske
ureditve: 747/1, 746/3, 746/11, 751/6, 747/2, 752/8, 752/2, 752/14,
760/2, 760/3, 760/4, 760/5, 746/12, 752/9, 752/4, 752/15, 752/12,
752/11, 755, 779, del 2414/11, del 786, del 783, 782, 778/1, del 763/1,
778/2, del 777/2, del 776/2, 775/2, del 776/1, del 1021/10, del 1021/1,
del 766, del 763/9, del 760/1, 757, del 756/2, 759, 758/1, 758/4, 758/3,
del 758/2, vse k.o. Loka. Območje OPPN meri cca 3,5 ha in je prikazano v
grafičnem delu OPPN. |
9. člen |
(ureditvene enote) |
Območje
urejanja je razdeljeno na sedem ureditvenih enot (UE), in sicer:
|
– UE A1 –
območje obstoječe domačije, s površino cca 2.899 m², |
– UE A2 –
območje ob regionalni cesti, s površino cca 2.810 m², |
– UE A3 –
območje jedra soseske, s površino cca 19.597 m², |
– UE A4 –
območje južnega roba soseske, s površino 2.539 m² |
– UE B –
območje ob vstopu v sosesko, s površino cca 3.831 m², |
– UE D1 –
zeleni pas na vzhodnem robu dostopne ceste, s površino cca 947 m²,
|
– UE D2 –
zeleni pas na jugovzhodu območja OPPN, s površino cca 2.244 m². |
10. člen |
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Vplivi
ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v
neposredni okolici OPPN ter zemljišča potrebna za gradnjo GJI. Po
izgradnji predvidenih ureditev bo soseska sicer predstavljala dodatne
obremenitve glede prometa v območju, vendar pa bodo nove ureditve
pozitivno vplivale na prometni režim v območju. |
(2) Del
obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste
I. reda, št. R1-218, na odseku 1213 Črnomelj–Kanižarica v km 0,830 na
levi strani v smeri državne stacionaže (v nadaljevanju: regionalna
oziroma državna cesta). Posegi v varovalni pas državne ceste se izvajajo
v soglasju z upravljavcem. |
(3) Nove
gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja
urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
11. člen |
(koncept
prostorske ureditve) |
(1)
Območje OPPN se ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno bivanju
in spremljajočim dejavnostim. V delu kjer meji na regionalno cesto in ob
vozliščih poti so dovoljene centralne dejavnosti v manjšem obsegu.
|
(2) Na
območju OPPN se načrtuje nova povezovalna cesta, med regionalno cesto na
severu in območjem gozda na jugu, ki je del, v strateškem delu
Občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj, načrtovane povezovalne
ceste. |
(3) Na
območju OPPN se načrtuje enostanovanjska pozidava. Na vzhodnem in južnem
robu območja, se v okviru OPPN načrtuje zeleni pas, ki novo sosesko loči
od goste strukture stanovanjske pozidave ob Ulici Danila Bučarja na
vzhodnem robu in na jugu omogoča počasen prehod grajene strukture v
gozd, brez poseganja v gozdni rob. |
(4) OPPN
določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja
urejene soseske, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na južnem delu
mesta. |
3. Splošna
določila |
12. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
(1) Na
območju OPPN so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne
generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih
mestih (površina prostorov za dejavnost do 60 m²). |
(2) V UE B
so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega
prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina
prostorov za dejavnost do 120 m²). |
(3) V UE
A1 je poleg dejavnosti iz prvega odstavka, v omejenih gabaritih
dovoljena sprememba namembnosti in gradnja objektov za potrebe
dejavnosti povezanih s turizmom, gostinstvom, trgovino in podobno. |
13. člen |
(vrste
dopustnih objektov) |
(1) Na
območju OPPN so v UE A1, A2, A3, A4 in UE B dopustne gradnje naslednjih
vrst objektov: |
–
stanovanjske stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja
za stanovanjske namene, in sicer so dovoljene enostanovanjske stavbe,
|
–
nestanovanjske stavbe, ki so pomožni objekti in podobni objekti za
dopolnitev obstoječe pozidave ter funkcije osnovnega objekta in so glede
na zahtevnost gradnje manj zahtevni objekti. |
(2) Na
območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti gospodarske javne
infrastrukture, zelene površine, podporni zidovi, ograje,
stabilizacijski objekti za zadržanje plazov ipd. |
(3) Na
območju OPPN so v UE A1 in UE B, če se izkaže investicijski interes,
dopustne gradnje nestanovanjskih stavb (poslovnih, poslovno
stanovanjskih), pod pogojem, da ne generirajo tovornega niti večjega
osebnega prometa. |
(4) Na
območju OPPN je skladno s predpisi dovoljena gradnja naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja,
podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica,
rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče (le
v UE B in na delu UE A3), kolesarska pot in pešpot, športno igrišče na
prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
objekt za oglaševanje (le v UE B, UE D1 in UE D2), pomožni komunalni
objekti, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov. |
14. člen |
(vrste
dopustnih gradenj in del) |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje
novih objektov, |
–
rekonstrukcije objektov, |
–
sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili
tega odloka, |
–
vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v
javno korist), |
–
odstranitve objektov oziroma njihovih delov. |
15. člen |
(dopustna
izraba prostora) |
(1) Na
območju UE A1, A2 in A3 je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele
največ 0,4 in faktor izrabe največ 0,7. Na območju UE B je dopusten
faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ
1. |
(2) Na
območju UE B, ki je že pozidano, je dopusten faktor zazidanosti največ
0,75. |
16. člen |
(odmiki od
mej sosednjih zemljišč) |
(1) Odmiki
objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj
območja OPPN so: |
– najmanj
3,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj
1,5 m – za majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
|
– 0,5 m –
za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI,
samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, gozdno pot in podobno,
vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte namenjene
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(2) Ob
soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega
odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni
požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika
lahko postavljeni do parcelne meje. |
4.
Podrobna določila |
17. člen |
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A1) |
(1) V UE
A1 je dovoljen razvoj obstoječe domačije, stanovanjskega in gospodarskih
objektov. Dovoljena je rekonstrukcija objektov v obstoječih gabaritih in
gradnja novih, po določilih tega odloka. |
(2)
Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit objektov, z razmerjem stranic
najmanj 1:1,5 in širino največ 9 m. Višinski gabarit je največ (K) + P +
M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 35° in 45°,
kritina opečni zareznik, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta,
čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene
so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov je dovoljena
postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada
objektov se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih
pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna
členitev fasade objekta, prav tako okenskih in vratnih odprtin. Objektu
ni dovoljeno dodajati pomožnih kubusov, razen kot poudarek vhoda v
objekt, nadstrešek, oziroma le v primeru, da je objekt po dodajanju
enotnega kubusa. |
(3) Možna
je dozidava objektov do največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju
ostalih pogojev tega odloka. |
(4)
Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) skladno z določili
tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju
stanovanjskega oziroma poslovnega objekta. |
18. člen |
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A2 in A4) |
(1)
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih objektov ter pomožnih objektov.
Objekti se gradijo vzporedno z dostopnimi stanovanjskimi ulicami ali
vzporedno s plastnicami, glede na morfologijo terena. |
(2)
Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit objektov, z razmerjem stranic
najmanj 1:1,5 in širino največ 9 m. Višinski gabarit je največ (K) + P +
M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 40° in 45°,
kritina je opečni zareznik, sleme je vzporedno z daljšo stranico
objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m,
dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov se dovoli
postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada
objekta se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih
pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna
členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta
in pomožnih kubusov. Dovoljena je uporaba lesa, kovine in stekla. Barve
fasad naj bodo v odtenkih od rumene do rjave, ter bele in sive barve.
Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris
v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno
streho, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže
objekta. Na območju ob regionalni cesti se lahko pomožni kubusi dodajajo
le za gradbeno linijo osnovnega objekta, oziroma največ do gradbene meje
opredeljene v grafičnem delu akta (4.1 Ureditvena situacija).
|
(3) Ne
glede na določilo prejšnjega odstavka je možna dozidava objektov do
največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega
odloka. |
(4)
Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega
objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko
tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico skrito za vencem. |
19. člen |
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A3) |
(1)
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih objektov ter pomožnih objektov.
Objekti se gradijo vzporedno z dostopnimi stanovanjskimi ulicami ali
vzporedno s plastnicami. |
(2)
Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit stanovanjskega objekta, z
razmerjem stranic najmanj 1:1,25 in širino največ 10 m. Višinski gabarit
je od (K) + P do (K) + P + M oziroma P + 1 + (p). Streha objekta je
ravna ali enokapna, naklona do 25°. Dovoljena je simetrična dvokapnica
nižjega naklona, največ 35°, pri kateri je kritina opečni ali betonski
zareznik v odtenkih sive (opečni ali betonski zareznik) ali rjave barve,
sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni.
Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade.
Na strehe in fasade objektov je dovoljena postavitev sončnih
sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje
sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih
geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev,
ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih
kubusov. Dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugo. Barve fasad
naj bodo v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Objekti
naj bodo čim bolj enotnega kubusa. Dovoljeno je dodajanje pomožnih
kubusov na osnovni tloris, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno
streho in ne smejo presegati višine pritličja. Na območju ob glavni
dostopni cesti (A) v območje OPPN se lahko pomožni kubusi dodajajo le za
gradbeno linijo osnovnega objekta. |
(3) Ne
glede na določilo prejšnjega odstavka je možna dozidava objektov do
največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega
odloka. |
(4)
Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega
objekta. |
20. člen |
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE B) |
(1) V UE B
je dovoljena rekonstrukcija in dozidava obstoječih objektov ter gradnja
stanovanjskega objekta oziroma poslovno-stanovanjskega objekta, s
pomožnimi objekti, kot so nadstreški, garaže in podobno. |
(2) Pri
oblikovanju stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov se
upoštevajo določila za stanovanjske objekte v enoti UE A2. |
(3) Dovoli
se gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) v okviru dovoljenega faktorja
zazidanosti in dejavnosti dovoljenih z OPPN. Pri oblikovanju le teh se
upošteva oblikovanje obstoječega stanovanjskega objekta. |
(4) Na
območju že zgrajenih objektov se dovoli rekonstrukcija in dozidava
obstoječih objektov tako, da se likovno poenoti podobo grajenega tkiva v
območju oziroma približa oblikovanju predvidenih objektov. |
21. člen |
(urbanistično-arhitekturni pogoji v enotah zelenih površin) |
(1) Na
območju UE D1 in D2 so dovoljene javne, poljavne ali zasebne zelene
površine za katere veljajo merila in pogoji iz 22. člena tega odloka.
|
(2) V
območju UE B se ob dostopni cesti v območje uredi ekološki otok in
prostor za transformatorsko postajo. V zaledju enote se uredi otroško
igrišče, prostor za posedanje in podobno. Dovoljena je tudi ureditev
manjšega parkirnega prostora za obiskovalce igrišča. |
(3)
Dovoljena je gradnja EO in NO, in sicer v neposredno bližino objektov,
ki jim pripadajo oziroma za zeleno bariero predvidenega drevoreda ali
žive meje. Dovoljena je postavitev urbane opreme, informativnih tabel
ipd. |
22. člen |
(zunanje
ureditve) |
(1) Zelene
površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo
sosesko. Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot so
lipa, javor in druge. Na javnih površinah, predvsem na otroških
igriščih, se ne dovoli uporaba strupenih in alergenih rastlin. Žive meje
se na območjih ob dostopnih cestah dovolijo do višine 1 m, drugod lahko
tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je najmanj 1 m, od pločnika 0,5
m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti. Površine se
lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami.
Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dovoljena.
|
(2)
Zelenica ob glavni cesti (cesta A) se ureja kot zelena površina ali pa
kot zasebni prostor sosednjih objektov ob ulici Danila Bučarja. Zasadi
se drevored z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot je javor in druge,
možna je tudi zasaditev žive meje z avtohtonim grmičevjem, ciprese se ne
dovolijo. |
(3) Urbana
oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi,
koši za smeti in podobno) in se izbere skladno s katalogom mestne opreme
za mesto Črnomelj. |
5. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
23. člen |
(splošne
določbe) |
(1)
Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno
omrežje. Pri načrtovanju se upošteva naslednje dokumente: |
– Državni
prostorski načrt za 3. Razvojno os, južni del, Novo mesto – Maline
(Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2
Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, Uradni list RS,
št. 102/12, |
–
Projektno dokumentacijo: Obvoznica Črnomelj, št. proj. 94-0411,
|
–
Izgradnja vodovodnega sistema v Občini Črnomelj; območje Dobliče –
Zilje, PGD, št. proj. 1077-2/10, Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana,
|
–
Kanalizacija Črnomelj – Ulica Kočevje, IDZ, št. proj. 20/2013, marec
2013, izdelovalca Ambiens Črnomelj d.o.o., Črnomelj. |
(2) Na
mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni
tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki
načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo
ustrezne tehnične rešitve. |
(3) V
primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni
obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede
v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4) Pred
izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI
zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in
vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma
lastnika določene GJI. |
(5) V času
gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
|
(6)
Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov GJI na objektih, ki se rušijo.
|
(7)
Direkcija RS za ceste ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi obratovanja
in vzdrževanja regionalne ceste na objekte znotraj območja OPPN. |
24. člen |
(podrobne
določbe glede prometnih ureditev) |
(1) OPPN
Kočevje se na državno cestno omrežje priključuje predvidoma v km 0,830
na levi strani v smeri stacionaže regionalne ceste I. reda, št. R1-218,
na odseku 1213 Črnomelj–Kanižarica. Predviden cestni priključek bo z
obstoječo državno cesto in obvoznico Črnomelj tvoril 4-krako križišče.
|
(2) V prvi
fazi izgradnje priključka iz prvega odstavka tega člena se predvidi
nesemaforizirano križišče brez posebnih pasov za zavijalce. V drugi fazi
izgradnje prometnega omrežja, ki sovpada z realizacijo načrtovane
soseske, se predvidi možnost izgradnje posebnih pasov za leve zavijalce
(na regionalni cesti in na kraku povezovalne ceste na zahodno obvozno
cesto) ali dodatna razširitev skupnega pasu, če se ob upoštevanju
dejanskih prometnih obremenitev za to izkaže potreba. |
(3) Pri
načrtovanje se zagotovi: |
– varno
odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
–
opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
|
–
opremljenost s cestno razsvetljavo, |
– da s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma
ne bo moteno vzdrževanje državne ceste, |
–
upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
(4) Pri
načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega
odstavka upošteva še naslednja določila: |
–
osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo
negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu, |
– vzorec
zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča,
preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije
in opreme v skladu z resorno zakonodajo, |
– trase
vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni
izvedbi, |
– za
postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje
turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa. |
25. člen |
(prometne
ureditve) |
(1)
Območje OPPN se z glavno dostopno cesto (cesta A) naveže na regionalno
cesto na SZ strani in na JP 556621 – Ulico Danila Bučarja na JV strani.
|
(2) Na
cesto A se priključijo sekundarne ceste v območju OPPN (ceste A1, A2 in
A3) in rekonstruirana JP 556621 – Ulica Danila Bučarja, izjemoma tudi
individualni priključki. Če se pri projektiranju dostopne ceste A
izkaže, da je priključevanje na dostopno pot zaradi upravičenih razlogov
neizvedljivo, se v fazi projektiranja najde alternativna rešitev.
|
(3)
Obstoječa javna pot JP 556621 – Ulica Danila Bučarja se v delu OPPN
rekonstruira v širini vozišča 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,60
m. Ulica Danila Bučarja se v prehodu v obstoječi del naselja Nova Loka –
ob parceli 775/1, k.o. Loka, zapre za motorni promet, ohrani se peš
povezava in povezava s kolesom. Navezava na Čopovo in Marentičevo ulico
ostane nespremenjena. |
(4)
Tehnični elementi javne prometne gospodarske infrastrukture:
|
– glavna
dostopna cesta (cesta A) se izvede v skupni širini 11,60 m: vozišče
2x(2,75 m+ 0,50) kolesarska steza 2x(1,25 m+0,5), pločnik 1x1,60 m,
|
–
sekundarne ceste (ceste A1, A2 in A3) se izvedejo kot dvosmerne slepe
ulice širine 5,0 m z obračališčem na slepem delu ceste, |
– JP –
odsek 556621 – Ulica Danila Bučarja se v delu OPPN rekonstruira v širini
vozišča 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m, |
–
priključni radiji ceste A na regionalno cesto so 12,0 m, priključni
radiji sekundarnih cest (ceste A1, A2, A3) na cesto A so 10,0 m.
Vzdolžni nagib cest se bo praviloma prilagajal terenu in bo znašal do
max 6%, prečni nagib bo min 2,5%. Vsa križišča so nivojska. |
(5)
Individualni priključki se praviloma navežejo na sekundarne ceste v
območju (ceste A1, A2 in A3) in naprej na cesto A oziroma na regionalno
cesto. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v
grafičnem delu akta (5.1 Prometna situacija). Če objektov in zemljišč ni
mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto, se
individualni priključki izvedejo neposredno na regionalno cesto v skladu
s pogoji in soglasjem upravljavca. |
(6)
Odvodnjavanje prometnih površin znotraj območja se izvede z odvodom
padavinskih voda v lokalne ponikovalnice. |
(7)
Kolesarski promet: Ob cesti A bo izvedena obojestranska enosmerna
kolesarska steza z navezavo na obojestransko kolesarsko stezo na
deviaciji Viniške ceste, ki poteka po celotni trasi Z obvoznice.
Kolesarska steza se označi z različno barvo asfalta. |
(8) Peš
promet: Prehode za pešce se načrtuje celostno, predvidi se ustrezne
ukrepe na mestu priključevanja ceste A na regionalno cesto (cestna
razsvetljava, signalizacija itd.). Ob cesti A se izvede enostranski
pločnik z navezavo na pločnik na Viniški ulici in na pločnik na
deviaciji Viniške ceste na SZ strani OPPN ter na navezavo rekonstruirane
Ulice Danila Bučarja z enostranskim pločnikom na JV strani OPPN. Ob
sekundarnih cestah pločnik ni predviden. |
(9)
Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel,
izjemoma se samostojno parkirišče dovoli tudi na območju UE A3, na
parceli z oznako 25 v grafičnem delu akta (8 Načrt parcelacije).
|
(10)
Gozdne poti: v območju se zagotavlja dostop do gozdnih površin v zaledju
območja OPPN, predvsem na območju enote UE A4 in južnega dela UE A3, in
sicer v primeru, da ni mogoče zagotoviti nadomestnih gozdnih poti izven
stavbnih zemljišč. |
26. člen |
(vodovodno
omrežje) |
(1)
Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v regionalni
cesti. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden v
cestnem telesu. |
(2)
Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi
se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. |
(3)
Dovoljeno je zbiranje in uporaba deževnice. |
(4) Pri
projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v Občini Črnomelj ureja
oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe
vodooskrbe v Občini Črnomelj. |
27. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na
širšem območju urejanja je predvidena rekonstrukcija kanalizacije v
ločenem sistemu v regionalni cesti. V okviru rekonstrukcije kanalizacije
je predvidena izgradnja črpališča na zemljišču s parc. št. 663/1, k.o.
Loka, s tlačnim prečrpavanjem fekalij v smeri proti Črnomlju in
priključevanjem na centralno čistilno napravo Črnomelj. |
(2) Vsa
fekalna kanalizacija iz območja OPPN se spelje v črpališče na zemljišču
s parc. št. 663/1, k.o. Loka. Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega
omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu gravitacijsko,
razen območja ob sekundarni cesti A1, kjer se del kanalizacije izvede s
tlačnim vodom. |
(3) Do
izgradnje kanalizacijskega omrežja v območju je dovoljena gradnja malih
komunalnih čistilnih naprav ustrezne kapacitete. Pred načrtovanjem je
potrebno izdelati hidro-geološko analizo prevodnosti meteornih in
prečiščenih odpadnih vod v ponikovalnico. Za obratovanje male čistilne
naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe. |
(4) Za
odvod padavinske vode s streh objektov in površin se padavinska voda
spelje v ponikovalnice ali uporabi za sanitarne in druge potrebe.
|
(5) Pri
projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Črnomelj ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne tehnične
pravilnike. |
28. člen |
(ogrevanje) |
(1)
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.
|
(2)
Kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje
skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno
biomaso. |
29. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Objekti se priključujejo na elektroenergetsko omrežje na obstoječi
transformatorski postaji TP, Kočevje, locirani na zemljišču s parc. št.
747/1, k.o. Loka na območju UE A1, ki se lahko prestavi na območje UE B,
in sicer na zemljišče s parc. št. 760/1, k.o. Loka. Pred odstranitvijo
obstoječe TP je potrebno vključiti v omrežje novo TP in prevezati
obstoječe odjemalce iz TP Kočevje. |
(2) Razvod
elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem
telesu. |
(3)
Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture)
se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
(4) Javna
razsvetljava: Ob glavni dostopni cesti (cesta A) na zunanji strani
pločnika, se izvede javna razsvetljava. Ustrezno razsvetljeni morajo
biti tudi vsi prehodi za pešce. Ob sekundarnih dostopnih cestah se
izvede javna razsvetljava po potrebi. Razsvetljava mora biti izvedena s
svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, in sicer v
skladu z določili uredbe, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
30. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Na
območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga po
potrebi dogradi. |
(2) Razvod
telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni
izvedbi v cestnem telesu. |
(3)
Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne
dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
31. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) Uredi
se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti
opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije
odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki
(kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami
odloka, ki v Občini Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
|
(2) Na
območju OPPN se določi ena zbiralnica ločeno zbranih in bioloških
odpadkov – ekološki otok, in sicer ob vstopu v območje, v okviru UE B.
|
(3) V času
izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati
na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki,
ki nastanejo pri gradbenih delih. |
6. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
32. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
Na območju
OPPN ni evidentirane ali zavarovane kulturne dediščine. |
7. Rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
33. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju
OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave. |
34. člen |
(varstvo
tal in voda) |
(1) Pri
gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za
področje varstva voda. |
(2)
Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 27. členom tega odloka.
Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z
določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na
erozijskem območju prikazanem v grafičnem delu akta (7: Prikaz ureditev
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom) je potrebno načrtovati na tak način,
da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija
terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno. |
35. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Med
gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih
vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču
in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa
gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri
transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena
mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno
vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne. |
(3) Po
končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv,
ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje
energetske učinkovitosti novih objektov. |
(4)
Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN,
niso dovoljeni. |
(5) Pri
ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki
ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse
dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro
vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
36. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Na območju
se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
določi II. stopnja varstva pred hrupom, razen v območju neposredno ob
regionalni cesti (UE A1, UE A2 in UE B), kjer se določi III. stopnja
varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti
presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna
gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in
ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. |
37. člen |
(ravnanje
s plodnim delom tal) |
Posegi v
tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar
najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter
uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na
območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
38. člen |
(varstvo
pred onesnaženjem z odpadki) |
Pri
izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri
ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času
gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne
odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih
ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov.
Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno
deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
39. člen |
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) |
Pri oskrbi
načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne
vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije
(npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.). |
8. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
40. člen |
(ukrepi za
obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na
območju OPPN ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka
podtalnica. |
(2) Del
območja je opredeljen kot erozijsko območje in je prikazan v grafičnem
delu akta (7: Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom). Pri
pripravi projektne dokumentacije je treba zagotoviti
geološko-geotehnično poročilo s poudarkom na eroziji terena, s katerim
se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi poročila se
izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se zaradi posega
v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako drugače ogrozila
stabilnost zemljišča. |
(3) V
primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno
ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma
programi. |
41. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Vse
ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da
upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne
ločitve. |
(3)
Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V
primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in
živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo
ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme
za gasilce. |
(4) Vode
za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s
hidranti. |
42. člen |
(potresna
varnost) |
(1) Pri
dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni
pospešek tal 0,175 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS
(Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z
določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti
objektov. |
(2) Pri
projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila
predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila
ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
9. Načrt
parcelacije |
43. člen |
(parcelacija) |
(1) Za
gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in
velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je
prikazan v grafičnem delu akta (8: Načrt parcelacije). |
(2)
Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo, pri čemer se
površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
|
(3) Za
parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe
zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo. |
10.
Faznost izvedbe prostorske ureditve |
44. člen |
(faznost
izvedbe) |
(1)
Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne
faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu
tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. |
(2) Za
gradnjo na posameznih parcelah predvidenih v OPPN, ki niso vezane na
izvedbo glavne dostopne ceste v območje in posameznih sekundarnih cest,
so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko
infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za
komunalno urejanje celotnega območja. |
11. Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
45. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev. |
(2) Promet
med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V
času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo
je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3) Vse
izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
(4) Vsa z
gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se
po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5)
Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja
(zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.)
zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv
ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju
nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti
takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb. |
12.
Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
46. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih
z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati
bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih
območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi
odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti
posegajo ta odstopanja. |
(3) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od
podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše
stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. |
13.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
47. člen |
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet
Občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje
mesta Črnomelj. |
III. KONČNE DOLOČBE |
48. člen |
(vpogled v
OPPN) |
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni
obliki na sedežu Občine Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in
digitalno obliko velja analogna oblika. |
49. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
50. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
350-2/2013 |
Črnomelj,
dne 23. decembra 2014 |
|
Županja
Občine Črnomelj
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
|