Na podlagi drugega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 14/99, 4/01 in 8/2003) na 16. seji, dne 5. julija 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 za območje Občine Hoče-Slivnica, v letu 2001

1. člen

(uvodne določbe)

S sprejetjem tega odloka se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine dosedanjih planskih aktov, ki so veljali za območje Občine Hoče-Slivnica na podlagi sklepov organov prejšnje (Mestne) Občine Maribor, v okvir katere je pred 1. januarjem 1999 spadalo tudi območje Občine Hoče-Slivnica, in sicer:

prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93, 8/93, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 12/00 - v nadaljevanju dolgoročni plan) in

prostorske sestavine družbenega plana Mesta Maribor (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 12/00 - v nadaljevanju srednjeročni plan).

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine oziroma Mesta Maribor, ki se nanašajo na območje Občine Hoče-Slivnica, se spremenijo in dopolnijo tako, da se integralno glasijo, kakor je navedeno v tem odloku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana sestoji iz tekstualnega in kartografskega dela plana. Tekstualni in kartografski del tega odloka predstavljata medsebojno dopolnjujočo se celoto v tem smislu, da tekstualni del ne nadomešča kartografskega in obratno.

V naslovu tega odloka navedeni prostorski akt ima tudi naslednja sopomenska naziva:

- prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Hoče-Slivnica,

- prostorski plan Občine Hoče-Slivnica.

V tem odloku ima pojem ždružbeni plan' enak pomen kot pojem žsrednjeročni plan'.

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI IN USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

Človekovi posegi v prostor učinkujejo na dolgi rok, večkrat pa delno ali celo popolnoma onemogočijo povrnitev v prejšnje prostorsko stanje. V primeru zgrešenih posegov so lahko zato posledice v prostoru tudi nepopravljive. Zaradi vsega tega bodo usmeritve na prostorskem področju med najpomembnejšimi vodili dolgoročnega družbenega razvoja v občini. Uresničevanju trajnostnega in uravnoteženega prostorskega razvoja bo podrejeno oz. prilagojeno usmerjanje gospodarskega razvoja in s tem povezana prioriteta investicij.

Dosedanji družbeni razvoj je zlasti tekom preteklih desetletij povzročil neravnovesja pri ravnanju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora in dejavnostmi, ki se v prostoru izvajajo. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, pretirani izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena (vode, zrak, kmetijska zemljišča, gozdovi, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot ter k sanaciji današnjega stanja, pri čemer bodo upoštevane ugotovitve o obstoječih in pričakovanih vplivih raznolikih človekovih dejavnosti na okolje.

V prihodnjem obdobju bo prostorski razvoj v občini usmerjan tudi v kvalitetnejše dograjevanje obstoječega. V tem duhu bo dana podpora zlasti tistim dejavnostim, ki imajo majhne oz. obvladljive in kratkotrajne vplive na okolje. Nove dejavnosti v prostoru bodo zvrstno in po obsegu prilagojene nosilni kapaciteti okolja. Iz dosedanjega razvoja izhajajoča strukturna nesorazmerja v prostoru (poselitvene razmere, stanje razvitosti infrastrukture, ekološka poškodovanost in ogroženost prostora) bo potrebno reševati na selektiven način.

Pri usmerjanju prostorskega razvoja v posameznih območjih občine bodo upoštevane razvojne prednosti in omejitve teh območij. Glede na to, da so med območji razlike glede prostorskih in z le-temi povezanih razmer in problemov, bo vrsta, zahtevnost in prioriteta ukrepov ter posegov temu ustrezno prilagojena.

Tudi s primernimi prostorsko ureditvenimi ukrepi bo potrebno omejiti oziroma obvladati negativne populacijske trenede, kot je npr. staranje in zmanjševanje števila prebivalcev v nekaterih območij občine.

Usmerjanje namenske rabe prostora bo slonelo na razreševanju prostorskih nasprotij (npr. med poselitvenimi potrebami in varovanjem kmetijskih površin, med agrarnimi operacijami in varovanjem naravne dediščine itd.) ter na varstvu dobrin splošnega pomena pred neustreznimi posegi vanje.

Skladno namensko rabo prostora je mogoče doseči z ohranjanjem kvalitetnih sestavin kulturne krajine in njihovih medsebojnih razmerij. To je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve v prostoru občine, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in s takšnimi posegi v prostor, ki bodo skladni z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnično oziroma ekonomsko naravnane, temveč bodo upoštevale okoljevarstvene vidike in vključevale elemente za kvalitativno izboljšanje obstoječih grajenih in prirodnih prostorskih struktur.

Pri urejanju prostora, ki bo povezano z novimi rabami prostora oz. izkoriščanjem naravnih dobrin bo posebna skrb posvečena ohranjanju krajinotvornih elementov, ki so pomembni za ohranitev biotske raznovrstnosti, in preprečevanju degradacij površinskih vodotokov. Nove zazidalne površine ne bodo formirane na območjih pomembne naravne dediščine oz. na območjih, ki imajo poseben ekološki, habitatski in/ali biodiverzitetni pomen. Pri novih posegih v prostor, zlasti tistih v zvezi z raznolikimi infrastrukturami, bodo ustrezno upoštevane tudi obstoječe krajinotvorne prvine, ki imajo poseben ekološki pomen, in ekološki koridorji ter povezave. Novi posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine oz. povečanju njene vrednosti. V primeru za ohranitev vrst neugodnega obstoječega krajinskega stanja oz. stanja pozidanosti prostora bodo načrtovani novi habitati in zeleni koridorji.

Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:

- usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;

- ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;

- varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;

varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;

- varovati ekosisteme z visoko stopno naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;

- na urbaniziranih območjih v čim večji meri ohranjati naravne prvine;

- pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine naslednji:

- skrb za ekološko ravnovesje,

- izboljšanje in varovanje okolja,

- ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,

- optimalno omrežje naselij,

- smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,

- uravnotežena namenska raba prostora,

- prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,

- dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.

2. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU - ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA

Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter namenske rabe prostora temeljijo na prej navedenih ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo (to je dejansko) rabo prostora in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, državne in regionalne potrebe glede razvoja v prostoru, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih nasprotij oz. konfliktov med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na istoimenski karti št. 1.

2.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in varovana najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč), ki so trajno namenjena za proizvodnjo hrane in se povečini nahajajo v nižinskem delu občine. Tudi druga kmetijska zemljišča (2. območje kmetijskih zemljišč) so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji. Na kmetijskih zemljiščih v ravninskem delu občine bo pospeševano uvajanje okolju prijazne in po proizvodni intenzivnosti optimalne pridelave, ki bo skladna tudi z zahtevami varovanja tukajšnje podtalnice.

Obdelovanje kmetijskih zemljišč nima zgolj pridelovalnega pomena, temveč predstavlja tudi vrednoto oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza ter identitete kulturne krajine. To bo upoštevano tudi pri izboru rastlinskih vrst, na posameznih območjih pa s sočasno rabo s strani več dejavnosti, katerih medsebojni vplivi se ne izključujejo (npr. kmetijska proizvodnja - rekreacija - turizem).

Celota planskih usmeritev in ukrepov v zvezi s kmetijskimi zemljišči in nanje vezanimi dejavnostmi bo naravnana tudi tako, da bo posvečena skrb ohranjanju in razvoju kmetij, zlasti tistih v demografsko ogroženih delih občine. Plodna tla bodo varovana pred razvrednotenjem, zastrupljanjem, uničenjem, erozijo ipd., že poškodovana tla pa bodo sanirana, pri čemer bodo imele prednost najbolj poškodovane oz. ogrožene površine.

Proizvodna sposobnost slabših kmetijskih zemljišč bo izboljšana z agrarnimi operacijami, in sicer z namenom izboljšati jih oziroma izboljšati pogoje obdelave na njih (medsebojne zamenjave zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije (osuševanja, namakanja, agromelioracije)). Pred leti že uvedeni komasacijski postopki bodo zaključeni. Za izboljšanje pogojev obdelave in bolj ekonomično pridelavo bo preko zamenjav in komasacij pospeševana bo zložba lastniško razdrobljenih kmetijskih zemljišč. Agromelioracije v hribovitih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo služile tudi preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije se bodo nanašale tudi na obnovo travniških nasadov sadja in vinogradov na absolutnih legah obronkov Pohorja, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke pridelave. V gostih nasadih bo sadje pridelovano na način, ki je čim bolj naravi prijazen. Občina bo sodelovala pri pripravi nacionalnega programa namakanja kmetijskih zemljišč.

S tem planom so na območju občine planirane naslednje agrarne operacije:

osuševanje (vključno z rednim vzdrževanjem in periodičnim saniranjem osuševalnih sistemov) na območju katastrskih občin Pivola, Rogoza, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Slivnica, Hočko Pohorje in Bohova na skupni površini 292 ha;

namakanje na območju katastrskih občin Orehova vas, Hotinja vas, Rogoza, Bohova, Pivola in Spodnje Hoče (skladno z veljavno programsko zasnovo za ta namakanja);

hribovite oz. višinske agromelioracije (apnenje, gnojenje, planiranje, krčenje zarasti ipd.) na pohorskih kmetijah na območju katastrskih občin Pivola, Polana, Slivniško Pohorje in Hočko Pohorje na skupni površini 210,5 ha;

periodično ponavljajoče se agromelioracije trajnih nasadov na območju katastrskih občin Radizel, Čreta, Zgornje Hoče, Pivola in Polana na skupni površini 136 ha;

komasacije na območju katastrskih občin Pivola, Spodnje Hoče, Bohova, Rogoza, Slivnica, Orehova vas in Hotinja vas na skupni površini 1217 ha.

V okviru priprave idejne, projektne in/ali izvedbene dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane smernice in pogoji, ki jih za take posege postavljajo drugi interesi v prostoru, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine, novogradnja in rekonstrukcija cest, urejanje vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu. Na tak način bo pri nadaljnjem razvoju rabe kmetijskih zemljišč doseženo uresničevanje naravovarstvene vloge kmetijstva (vzdrževanje ravnovesja v okolju, ohranjanje estetskih in funkcionalnih vrednosti prostora ipd.). Območja sočasne rabe morajo biti pred izvajanjem agrarnih operacij med sočasnimi uporabniki usklajena. Pri urejanju kmetijskih zemljišč ne bo izvedeno združevanje zemljišč v velike monokulturne komplekse tam, kjer bi to bilo v nasprotju z lastnostmi krajine oziroma. Neprimerno meliorirane in komasirane površine kakor tudi pripadajoče vodotoke je potrebno renaturirati v skladu z naravovarstvenimi principi in pri tem ustvariti nadomestne biotope.

Spremembe namembnosti delov kmetijskih zemljišč bodo izvedene v skladu s prostorsko in kmetijsko zakonodajo, določili tega plana in drugimi prostorskimi akti le tam, kjer bo za to izkazan širši javni interes, ugotovljen v prostorskem planu občine in države. Na takšnih kmetijskih zemljiščih izgubljena ali zmanjšana kmetijska proizvodnja bo ustrezno nadomeščena, in sicer z usposabljanjem slabše produktivnih kmetijskih zemljišč v hribovitem svetu in z vlaganji v optimizacijo možnosti obdelave kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine. Na zemljiščih, ki jim bo spremenjena namembnost samo za določen čas, bo po izteku začasne rabe (npr. izkop gramoza) znova vzpostavljena prvotna namenska raba.

Prostorske ureditve kmetijskih zemljišč bodo spremljale in vzpodbujale pridelavo za trg (predvsem na manjših kmetijah) in predelavo pridelkov v živilske izdelke ter druge dodatne dejavnosti na kmetijah za izboljšanje zaposlenosti ljudi na podeželju.

Ljubiteljska kmetijska obdelava je možna na drugih kmetijskih zemljiščih. Za potrebe te dejavnosti je možno postaviti pomožni objekt na podlagi občinskega odloka o pomožnih objektih.

Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora". Načrtovane agrarne operacije so prikazane na listih kartografske dokumentacije k planu.

2.2. GOZDOVI

Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:

- sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,

- trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in

- trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.

Strategija gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.

Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen (gozdne jase). Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij. Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda.

Po tem planu so v Občini Hoče-Slivnica ureditvena območja zgolj lesnoproizvodnih gozdov. Del le-teh je uvrščen v območje razglašanja gozdov s posebnim namenom v t. i. ožjem in širšem zelenem pasu mesta Maribor.

Prizadetost gozdov zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka ne le v občini, temveč širše v Sloveniji (in Evropi). Škodo v gozdu zaradi parkljaste divjadi bomo zmanjšali z ohranjanjem in vzdrževanjem življenjskega prostora za divjad, osnovanjem mirnih con, z usklajevanjem številčnosti divjadi s prehrambenimi sposobnostmi gozdnega ekosistema, z vzdrževanjem negozdnih pašnih površin s košnjo in z rednim spremljanjem in proučevanjem škod, ki jih povzroča divjad.

Na območju predvidenega regijskega parka Pohorje, ki seže tudi na del območja Občine Hoče-Slivnica, bo gospodarjenje z gozdom prilagojeno pogojem, ki so opredeljeni za potrebe varovanja tega parka.

Dosedanji trend povečevanja gozdnih površin zaradi zaraščanja opuščenih obdelovalnih površin se bo še nadaljeval. Pri tem bo za vsako posamezno zaraščajočo površino posebej opredeljeno, ali je zaraščanje smiselno (npr. zaradi plazovitosti območja) ali pa ga velja preprečiti. Krčenje gozdov v nižinskih predelih bo izvedeno tam, kjer bo to upravičeno in neobhodno potrebno za dogradnjo naselij in širitev oz. izgradnjo infrastrukturnih objektov, s tem da posegi v gozd in v gozdni prostor ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem kot celoto in funkcije gozda.

Ureditvena območja lesnoproizvodnih gozdov so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

2.3. VODNI VIRI

Raba in izkoriščanje vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov. V skladu z veljavnim občinskih odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje podtalnice na Dravskem polju. V skladu s sanacijskim programom za to podtalnico bodo izvedene naloge za njeno zaščito in saniranje njene onesnaženosti. Ohranjeni, varovani in normativno zavarovani bodo tudi vodni viri na Pohorju, na katerih bodo po potrebi izvedeni sanacijski ukrepi. Za zagotovitev dodatnih količin pitne vode bodo izvedena nadaljnja raziskovalna dela na Dravskem polju in proučena možnost za uporabo vode vzhodnopohorskih potokov. Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in upravljanja z vodami".

2.4. UPRAVLJANJE Z VODAMI

V občini ni večjega vodotoka, tukajšnji večji in manjši potoki pa imajo značilnosti hudourniških vodotokov s hitrimi in količinsko izdatnimi pretočnimi spremembami.

Na vodnogospodarskem področju bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena (ob)vodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. Varovan oziroma rezerviran bo prostor za nove in še neurejene odseke regulacij vodotokov. Vse našteto bo prispevalo k varstvu kakovosti in količin voda. Na odsekih vodotokov skozi pozidane dele naselij bodo načrtovane ureditve takšne, da bodo prispevale k povečanju ambientalnih, ekoloških in drugih bivalnih kvalitet prostora. Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč in za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečena okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.

Načrtovane so ureditve na odsekih Polanskega in Hočkega potoka ter na nekaterih manjših vodotokih (utrditve brežin ipd.). Izvedene bodo preostale regulacije vodotokov, ki izhajajo iz projekta izgradnje avtoceste in hitre ceste. Načrtovano je tudi urejanje hudourniških potokov v skladu s strokovno presojo in potrebami upravljalcev teh potokov, uporabnikov prostora ob njih in v skladu z interesi varstva naravnih vrednot. Načrtovane so sanacije ponikalnikov in njihovih pritokov. Načrtovane vodnogospodarske ureditve in druge aktivnosti v zvezi z urejanjem odtočnega režima bodo prispevale k zmanjšanju ogroženosti zaradi poplav (na lokacijah vzhodno od Bohove, južno od Spodnjih Hoč, med Hotinjo in Orehovo vasjo in v bližini Slivniških ribnikov). Zgrajene vodnogospodarske objekte in ureditve bodo upravljalci redno vzdrževali. Vzdrževalna in sanacijska dela morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila vodnega režima ali bistveno posegla v obvodni prostor.

Žarišča globinske erozije in plazenja bodo sanirana z namenom, da se preprečijo večje škode. Temu cilju bodo prilagojeni tudi nekateri od načrtovanih vodnogospodarskih ukrepov.

Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in upravljanja z vodami".

2.5. MINERALNE SUROVINE

Pri stari gramoznici v Spodnjih Hočah je potrebno pri načrtovanju upoštevati določila Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Slivnica - Pesnica (UL RS, št, 41/98 in 47/00). Opustitev črpanja gramoza in določitev nove namembnosti prostora bo izvedena s spremembo veljavnega ureditvenega načrta za gramoznico Hoče.

Črpanje gramoza bo potekalo na območju nove gramoznice Hoče (na lokaciji južno od dosedanjega območja gramoznice), delno pa tudi ob ureditvah kmetijskih površin. Za novo gramoznico je opredeljen tudi obstoječi raziskovalni prostor. Tudi območje nove gramoznice bo dolgoročno namenjeno za nadomestni ponikalnik. Pred morebitnim novim odpiranjem ali širitvijo obstoječih ali opuščenih površinskih kopov bodo izvršene detajlne geološke raziskave. Izkoriščanje mineralnih surovin in raba temu namenjenih območij bo načrtovana tako, da zaradi nje ne bodo okrnjene bistvene lastnosti geoloških naravnih vrednot v prostoru in da ne bo ogrožen njihov obstoj. Na jugovzhodnem delu območja stare gramoznice Hoče locirane dejavnosti podjetja Stavbar IGM (separacija, deponiranje) lahko ostanejo tukaj najkasneje do konca l. 2015, t. j. do preselitve teh dejavnosti na drugo lokacijo.

Zasnova mineralnih surovin je prikazana na karti št. 5 "Zasnova mineralnih surovin in sanacij".

2.6. NARAVNE VREDNOTE IN NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA

Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina obsegajo precejšen del območja občine in predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oz. integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.

S sistemom varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokomi. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oz. dediščine.

2.6.1 NARAVNE VREDNOTE

V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.

Skrajni vzhodni pohorski del občine je vključen v območje predlaganega regijskega (oz. naravnega) parka Pohorje, ki bo razglašen z vladno uredbo. Do normativnega zavarovanja tega parka bodo pri urejanju prostora na njegovem območju upoštevane smernice pristojne državne službe. Območje tega parka je hkrati območje pričakovanega obstoja mineralno-petrografskih naravnih vrednot. Preko območja občine potekata dva koridorja predlaganega ekološko pomembnega območja "jugovzhodno vznožje Pohorja", ki je del kontaktne cone med Pohorjem (Alpami) in Dravskim poljem (Panonsko nižino). Posebno varstveno območje, ki leži povečini znotraj prej omenjenega ekološko pomembnega območja, predstavlja območje Slivniških ribnikov vključno z njihovo okolico. Območje pričakovanih naravnih vrednot s področja ekosistemov, habitatov in rastlinskih ter živalskih vrst zajema območje predlaganega pohorskega naravnega parka in širše območje Slivniških ribnikov vse do gramoznice Hoče. Na vseh območjih, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot, veljajo priporočila za ravnanje v primeru odkritja (zavarovanje najdišča, obvestilo pristojni službi...). V povezavi z uveljavljanjem določil zakona o ohranjanju narave bo dopolnjen občinski odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti (tudi v zvezi s Slivniškimi ribniki in Račkim potokom). Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi nepravilne rabe, pozidave in posledic različnih vrst onesnaževanja, bodo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavana kot območja sanacij, za katere je potrebno opredeliti podrobnejše ukrepe za izboljšanje stanja.

Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje, za izdelavo vseh nadaljnjih planskih in izvedbenih aktov pa naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave.

Zasnova naravnih vrednot je prikazana na istoimenski karti št. 3.

2.6.2 NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA

na območju občine prispeva svoj delež k ohranjanju kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete slovenskega nacionalnega prostora. Zato bodo posegi v prostor občine takšni, da ne bodo prizadeli materialne substance te dediščine. Pri tem mora biti "in situ" ohranjena zlasti pomembnejša arheološka dediščina. Namen varovanja območij nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov je izboljšanje stanja in ohranjanje teh spomenikov, njihovo redno vzdrževanje, predstavitev in dostopnost. Varstvena določila občinskega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov bodo upoštevana pri izdelavi urbanistične dokumentacije. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov ter drugimi viri bo postopno sanirana in predstavljena važnejša kulturna dediščina.

Zasnova nepremične kulturne dediščine je prikazana na istoimenski karti št. 4.

2.7. OBMOČJA ZA REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU IN OBMOČJA ZA TURIZEM

Rekreaciji občanov in obiskovalcev od drugod bo namenjena ustrezno velika mera pozornosti. Tako bodo za potrebe vsakdanje aktivne rekreacije (sprehajanje, (smučarski) tek, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč, kolesarjenje, športne igre na igriščih...) urejene in vzdrževane zelene in rekreacijske površine v in ob naseljih ter navezane na obstoječa in predvidena območja s turistično funkcijo (izletniški, lovski, kmečki, obvodni in druge zvrsti zelenega turizma). Pri urejanju površin za eno ali večdnevno in dopustniško rekreacijo (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje...) bodo posebej upoštevane dostopnost teh površin, naravne vrednote, nepremični kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Urejanje rekreacijskih območij bo takšno, da pri tem ne ogroženo naravno ravnovesje ali degradirana kulturna krajina. Vse obstoječe ali načrtovane rekreacijske površine bodo medsebojno primerno prostorsko povezane, smiselno vključene v obstoječe oziroma načrtovane prostorske danosti in povezane z njim kompatibilnimi rabami prostora.

Prostor občine premore ugodne pogoje za letno in zimsko rekreacijo ter turizem. Raba prostora za ti dve dejavnosti bo trajnostno oziroma sonaravno usmerjena in ne zasnovana na industrijskem tipu množične rekreacije ter turizma. Hkrati bo ponujena enotno za celotno območje občine in funkcijsko povezana s širšim turističnim regionalnim območjem. V tem okviru bo še naprej najbolj pomembno Pohorje in območja okoli tukajšnjih že uveljavljenih rekreacijsko turističnih središč ter planinskih postojank (območje Bellevue, ki povečini leži znotraj sosednje občine Maribor, Mariborska koča, Poštarski dom, Pajkov dom, Planinka, Aparthotel Pohorje, Hočka koča... ). Prestavljena bo smučarska vlečnica Bellevue. Poleg nočitvenih zmogljivosti bodo gostom zagotovljena tudi športna igrišča v bližini turističnih in prenočitvenih objektov. O predvidenih posegih znotraj načrtovanega regijskega parka Pohorje in načrtovanih ekološko pomembnih območij se bo potrebno posvetovati z državno službo, pristojno za varstvo naravnih vrednot. Omejena rekreacijska raba prostora bo možna tudi v stari gramoznici Hoče. V okolici Slivniškega dvorca in na območju le-tega je načrtovana vzpostavitev športno turističnega območja, namenjenega golfu in spremljajočim dejavnostim (dve igrišči za golf, od tega eno šampionsko, v preurejenem gradu klubski prostori, prenočišča, restavracija, izobraževalni center, klubska hiša s parkiriščem, funkcionalni objekti...). Območje za golf bo vzpostavljeno tako, da bo v čim manjši meri okrnilo obstoječo rabo in funkcije prostora, v katerega bo umeščeno (zavarovano arheološko območje, okolica zavarovanih Slivniških ribnikov, gozd) oz. da bo obstoječe kvalitete tega prostora v čim večji meri vključilo v svoje ureditve.

V rekreativno in turistično ponudbo v občini bodo vključena tudi številna počitniška naselja na Hočkem in Slivniškem Pohorju, nastajajoči botanični vrt v Pivoli in športno letališče v Skokah. Izvajane bodo aktivnosti v zvezi s Podpohorsko vinsko turistično cesto in vzpodbujen razvoj kmečkega turizma s spremljevalnimi dejavnostmi (prodaja vina, sadja in drugih pridelkov, izdelkov domače obrti, lov in ribolov, jahanje, izletništvo, delo na kmetiji, ponudba programov aktivnih počitnic na kmetiji...). Na območju občine bodo urejene in/ali vzdrževane planinske, pohodniške, sprehajalne in učne poti ter kolesarske povezave in navezane na tovrstne ureditve v sosednjih občinah.

2.8. SANACIJA NARAVNIH VIROV

Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo (tudi) na območju Občine Hoče-Slivnica, določa naslednje skupne cilje:

- preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri izvajanju različnih dejavnosti zmanjšati tveganje za poškodbe in degradacije okolja;

- ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij;

- zmanjšanje nevarnosti za podtalnico;

- varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča;

- zmanjšati hrup, onesnaženost tal in elektromagnetna ter ionizirajoča sevanja.

Za uresničevanje navedenih ciljev bodo pomembne pravna oziroma normativna podpora (sprejemanje in uresničevanje odlokov in sanacijskih programov), finaciranje okoljevarstvenih aktivnosti, večja ekološka osveščenost ljudi, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, meritve onesnaženosti posameznih prvin okolja in upoštevanje načela "povzročitelj plača".

Cilj sanacije zraka je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi v zraku nikjer v občini ne bodo presegale mejnih imisijskih vrednosti. Za to bodo pomembni prehod na primernejše vrste goriv s povečanjem porabe zemeljskega plina in plinifikacija večjih naselij v občini. Z republiškim odlokom iz leta 1988 je celoten prostor občine uvrščen v 1. območje onesnaženosti zraka (zrak je onesnažen do ene petine dovoljene meje). Veljavni občinski odlok o varstvu zraka dele območja občine uvršča tudi v II. in III. območje onesnaženosti zraka (zrak je onesnažen pod in nad dovoljeno mejo), zato bomo poskrbeli za uskladitev med določili občinskega in državnega predpisa ter ob tem sedaj veljavni občinski odlok nadomestili z novim.

Posebno pozornost in prioriteto zahtevajo ukrepi za varovanje kakovosti podtalnice na Dravskem polju in drugih virov pitne vode v občini:

- gradnja kanalizacije in čistilnih naprav;

- sanacija opuščenih in nelegalnih gramoznic;

- urejanje nekaterih vodotokov;

- prehod na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernih gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev,

- zmanjšati tveganje za vodne vire z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo za okolje tveganih dejavnosti na primernejše lokacije;

- vzpostaviti kataster odpadkov (tudi nevarnih).

Za zagotovitev varstva kakovosti in količin voda bo potrebno preprečiti nastajanje novih točkovnih virov onesnaženja le-teh.

Ravnanje z odpadki bo obsegalo nadaljnje uvajanje sistema ločenega zbiranja odpadkov - zlasti nevarnih - na izvoru, urejanje rednega odvoza na celotnem območju občine, vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in predelava (kompostiranje) biološko razgradljivih odpadkov. Občina bo sodelovala pri aktivnostih v okviru projekta CEGOR (Center za gospodarjenje z odpadki regije). Te aktivnosti se bodo nanašale na:

- določitev lokacije odlagališča komunalnih odpadkov in izgradnjo tega odlagališča na območju ene od občin, ki je vključena v projekt CEGOR;

- opredelitev lokacije za zbirni center za odpadke, namenjen zbiranju komunalnih odpadkov na območju Občine Hoče-Slivnica.

Za nevarne odpadke, ki ne bodo odloženi na odlagališču v Metavi (v Mestni občini Maribor), bo opredeljen celovit način ravnanja z njimi. Za zmanjšanje ogroženosti okolja, zlasti podtalnice, bomo nadaljevali sanacijo odlagališča gudrona v Bohovi.

Poseben problem za okolje predstavljajo nelegalna odlagališča, ki jih bomo sanirali, in sicer prednostno tista, ki ogrožajo vire pitne vode. S poostrenim nadzorom bomo preprečevali tovrstno degradacijo in onesnaževanje okolja.

Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotovljeno med drugim tudi z ekološko varnim transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijske proizvodnje, nadalje s sanacijo ostankov rastlinskih zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev. Nad uporabo rastlinskih hranil in rastlinskih zaščitnih sredstev (pesticidov) v kmetijstvu bo izvajan monitoring.

V občini je prisoten tudi problem plazenja tal. S premišljeno rabo prostora in posegi v prostor bo poskrbljeno za preprečevanje nastajanja novih plazov. Obstoječi plazovi bodo sanirani, prioritetno tiste, ki ogrožajo stanovanjske zgradbe, ceste in kvalitetna kmetijska zemljišča.

Za zmanjšanje hrupa bodo:

- upoštevani protihrupni ukrepi pri pripravi prostorskih planskih in izvedbenih aktov, pri projektiranju objektov, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov ter

- upoštevano varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah.

Zakonske in podzakonske predpise o varstvu pred hrupom bodo uporabljene kot osnovo za določitev protihrupnih ukrepov pri stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi gradnji ter pri načrtovanju in izvedbi prometnic. Po potrebi bo izdelan in sprejet občinski odlok o varstvu pred hrupom. Območje občine je z vidika varstva pred hrupom razdeljeno na območja štirih stopenj varstva skladno z državno uredbo. Pri izdelavi novih prostorskih izvedbenih aktov oz. izvedbenih prostorskih aktov bo potrebno načrtovati ukrepe varstva pred hrupom, pri čemer stroški izvedbe zaščite pred prekomernim hrupom ne smejo bremeniti upravljalca atoceste.

Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati za tla nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.

Zasnova sanacij je prikazana na karti št. 5 "Zasnova mineralnih surovin in sanacij"".

2.9. POSELITEV

V občini so v zvezi s poselitvijo prisotni problemi, kakršni so stihijska gradnja po pobočjih in v stičnem prostoru med Dravskim poljem in Pohorjem, trend nadaljnjega razprševanja poselitve, zabrisane meje med nekaterimi naselji in degradirana podoba nekaterih starih vaških jeder. Spričo naštetega je oz. bo usmerjanje poselitve v občini eno od pomembnejših področij urejanja prostora. To usmerjanje bo temeljilo v glavnem na policentričnem konceptu, torej na zmerni koncentraciji v pomembnejših naseljih in ohranjanju kvalitetnih sestavin naselbinskega vzorca poselitve v ostalih delih občine. Izhodiščna oblikovalska vrednota usmerjanja poselitve je ohranjanje izvornega pokrajinskega pejsaža oz. podobe kulturne krajine. S tem namenom bo nova poselitev usmerjana tudi tako, da bo pri tem oblikovana diskontinuirana obcestna pozidanost prostora ob pomembnejših cestah. Tovrstna pozidanost naj vključuje vmesne prekinitve z zelenimi pasovi avtohtone vegetacije.

Poselitveni krak ob vznožju Pohorja bo obdržal ruralno-urbani videz širšega obmestnega prostora bližnjega regionalnega središča Maribor, vzhodni del občine pa bo odražal značaj agrarnega območja. Pri poseljevanju podeželja bodo ohranjene obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč: obcestna naselja in vasi na Dravskem polju in gručasta naselja ter samotne kmetije na Pohorju. Na Pohorju bo ohranjena razpršena poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti.

Gradnja objektov za počitniško bivanje bo možna v počitniških naseljih, združenih v zaključene komunalno opremljene celote, ki so locirane na Hočkem in Slivniškem Pohorju ter na delu Mariborskega Pohorja.

V naseljih z opredeljenim ureditvenim območjem naselja bodo zagotovljena prosta stavbna zemljišča, infrastrukturna opremljenost in dejavnosti, ki bodo služile tudi zaledju teh naselij. Prostorski ukrepi bodo prispevali k temu, da bodo tudi manjša podeželska naselja in območja s pretežno kmetijsko funkcijo pridobila nove razvojne možnosti in bivalne kakovosti. Gradbeni razvoj naselij bo spremljan z urejanjem komunalnega in energetskega omrežja ter objektov in z urejanjem ter izboljšanjem dostopnosti oz. prometnih razmer v naseljih. Pri načrtovanju pozidave na infrastrukturno neopremljenih površinah je usmeritev formiranje enotnih gradbenih kompleksov s skupno komunalno opremo.

Nova pozidava bo usmerjena na nepozidana oz. prosta zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in v prostorsko zaokrožene zaselke, prioritetno v tiste, ki so infrastrukturno že opremljeni. Ob tem bo potrebno paziti, da z novogradnjami ne bo sproženi novi infrastrukturni problemi. Oblikovane bodo jasne, prostorsko-gradbeno razvidne meje ureditvenih območij naselij in meje med naselji samimi. Pri novi pozidavi in urejanju naselij bo ustvarjene pregledne, humane, racionalne in estetske prostorsko gradbene strukture. Pri tem bo upoštevan širši prirodni okvir naselij tako, da mu bo prilagojeni zasnova širjenja na nove površine, gabariti, varovani pogledi in krajinske dominante. Saniran bo obstoječi gradbeni fond, predvsem kvalitetna arhitekturna dediščina.

Za širitev tistih naselij, kjer potreb po prostoru ne bo mogoče zadovoljiti znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja, bodo uporabljena manj pomembna kmetijska ali gozdna zemljišča, samo v izjemnih primerih, utemeljenih na zakonu in določilih tega plana, pa tudi del najboljših kmetijskih zemljišč. Pri odločanju o širitvah ureditvenih območij naselij bodo upoštevana določila prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.

Izven ureditvenih območij naselij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih stanovanjskih objektov možna kot zaokrožitev obstoječih zaselkov, za kar je pogoj predhodna sprememba namenske rabe prostora na teh zemljiščih v postopku sprememb in dopolnitev tega plana.

Preprečevana bo novogradnja na večjih kompleksih kmetijskih in gozdnih površin, na erozijskih žariščih, na plazovitih območjih.

Podeželje bo urejano na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih potreb, teženj in sprememb v osnovi ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri urejanju podeželja bo izhodišče tudi uvrščenost nižinskega dela občine (glede identitete prostora) v t. i. Dravsko arhitekturno regijo in znotraj te v arhitekturno krajino Maribor - Fram ter uvrščenost pohorskega dela občine v v t. i. Koroško arhitekturno regijo in znotraj te v arhitekturno krajino Pohorje. Pri vseh novih posegih v prostor obeh navedenih arhitekturnih krajin je potrebno poskrbeti za upoštevanje značilnosti oblikovanja tukajšnjih naselij in zgradb (avtohtona arhitektura). Zlasti pozorno je potrebno spremljati nove prostorske ureditve v naseljih, ki premorejo stara vaška jedra, z namenom, da ta jedra pridobijo izvorno, identifikacijsko podobo. V urejanje podeželja bodo s primerno namembnostjo vključene naravne vrednote in nepremični kulturni ter zgodovinski spomeniki.

Razvoj podeželja bo vzpodbujen z uvajanjem raznolikih dopolnilnih dejavnosti kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter z izvajanjem projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve oziroma izpopolnitve dejavnosti na kmetiji.

Negativne populacijske trende v nekaterih naseljih je potrebno zaustaviti, populacijsko sliko tega prostora pa izboljšati.

Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje. Izdelano evidenco nedovoljenih gradenj na območju Občine Hoče-Slivnica (kot delu prejšnje Občine Maribor) bomo dopolnjevali. Problematiko nelegalne gradnje bomo razreševali na osnovi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter njegovih dopolnitev in sprememb. Ob tem je potrebno nelegalne posege v prostor obravnavati selektivno glede na težo problematike. Izvajali bomo ukrepe za preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih gradenj.

2.9.1. Funkcije naselij v omrežju naselij

Omrežje naselij predstavlja osnovo in možnost, da razvoj, katerega nosilci so pomembnejša naselja, zajame celoten poseljeni prostor občine. Ob dovolj razvejanem naselbinskem omrežju lahko omejujemo razprševanje pozidave, omogočamo usmerjanje prebivalstva v gospodarsko aktivnejša območja in naselja ter izenačujemo bivalne pogoje med (sub)urbaniziranimi in podeželskimi območji.

V omrežju centralnih krajev niso predvidene večje spremembe. Po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti je naselje Spodnje Hoče opredeljeno kot središče občinskega pomena. V njem se bodo razvijale terciarne in kvartarne dejavnosti, ki bi jih naj naselje tega ranga imelo (upravne, zdravstvene, trgovske, finančne, kulturne, izobraževalne... dejavnosti), zraven tega pa še spremljajoče proizvodne, transportne, stanovanjske, rekreativne in druge dejavnosti. Sonaselji Slivnica - Radizel in Orehova vas - Hotinja vas imata spričo svojega števila prebivalcev, lociranosti in dobre dostopnosti tukajšnjih osnovnih oskrbnih ter storitvenih dejavnosti status lokalnega središča. V prihodnje naj bi centralna vloga sonaselja Slivnica - Radizel spričo predvidene razširitve obsega in vrste tu lociranih centralnih dejavnosti porasla, in sicer na stopnjo pomembnejšega lokalnega središča. Naselji Rogoza in Zgornje Hoče sta spričo nižje ravni v njiju lociranih centralnih dejavnosti opredeljeni kot ožji lokalni središči. Za ostala naselja v občini (Bohova, Čreta, Hočko Pohorje, Polana, Pivola in Slivniško Pohorje) ni predvideno načrtno vzpostavljanje storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Ta naselja bodo imela vlogo oskrbnih centrov le za lokalno prebivalstvo.

V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč in z drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujena dopolnitev teh dejavnosti. S tem bo dan prispevek k ustvarjanju čim bolj enakovrednih bivalnih pogojev na celotnem območju občine, preprečevano pa bo tudi slabšanje oz. stagniranje demografskega stanja v nekaterih delih občine.

Po klasifikaciji glede na proizvodne dejavnosti so Hoče uvrščene med t. i. naselja z večjimi proizvodnimi obrati. Opremljenost tukajšnje industrijske cone omogoča obstoječim podjetjem dopolnjevanje in spreminjanje proizvodnih programov, na obsežnih prostih površinah pa je možno locirati nova podjetja tehnično in intelektualno intenzivnejših proizvodnih dejavnosti ter spremljajoče transportne, blagovno distribucijske, trgovske ipd. dejavnosti.

Omrežje naselij in centralna ter proizvodna vloga nekaterih od teh je prikazana na karti št. 6 "Zasnova poselitve in omrežja naselij".

2.9.2. Ureditvena območja naselij, druga ureditvena območja za poselitev, razpršena poselitev in razpršena gradnja

Ureditvena območja naselij (UON) so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo oziroma poselitev nasploh. S tem planom so ureditvenim območjem naselij redefinirane njihove meje, pri njih urejanju pa je potrebno prvenstveno izkoristiti obstoječa stavbna zemljišča v njih s prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Namen prostorsko gradbenega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje racionalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, preprečevanje in saniranje razpršenih virov onesnaževanja, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč (1. območja kmetijskih zemljišč).

Na območju Občine Hoče-Slivnica so UON opredeljena za naslednja naselja: Bohova, Čreta, Hotinja vas, Orehova vas, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica, Spodnje Hoče in Zgornje Hoče. Druga ureditvena območja za poselitev so ureditvena območja počitniških naselij, ureditveno območje za turizem, šport in rekreacijo Bellevue na Pohorju in ureditveno območje za sanacijo razpršene gradnje v Zgornjih Hočah.

Nekatera UON so členjena na manjše planske cone, ki so dejavnostno in morfološko relativno enovite prostorsko ureditvene enote. Namembnost prostora znotraj teh con opredeljujejo prostorski izvedbeni akti. Če ti akti spremenijo zamejitev in/ali pretežno namembnost planskih con znotraj UON Slivnica, Radizel, Orehova vas, Hotinja vas, Rogoza in Bohova, je temu potrebno prilagoditi tudi zaris teh con v kartografski dokumentaciji k planu.

Druga ureditvena območja za poselitev na območju občine so počitniška naselja na Pohorju, del območja za turizem, šport in rekreacijo Bellevue, območje za šport in turizem v Slivnici in Čreti (golf) in območje za šolstvo v Pivoli (Fakulteta za kmetijstvo in študentski dom).

Izvedene bodo aktivnosti z namenom, da se na območju obstoječih stavbnih zemljišč na jugozahodu stare gramoznice Hoče formira drugo ureditveno območje, namenjeno proizvodnim, obrtnim, poslovnim in podobnim dejavnostim.

Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve (razpršena in razložena naselja), se ureditvena območja ne določijo - ohrani se avtohtona oblika poselitve.

Na območjih obstoječe razpršene gradnje, to je izven ureditvenih območij naselij, bo gradnja možna le v saniranih zaselkih, nastalih s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokrožanjem in za potrebe, ki jih v 8. členu dopušča Zakon o kmetijskih zemljiščih. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.

2.9.3. Stavbna zemljišča

Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v prostoru.

Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1 : 5000 kot stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev, stavbna zemljišča znotraj območij nekaterih infrastrukturnih objektov in naprav (avtocesta, letališče...) in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve. Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna razen zemljišč na območjih, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve, in pa tistih zemljišč, ki niso stavbna zemljišča že po samem zakonu (npr. vodna zemljišča).

Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

- na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;

- za graditev objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.

Območje stavbnega zemljišča, določenega v tem planu, se lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, v kolikor se pri izdelavi lokacijske dokumentacije ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin, ne sme povečati.

2.10. PROMETNO OMREŽJE

Globalni cilji zasnove prometnega omrežja in prometnih ureditev so povečanje dostopnosti območij v občini, mobilnosti vseh prebivalcev, povečanje propustnosti in varnosti prometa ter zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje.

Izvajan bo sistem prometnih ukrepov, s katerimi bo: zmanjševan motorizirani prometa v urbanih območjih, vzpodbujena uporaba javnih prevoznih sredstev in nemotoriziranih prevoznih sredstev, optimizirana razpoložljiva prometna infrastruktura in sistemsko urejen mirujoči promet. Vsled tega bodo:

- urejena območja omejene hitrosti in območja umirjenega prometa ter cone brez motoriziranega prometa (rekreativna območja, parki, trgi);

- urejena parkirišča in parkirna mesta s časovno omejenim parkiranjem, urejeno parkirišče za tovorna vozila;

- vsa naselja na območju občine se navežejo na mestni avtobusni javni potniški promet mesta Maribor (z novo linijo do Hotinje vasi, Orehove vasi, Radizela in Slivnice).

Obstoječe in načrtovano prometno omrežje v občini sestavljajo cestno in železniško omrežje, omrežje zračnega prometa in omrežje kolesarskih povezav. Zasnova prometnega omrežja je prikazana na istoimenski karti št. 7.

Pri posegih v prostor oziroma gradnjah je potrebno upoštevati pristojnosti in lastništvo nad prometnimi površinami in s tem povezanimi soglasji pristojnih organov za posege v varovalni pas ob prometnicah (t. j. ob kategoriziranih obstoječih in planiranih državnih in občinskih cestah ter ob železniški progi). Enako velja za območja različnih rab letališča, v katerih je raba prostora za druge dejavnosti tako ali drugače omejena.

2.10.1. Cestno omrežje

Cestno omrežje je zasnovano skladno z zasnovo poselitve in ga tvorijo kategorizirane državne in občinske cestne povezave.

Na območju občine potekajo odseki naslednjih državnih cestnih povezav:

- avtocesta A1 (Šentilj - Maribor - Celje - Ljubljana - Razdrto - Kozina - Koper) z vozlišči v Slivnici in Rogozi;

- glavna cesta I. reda G1-13 (Maribor (Ptujska) - Slivnica);

- regionalna cesta II. reda R2-430 (Slivnica - Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice - Celje);

- regionalna cesta II. reda R2-448 (Spodnje Hoče - avtocesta (priključek Rogoza) - letališče v Slivnici);

- regionalna cesta III. reda - turistična regionalna cesta R3-929 (Spodnje Hoče - Bellevue in Areh - Lukanja).

Na območju občine poteka trasa načrtovane avtoceste na odseku Slivnica - Draženci, ki je bila potrjena na Vladi RS v decembru 2003.

Rekonstruiran bo odsek turistične regionalne ceste RIII-929 od križišča proti Bellevueju do Areha.

Občinske ceste, ki so del zasnove cestnega omrežja predmetnega plana, so uvrščene v kategorijo lokalne ceste (skrajšano LC) in so namenjene povezovanju naselij v občini z naselij v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije. Na območju občine so načrtovane naslednje lokalne ceste:

- cesta, ki bo povezovala proizvodno območje v občini z proizvodnimi območji in prometnim terminalom v sosednji občini (Mestna občina Maribor) in bo namenjena pretežno tovornemu prometu, bo potekala v smeri S - J, vzporedno z železniško progo, vzhodno od nje;

- obvozna cesta naselja Rogoza;

- cesta iz v prejšnji alineji navedene ceste do športnega letališča Skoke;

- cesta od križišča R2-430 in G1-13 do Letališke ceste, ki zaključuje proizvodno območje severno od nje;

- cesta skozi Bohovo se pred železniško progo slepo zaključi, do ceste G1-13 se izvennivojsko preko železniške proge podaljša vzhodni odsek LC 380080 oz. "koridorska cesta''.

Rekonstruirana bo cesta skozi Rogozo proti Miklavžu (LC 380130). Druge kategorizirane in nekategorizirane občinske ceste bodo obnovljene, po potrebi tudi rekonstruirane, še posebno dovozne ceste do prometno težje dostopnih kmetij in turističnih območij. Izvedene bodo aktivnosti za izboljšanje cestne navezave Športnega letališča v Skokah na cestno omrežje v občini.

Tiste ceste, ki so opredeljene kot vinsko turistične, bomo urejali skladno z njihovim tovrstnim namenom.

2.10.2. Železniško omrežje

Občina je na železniško omrežje navezana preko odseka glavne proge I. reda oz. mednarodne proge E 67 Šentilj - Maribor - Pragersko. Železniška proga je dvotirna in elektrificirana.

Nivojska križanja železniške proge in cest bodo ukinjena, križanja novih cest in železniške proga pa morajo biti izvennivojska.

Železniške postaje se vključijo v sistem prestopnih točk za prestopanje med različnimi prometnimi podsistemi. Opremljene bodo z vso prometno infrastrukturo, ki bo podpirala takšno prestopanje (parkirišča, kolesarnice).

Za neposredno navezavo možnega tovornega prometa na letališču tudi po železniški progi do načrtovanega prometnega terminala za kombinirani tovorni promet v sosednji občini (Mestni občini Maribor) je načrtovan industrijski železniški tir od obstoječe proge do letališča. Ta tir bo od proge odcepljen z ene od bližnjih železniških postaj.

2.10.3. Omrežje zračnega prometa

Občina je na omrežje zračnega prometa navezana preko javnega letališča Maribor, ki leži na območju naselij Slivnica, Orehova vas in Hotinja vas, in preko športnega letališča Skoke (ki uporablja travnato vzletno pristajalno stezo javnega letališča). Načrtovano je podaljšanje vzletno-pristajalne steze (do 800 m proti jugu). S stališča zagotavljanja varnosti zračnega prometa je obvezno potrebno upoštevati omejitve, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča (območje izključne, omejene in nadzorovane rabe letališča). Pri načrtovanju posegov v prostor občine oz. pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov bodo upoštevane omejitve in pogoji, ki veljajo za t. i. "ovire za zračni promet" znotraj cone letališča in zunaj le-te (t. j. v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča). Preko območja občine potekajo zračne poti, območje občine pa se nahaja v t. i. "terminalni kontrolni coni" letališča Maribor. Na javnem letališču Maribor je predvidena postavitev priletnega radarskega sistema.

Velik del teritorija občine sodi v območje, v katerem se za ovire za zračni promet štejejo:

- med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno;

- zunaj cone letališča, štejejo za ovire:

- v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča - objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;

- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov;

- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Izdelane bodo strokovne podlage in nadaljnji prostorski akti za območje letališča, s katerimi bodo definirani vsi potrebni prostorski posegi za vključitev javnega letališča v predvideni logistični center v Mariboru. Načeloma bodo morebitne nove dejavnosti ob letališču locirane na zemljiščih južno od obstoječih letaliških objektov.

2.10.4. Kolesarsko omrežje in peš povezave

Občino prečkata dve načrtovani državni kolesarski povezavi: daljinska kolesarska povezava v smeri sever - jug v koridorju vzporednem s cesto G1-13 in R2-430, in regionalna kolesarska povezava po Pohorju v koridorju turistične regionalne ceste R2-929. Detajlne trase teh dveh so še v proučevanju. Omenjena daljinska kolesarska povezava predstavlja na svojem odseku preko občine in v okolici le-te hkrati tudi idejno zasnovano mednarodno kolesarsko povezavo, imenovano Jantarna pot (Baltik - Jadran).

Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne kolesarske povezave (kolesarske poti, steze, pasove). Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah in na vinsko turistično cesto v občini. Za vse našteto bomo pripravili ustrezno dokumentacijo oz. sodelovali pri pripravi le-te. Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od motoriziranega prometa.

Pešcem bo zagotovljeno neovirano gibanje na vseh javnih površinah, posebna pozornost je usmerjena v urejanje okolja brez arhitektonskih ovir za neovirano gibanje invalidov. Urejena bo mreža peš povezav (poti, pločniki, prehodi, stopnišča, klančine).

2.11. ZVEZE

2.11.1. Poštno omrežje.

Obnove, razširitve ali rekonstrukcije obstoječih poštnih enot ter tehnološka in organizacijska posodobitev poslovanja v njih so prednostne naloge na področju poštnega omrežja v občini. V zvezi s številom poštnih enot na območju občine spremembe niso načrtovane. Poštne zmogljivosti bodo po potrebi razširjene, in sicer zlasti na razvojno šibkejših območjih občine.

Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 11 "Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja''.

2.11.2. Telekomunikacijsko omrežje

Razvoj telekomunikacijskega omrežja na območju občine bo usmerjen v:

- obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječega telekomunikacijskega omrežja,

- povečanje gostote telefonskih priključkov na število prebivalcev (t. j. širjenje telefonskega omrežja in večanje zmogljivost telefonskih central),

- ukinitev dvojčkov,

- uvajanje nove tehnologije (v sklopu tega bodo stari analogni telefonski priključki nadomeščeni z novimi digitalnimi),

- posodobitev in zamenjavo analognih telefonskih central z novo digitalno tehnologijo,

- uvajanje novih storitev (ISDN, internet, SIOL, elektronska pošta, centreks, videotelefon...).

Na območju občine bo zagotovljeno racionalno mobilno telekomunikacijsko omrežje. Sestavljajo ga posamezni objekti in naprave mobilne telefonije, ki z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo predstavljajo objekte državnega pomena.

Pri umeščanju objektov mobilne telefonije v prostor občine bodo upoštevane naslednje usmeritve:

- objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na lokacije, kjer bodo njihovi vplivi na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino minimalni;

- objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na območja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav oz. na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, če je to mogoče, v naseljih pa na območja, namenjena proizvodni (industrijski) in poslovni dejavnosti;

- objekti in naprave mobilne telefonije ne bodo locirani v območja predvidenih naravnih vrednot ali na ekološko pomembna območja, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo navedeni status;

- objekti in naprave mobilne telefonije ne bodo locirani v območja kulturne dediščine, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in po postopkih, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

- oblikovanje objektov mobilne telefonije mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.

Novo telefonsko omrežje bo načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z drugim kabelskim (npr. televizijsko-radijskim) omrežjem. Nadzemno kabelsko omrežje bo grajeno v omejenem obsegu in samo izven ureditvenih območij naselij. Nadzemni telekomunikacijski vodi z golimi vodniki bodo v celoti opuščeni in odstranjeni. Kot determinanta prostorskega urejanja so s planom varovani obstoječi telekomunikacijski koridorji.

Zasnova telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 11 "Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja''.

2.11.3. RTV omrežje

Upravljalci kabelsko komunikacijskih sistemov (KKS) na območju občine bodo te sisteme posodabljali, jih povezovali (znotraj in izven območja občine) in teritorialno ter programsko širili glede na potrebe prebivalcev in tehnične možnosti. Poleg povezovanja je načrtovana tudi posodobitev omrežij KKS tako, da bodo usposobljena za dvosmerni prenos signalov. Za potrebe opredelitve pogojev, možnosti in smiselnosti razširitve oz. vzpostavitve omrežja na novih območjih v občini bo izdelana ustrezna tehnična dokumentacija. Kabelska omrežja bodo grajena prvenstveno v zemeljski izvedbi z optičnimi kabli. Za nemoteno delovanje radijskih in televizijskih postaj ter KKS bodo pri urejanju prostora upoštevani rezervati obstoječih in predvidenih linkovskih povezav.

2.12. ENERGETSKO OMREŽJE

Energetska preskrba v občini bo tudi v prihodnje temeljila na elektroenergetskem in plinskem energetskem sistemu ter na energetsko obnovljivih virih. Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Ta razvoj bo prvenstveno zasnovan tako, da bo na celotnem območju občine dovolj energije za vse porabnike. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih oz. obnovljivih (biomasa, sončna energija...) virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bo spremljana s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.

Omrežje energetskih vodov, objektov in naprav je prikazano na karti št. 10 "Zasnova energetskega omrežja".

2.12.1. Elektroenergetsko omrežje

Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen predvsem v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih, delno pa tudi v izgradnjo novih proizvodnih in distribucijskih objektov ter naprav, s čemer bodo dosežene večja razvejanost električnega omrežja in enake napetostne razmere na celotnem območju občine.

Elektrogospodarstvo bo postopno nadaljevalo s prenovo 110 kV visokonapetostnega omrežja. Med pomembnejšimi nalogami je rekonstrukcija 110 kV daljnovoda Maribor - Rače, Selce I, II D-1035 (tudi) na odseku čez območje občine. Tam, kjer bo predvsem spričo urbanega razvoja izkazana potreba in ekonomska upravičenost, kjer bodo povečane obremenitve in kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, bodo zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi in nizkonapetostnim razvodnim omrežjem (v industrijski coni Hoče, pri Poštarskem domu na Pohorju, na Slivniškem Pohorju, v Pivoli, Čreti, Zgornjih Hočah, Radizelu...). Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa v skladu z veljavnimi uredbami za ti dve področji. Za potrebe izgradnje objektov, ki bodo večji porabniki električne energije, bo potrebno predhodno raziskati možnosti njihovega napajanja z električno energijo. Na podeželju bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih oziroma urbanih območjih. Ob rekonstrukcijah in obnovah srednjenapetostnih prostih vodov znotraj ureditvenih območij naselij bodo le-ti zamenjani s kablovodi.

Pri urejanju prostora bodo upoštevane širine koridorjev obstoječih in načrtovanih daljnovodov. Za napetostni nivo 110 kV znaša ta širina 2 x 15 m oz. skupno 30 m. Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave, legalizacije objektov, namenjenih stalnemu ali občasnemu bivanju in za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju.

Male hidroelektrarne (mHE) bo mogoče graditi na odsekih nekaterih vodotokov v skladu s tovrstno opredelitvijo vodotokov s strani pristojnih državnih služb in v skladu z občinskimi predpisi. Predlogi za gradnjo malih hidroelektrarn bodo preverjeni s strani omenjenih državnih služb in občinske uprave. Izgradnja mHE bo ena od dopolnilnih dejavnosti ljudi, ki prebivajo v hribovitih predelih občine. Investitorjem mHE bo omogočena priključitev objektov na omrežje ter odkup viškov energije.

2.12.2. Plinovodno omrežje

Obseg porabe zemeljskega plina kot energenta za široko potrošnjo in gospodarstvo se bo v prihodnje še povečeval, kar bo zahtevalo dograjevanje magistralnega, primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja. S tem bo dosežena večja zanesljivost in kakovost njegovega obratovanja ter novim potrošnikom omogočena priključitev na omrežje. Plinifikacija za potrebe široke potrošnje bo izvedena predvsem v gosteje naseljenih stanovanjskih območjih.

Med pomembnejše naloge na tem področju spadajo izgradnja magistralnega plinovoda od obstoječe MRP Bohova do načrtovane MRP Jug II (za potrebe kogeneracije v Toplotni oskrbi Maribor) in izgradnja primarnega plinovodnega omrežja za potrebe naselij Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Rogoza, Slivnica, Radizel, Hotinja vas in Orehova vas. Slednja bo izvedena po izdelavi posebne strokovne študije oz. lokalnih energetskih zasnov za navedena naselja. Med merilno reducirnimi postajami (MRP) na magistralnem in primarnem plinovodnem omrežju bodo zgrajeni nizkotlačni plinovodi, obstoječe kotlovnice bodo preurejene za priključitev na omrežje zemeljskega plina, na to omrežje pa bodo priključene posamezne stanovanjske enote. Povsod tam, kjer izgradnja plinovodnega omrežja ekonomsko ali kako drugače ni upravičena, je možna izgradnja sistemov za individualno uporabo utekočinjenega naftnega plina, ekstra lahkega kurilnega olja ali izbranega obnovljivega energenta preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).

Pri načrtovanju posegov v prostor in izgradnji novih objektov bodo upoštevane omejitve, ki spričo zaščite plinovodov veljajo v njim pripadajočih območjih izključne in omejene rabe. Za visokotlačne plinovode je pri vseh posegih v njim pripadajoči nadzorovani pas potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje pinovodov z delovnim tklakom nad 16 bar (Ur. l. RS, št. 60/01). Enako velja za srednjetlačne plinovode (do vključno 16 bar), pri čemer je potrebno upoštevati soroden pravilnik zgornjemu (Ur. l. RS, št. 54/02) in pridobiti soglasje upravljalca. V pasu 2 x 5 m se za vse plinovode smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji po predhodni pridobitvi soglasja upravljalca in pod nadzorom njegovega pooblaščenca.

2.13. Oskrba z vodo

Na področju vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Strategija razvoja oskrbe s pitno vodo je zastavljena v naslednjih smereh:

- izgradnja primarnih vodovodnih cevovodov;

- sanacija cevovodnega omrežja z izgradnjo objektov za zagotavljanje primernih tlakov v omrežju;

zmanjševanje izgub v omrežju in zagotavljanje racionalne rabe vode ter omogočanje ponovne uporabe vode;

- postopna ukinitev kloriranja;

- sanacija obstoječih virov pitne vode.

Območja, kjer vodooskrba še ni zadovoljivo urejena, in naselja, v katerih je predviden intenzivnejši razvoj, bodo prednostno deležna aktivnosti v zvezi z razvojem vodovodnega omrežja. Izgradnja magistralnih in primarnih cevovodov, distribucijskega cevovodnega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturo in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Občina bo sodelovala pri aktivnostih za izgradnjo novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda ter za izrabo potencialnih vodnih virov in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v podravskih občinah. Poleg naštetega bo občina sodelovala pri izvajanju programa širitve vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda in v okviru tega pri izvajanju programa oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih in demografsko ogroženih območij. Izvedene bodo aktivnosti za ureditev upravljanja z lokalnimi vodovodi na območju naselij Zgornje Hoče, Polana, Pivola, Hočko Pohorje ter Slivniško Pohorje. Za slednje je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti prostorsko, tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe za zagotovitev neoporečnosti pitne vode ter opredeliti upravljalca. Pri načrtovanih rekonstrukcijah objektov vodooskrbe je potrebno upoštevati tudi potrebe po požarni vodi. Poskrbeti bo potrebno tudi za redno zdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti.

Vse obstoječe vodnjake je potrebno ohraniti in jih vzdrževati. Podjetja bodo izvajala aktivnosti za prehod na lastne vodne vire in za čiščenje ter recikliranje uporabljene vode. Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo. Zasnova oskrbe z vodo je prikazana na istoimenski karti št. 8.

2.14. Ravnanje z odpADNIMI VODAMI

Zaradi pomanjkljivo urejenega ravnanja z odpadnimi vodami je mogoče komunalne in proizvodne odpadne vode šteti za ene od največjih onesnaževalcev voda v občini. Zato bo osnovna naloga na tem področju poleg odvodnje in čiščenja odpadnih voda zaradi zaščite okolja (zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov) tudi zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov.

Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:

- kanaliziranje pozidanih delov naselij, zaokrožitev obstoječih kanalizacijskih omrežij in izgradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej v preostalem delu občine, prioritetno v bližini obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov;

- čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah in povezava le-teh z zmogljivimi odvodniki;

- spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja;

- odvodnja odpadnih voda iz proizvodnih obratov v javni kanalizacijski sistem le pod pogojem, da v dotičnih obratih predhodno izvedejo predčiščenje tehnoloških odpadnih voda;

- kontrola izcednih vod na nelegalnih odlagališčih odpadkov.

Usmeritve na tem področju so naslednje:

- težiti je potrebno k ločitvi padavinskih voda s Pohorja in komunalne (fekalne) oz. mešane kanalizacije;

- glede na možnost odvodnje padavinskih voda v potoke je potrebno ločevati tudi padavinske vode cest s predhodnim čiščenjem z lovilci olj;

- objekti, ki ne bodo mogli biti navezani na javno kanalizacijo, naj imajo lastne manjše tipske čistilne naprave; pri tem je potrebno upoštevati tudi možnost izvedbe manjših skupnih čistilnih naprav;

- zagotoviti je potrebno možnost nadzora in odvoza greznične blatnice na sprejemno postajo;

- pri tehnoloških rešitvah čiščenja je potrebno zagotoviti prostor in deponijo, kjer bodo izčrpane odpadne vode posušene in nato po možnosti uporabljene na kmetijskih zemljiščih;

- potrebno je zagotoviti površine za deponijo predelanih ostankov iz trstičnih gred;

- v okviru sanacijskih del na obstoječi kanalizaciji naj bodo dosežene takšne rešitve, ki bodo locirale to kanalizacijo na javne površine; za kanale, ki potekajo po privatnih zemljiščih, pa je potrebno pridobiti služnostne pravice za potrebe vzdrževalnih del na teh kanalih.

Med pomembnejšimi nalogami na tem področju sta izgradnja zbiralnika Hotinja vas - Rogoza in izgradnja kanalizacijskega omrežja v Spodnjih Hočah in Zgornjih Hočah. Zlasti za zavarovanje zalog pitne vode je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih čistilnih napravah v naseljih Polana, Pivola, Hočko Pohorje in v zaselku Hotinjska agrarna. Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v nekaterih drugih naseljih in zaselkih. Obstoječa čistilna naprava v Hotinji vasi bo po potrebi obnovljena. V manjših naseljih in v podeželskem delu občine bo zagotovljen dovolj ustrezen način ravnanja z odpadnimi vodami preko individualnih čistilnih naprav in sanitarnih močvirij (biolagune). V primeru izbora takšnih rešitev za ravnanje z odpadnimi vodami v nekaterih naseljih, ki bodo predstavljale navezavo na centralno čistilno napravo v Dogošah, nekatere s tem planom načrtovane čistilne naprave ali obnove obstoječih čistilnih naprav ne bodo izvedene. V takšnem primeru bodo nekatere obstoječe čistilne naprave (npr. tista v Hotinji vasi) opuščene.

Zaradi sanacije podtalnice na Dravskem polju bodo potrebni tudi ukrepi v tistih podjetjih, kjer so odpadne vode obremenjene s polutanti (ukrepi za izboljšanje kakovosti odpadnih voda v industriji). Ti ukrepi zajemajo gradnjo čistilnih naprav za predčiščenje tehnoloških odpadnih voda, ureditev cepljenja oljnih emulzij in/ali spremembo proizvodne tehnologije. S tem v zvezi bo potrebno poskrbeti tudi za rešitev problema potencialnega onesnaženja podtalja zaradi onesnaženih požarnih vod.

Na karti št. 9 "Zasnova ravnanja z odpadnimi vodami" je opredeljeno omrežje obstoječih in načrtovanih zbiralnikov in čistilnih naprav.

2.15. OBRAMBA IN ZAŠČITA TER REŠEVANJE

Dolgoročni cilji razvoja obrambe in zaščite ter reševanja bodo v občini doseženi s krepitvijo učinkovitosti in celovitosti obrambne ter samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe, z usposabljanjem prebivalstva in primernim urejanjem prostora.

2.15.1. obramba

Za obrambo sta v občini perspektivni naslednji območji:

- Pohorje: objekt zvez, objekt zračne obrambe in vadbišče (območje izključne rabe);

- Letališče Maribor (območje možne izključne rabe in v delu tudi območje izključne rabe).

Za primer morebitne vojne bodo načrtovane in pripravljene prostorske rešitve za postavitev začasnih bivalnih in drugih kompleksov (za pokop ljudi in živali, za deponijo ruševin itd.) na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne bodo ovirale zasnove naselij, niti ne bodo povzročale trajnih negativnih posledic (predvsem ekoloških). Načrtovanje takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.

V primeru vojnega delovanja bodo izvajane naloge zaščite in reševanja v skladu načrtom Civilne zaščite oz. ocene ogroženosti občine (sprejem in oskrba ljudi...).

Zasnova obrambe z vidika prostorskih ureditev zanjo je prikazana na karti št. 13 "Zasnova objektov in okolišev objektov za potrebe obrambe".

2.15.2. ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.

V občini je plazovom izpostavljeno celotno področje Pohorja, in sicer predvsem na tistih lokacijah, kjer je spričo krčitve gozda spremenjena raba zemljišča (pašnik, ceste in drugi objekti) in s tem v zvezi spremenjeno podzemno vodno stanje. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Z namenom brzdanja erozijskih moči padavinskih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.

Zaradi preprečevanja škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove Pohorja, ki so naravna pregrada za vetrove (zlasti za vetrove iz jugozahodne in severne smeri). Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.

Med najbolj požarno ogroženimi v občini so kmetije na Pohorju in gozdovi na Dravskem polju, pa tudi gozdovi na Pohorju, zlasti ob turistični regionalni cesti R3-929, na odseku od Hočkega Pohorja do Areha in Bellevuea. Pri posegih v prostor bo potrebno tudi drugje v občini upoštevati zahtevane požarne odmike, zagotovitev požarne vode ipd.

Z vidika poplavne ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in prepustov v njih (zlasti na Polanskem potoku v naseljih Čreta in Slivnica ter na Hočkem potoku v naseljih Zgornje Hoče, Spodnje Hoče in Bohova).

Glede na obilo prometne infrastrukture v občini je potrebno pri vseh prostorskih in gradbenih aktih za prometno infrastrukturo poseben poudarek nameniti ukrepom prometne varnosti (cestni, železniški, zračni promet) in preprečitvi ekoloških nesreč (možnost izlitja prevažanih kemikalij v podtalnico Dravskega polja).

Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK 12-stopenjski lestvici.

Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oz. v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

Gradnjo javnih zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in materialnih ter drugih dobrin bodo opredeljevale ocene o stopnji nevarnosti in o koncentraciji prebivalstva v posameznih naseljih. Načrtovani in izvajani bodo v skladu z občinskim načrtom zaklanjanja prebivalstva in veljavnimi predpisi na državni ter občinski ravni.

3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

3.1. URESNIČEVANJE S PLANSKIMI AKTI

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveni območji naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče so merila, načela in pogoji določeni v urbanistični zasnovi za ti dve naselji. Odločitve v posameznih urbanističnih zasnovah bomo upoštevali pri izdelavi prostorskih izvedenih aktov za ta območja.

3.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA NASELIJ IN DRUGIH OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA)

Predvideni akti za urejanje prostora, prikazani na karti št. 12 "Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo prostora znotraj ureditvenih območij in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. Večji del UON in drugih ureditvenih območij bomo pretežno urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). PUP bodo izdelani tudi za UON Bohova in UON Rogoza, s PUP pa bo povečini urejan tudi podeželski del občine. Za gradbeno nenačeta območja kompleksne graditve bodo izdelani zazidalni načrti. Za območje stare gramoznice v Spodnjih Hočah bo izdelan ureditveni načrt, enako tudi za območje za golf v Slivnici in Čreti in za območja načrtovanega namakanja. Pomembnejši posegi na področju infrastrukture bodo urejani z lokacijskimi načrti. Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s PUP, bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage. Kjer bo mogoče, bo upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let. Podrobnejši prikaz načinov urejanja znotraj UON Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je podan v urbanistični zasnovi teh dveh naselij.

Na zemljiščih, na katerih je s tem odlokom določena drugačna raba kot v dosedaj veljavnih prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, se do sprejetja sprememb in dopolnitev PUP-jev ali prostorskega reda občine smiselno uporabljajo določila Odloka o PUP za podeželje v Občini Maribor (MUV, št. 11/93 in 26/98) v skladu z namensko rabo, določeno s tem odlokom o prostorskem planu Občine Hoče-Slivnica. Določila PUP za območje urbanistične zasnove Maribor (MUV, št. 26/98) se do sprejetja novih prostorskih aktov smiselno uporabljajo tudi za UON Bohova, UON Rogoza in del stare gramoznice Spodnje Hoče (planska cona K9), kakor so le-ti opredeljeni v tem odloku o prostorskem planu Občine Hoče-Slivnica. Nova stavbna zemljišča na območjih UON Slivnica, UON Radizel, UON Orehova vas in UON Hotinja vas se urejajo s PUP, ki veljajo za ta naselja.

3.3. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETIH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA OBČINE

so obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnega plana občine ter sektorskih planov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine so navedena v točki 3.6. Dolgoročni plan bo spremenjen v primerih, ko bo na osnovi javno utemeljenih potreb prišlo do odstopanja od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti ter sektorskimi razvojnimi programi in projekti.

3.4. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ, KI SO POTREBNE ZA SPREMLJANJE, URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje dolgoročnega plana bodo izdelane naslednje raziskave, analize in študije:

- izdelava odloka o ugotovitvi, kateri veljavni prostorski izvedbeni akti se v delu ali v celoti več ne morejo izvajati zaradi neskladnosti z določili prostorskega plana občine;

- dopolnitev občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča z vidika njegove uskladitve z določili urbanistične zasnove naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče;

- izdelava strokovnih podlag o členitvi zemljišč na območju občine na nezazidana in zazidana stavbna zemljišča in izdelava strokovnih podlag o členitvi zemljišč na območju občine na zemljišča za obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo (javno dobro), na vodna zemljišča in na zemljišča na območjih, na katerih se namenska raba ne sme spreminjati; na podlagi omenjenih strokovnih podlag je potrebno pristopiti k izdelavi evidence o naštetih zemljiščih;

- dopolnjevanje in ažuriranje evidence nedovoljenih gradenj ter razreševanje problematike teh gradenj;

- sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag o vodooskrbi območja občine in regije ter v tem okviru zlasti opredelitev možnosti za nadomestitev vodnega vira pri Bohovi zaradi predvidene širitve mesta Maribor proti jugu;

- izdelava evidence in zaščita virov pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah;

- izdelava strokovne podlage za opredelitev novih območij za pridobivanje gramoza v občini;

- uskladitev veljavnega občinskega odloka o varstvu zraka (MUV, št. 13/98) z državnimi predpisi za to področje;

- nastavitev in dopolnjevanja katastra onesnaževalcev zraka;

- izdelava katastra onesnaževalcev voda;

- izdelava katastra nevarnih odpadkov, izdelava katastra drugih odpadkov;

- izdelava katastra divjih odlagališč in gramoznic;

- izdelava katastra cistern nevarnih in lahkovnetljivih snovi;

- izdelava in dopolnjevanja katastra hrupa z novimi meritvami ter opredelitev stopenj varstva pred hrupom, ki bodo osnova za PIA.

3.5. MEDOBČINSKE NALOGE ZA USMERJANJE SKLADNEGA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU

Občina Hoče-Slivnica bo skupaj s sosednjimi občinami in občinami v regiji izvajala naloge na naslednjih področjih:

- oskrba z vodo: z vsemi občinami, ki jih povezuje sistem Mariborskega vodovoda;

- naravne vrednote: z vsemi občinami, kjer bo razglašen regijski park Pohorje;

- rekreacija v naravnem okolju in turizem: z Mestno občino Maribor in z Občinami Rače - Fram, Slovenska Bistrica ter Ruše;

- agrarne operacije: z Mestno občino Maribor, z Občino Rače - Fram in Občino Miklavž na Dravskem polju;

- ravnanje z odpadki: z občinami, vključenimi v projekt CEGOR;

- promet: z Mestno občino Maribor, z Občinama Rače - Fram in Miklavž na Dravskem polju ter z DARS-om d. d.;

- plinovodno omrežje: z Mestno občino Maribor in z Občinama Rače - Fram ter Miklavž na Dravskem polju;

- usmerjanje prostorskega razvoja za proizvodne in transportne dejavnosti v okviru projekta Logistični center Maribor z Mestno občino Maribor.

3.6. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE HOČE-SLIVNICA, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE HOČE-SLIVNICA, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE IN SEKTORSKIH PLANOV TER RAZVOJNIH PROGRAMOV

Obvezna izhodišča so povzeta po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije. Skupaj z dodatno opredeljenimi občinskimi obveznimi izhodišči so navedena v tabeli v nadaljevanju:

4. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELIJ SPODNJE HOČE IN ZGORNJE HOČE

4.1. IZHODIŠČA IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA NASELIJ

IZHODIŠČA

Prostorski razvoj naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče bodo v prihodnje opredeljevali naslednji dejavniki: strukturni in gospodarski razvoj, porast prostorske mobilnosti prebivalstva, bližina regionalnega avtocestnega vozlišča, dvig družbenega blagostanja, večje zahteve po urejenem bivalnem okolju, višja stopnja varstva okolja, varovanje kulturnega izročila, krepitev funkcije naselja Spodnje Hoče kot občinskega središča in vzpostavitev omrežja naselij v regiji.

TEMELJNI INTERESI IN CILJI

a) Trajnostni urbani razvoj

Naselji naj se izgrajujeta po načelu trajnostnega razvoja, z ohranitvijo čim večjega deleža naravnih prvin okolja. Obstoječe oziroma očuvano naravno okolje naj se v večji meri vključuje v urbane ambiente.

b) Izoblikovanje naselja in omrežja naselij

Delitev dela in naraščajoča prostorska mobilnost prebivalstva sooblikujeta nov prostorski vzorec, v katerem se obmestna naselja in mesto Maribor povezujejo v funkcionalno homogeno, širšo mestno regijo. Med naselji se oblikuje medsebojno dopolnjujoče se funkcijsko razmerje. Izoblikovanje naselij je možno ob vse večji selitvi dela prebivalstva v Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, ki sta z mestom Maribor in naselji v regiji povezana z zmogljivim prometnim omrežjem. Naselji in omrežje naselij so med seboj ločeni z zelenimi in rekreacijskimi površinami. Obmestje in regijo naj se uredi in oblikuje kot kultivirana urbana krajina.

c) Zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski in socialni razvoj naselij

Eden od osnovnih ciljev urbanističnega razvoja je zagotavljanje zadostnih in primernih površin za gospodarski in socialni razvoj naselij, ki bo temeljil na strategiji gospodarskega razvoja in prestrukturiranja, optimiranju proizvodnih dejavnosti in površin in na izrazitejšem razvoju centralnih dejavnosti. Ob zagotavljanju zadostnega prostora za proizvodne dejavnosti je potrebno poskrbeti tudi za dovolj prostora za razvoj stanovanjskih programov, aktiviranje že obstoječih površin zanje in spremljajočih zelenih in rekreacijskih površin.

d) Ohranjanje in dvig kvalitete bivalnega okolja

Z višanjem standarda prebivalcev regije se pred urbanistični razvoj postavljajo zahteve po zagotavljanju in dvigu kvalitete bivalnega okolja. Zato je potrebno prestrukturirati in preoblikovati središčne cone ter doseči mehak prehod med njimi in čistimi stanovanjskimi območji. Ob tem naj se poveča obseg javnih površin. V stanovanjskih območjih naj se izenači stopnja opremljenosti z ustreznim deležem zelenih in rekreacijskih površin, oskrbnih središč, primernim številom parkirnih mest in ustrezno komunalno in energetsko infrastrukturo. V nekaterih mejnih območjih naj se postopoma odpravijo konflikti med težko združljivimi namenskimi rabami prostora.

e) Vzdrževanje kontinuitete urbanističnega urejanja

Urbanistični razvoj naj povzame in vzdržuje značilnosti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer obstoječa kakovost prostorskih ureditev vzpostavlja identiteto naselja ali njegovih posameznih predelov. Nove prostorske ureditve naj bodo v grajeno strukturnem in oblikovnem smislu prilagojene stopnji izkoriščenosti in načinom zazidanosti posameznih območij, kljub temu pa se naselje mora prostorsko racionalizirati in optimirati porabo prostora.

4.2. USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA

4.2.1. SPLOŠNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA

a) Koncept prostorskega razvoja

Z opredelitvijo dolgoročno zasnovane meje ureditvenega območja naselij, ki sta predmet urbanistične zasnove, naj se omeji širitev naselij navzven preko smiselno oblikovanega roba. V območjih izven naselij je potrebno preprečiti stihijsko, razpršeno ter prostorsko potratno širitev stavbnih zemljišč, na ta račun pa se naj zapolnijo vrzeli in sanira podoba robov naselji. Ob tem naj se ohrani čim večji delež naravnih sestavin prostora.

Znotraj tako zasnovane meje ureditvenih območij naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je treba v čim večji meri optimirati in zaključevati razmestitev dejavnosti v prostoru, za kar je zagotovljenih dovolj površin. Načini razvoja pozidanega prostora naj bodo prenova, zgostitev, prestrukturiranje in sanacija površin ter šele nato širitev na nove površine.

b) Usmerjanje prostorskega razvoja

Prostorski razvoj usmerjamo na naslednji način:

- širitev naselij naj se izvaja prvenstveno na prostih površinah kot zapolnjevanje neizkoriščenega prostora mesta in kot sanacijsko zaokroževanje mestnega roba;

- območja z manj primernimi funkcijami in ureditvami naj spremenijo namen in se prostorsko uredijo;

- pri sanaciji in rekonstrukciji centralnih in konfliktnih območij naselij naj se ohrani njihova identiteta, kakovost arhitekture in bivalnega okolja;

- v razvrednotenih mestnih predelih naj se s sanacijo ali prestrukturiranjem vzpostavi nova urbana kvaliteta.

c) Zagotavljanje potrebne infrastrukturne opremljenosti v vseh delih naselja

Širitev naselij na nove površine naj spremlja razvoj prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Čimprej naj se sanira dotrajana in dogradi manjkajoča prometna, komunalna in energetska infrastruktura.

4.2.2. USMERITVE ZA VAROVANJE, RABO IN RAZVOJ VREDNOT OKOLJA

Zavarovana naravna dediščina

Na območju Občine Hoče-Slivnica je pomembna naravna dediščina in oblikovana narava zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju Občine Maribor (MUV, št. 17/92).

Zavarovana kulturna dediščina

Na območju Občine Hoče-Slivnica je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92).

Zavarovano območje podtalnice in viri pitne vode

Naselje Spodnje Hoče leži z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98 in 28/01) v vplivnem in širšem varstvenem pasu zaščitene podtalnice.

Za varstvene pasove velja načelo, da se varstveni ukrepi, ki so določeni z odlokom, zaostrujejo s približevanjem zajetju. Zaloge pitne vode najbolj ogrožata industrija in obrt z vodi nevarnimi procesi, transportom in emisijami, transportom in skladiščenjem škodljivih, nevarnih in strupenih snovi ter z intenzivno kmetijsko uporabo vodi nevarnih sredstev za varstvo rastlin, zato bo smiselno omenjena ogrožanja zmanjšati na najmanjšo možno mero.

4.2.3. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI

Centralne dejavnosti

Naselji Spodnje Hoče in Zgornje Hoče imata jasno izoblikovano strukturo, katere center se nahaja ob sečišču prometnih tokov v smereh sever - jug in vzhod - zahod. Centralne dejavnosti nekdanjega vaškega centra ob stari glavni cesti in njenem odcepu na Pohorje in Dravsko polje so pridobile nov pomen s širitvijo proti zahodu in vzpostavitvijo novega središča z oskrbnimi in upravnimi dejavnostmi. Pomen centra naj se vzdržuje in poveča z ureditvami in oblikovno funkcionalno dopolnitvijo.

Posamezne cone v naselju naj imajo manjša oskrbna središča in ta naj se uredijo in zaznamujejo primerno njihovemu značaju in velikosti. Posebno skrb naj se posveti izoblikovanju tistih centralnih dejavnosti, ki bodo spremljale nove pozidave (pozidava proizvodne cone v Spodnjih Hočah, pozidava jugozahodne stanovanjske cone Spodnjih Hoč, ureditev zelenih površin juhovzhodne cone Spodnjih Hoč).

Stanovanjske dejavnosti

Po osnovni namenski rabi je večina površine naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče stanovanjskega značaja, funkcije in oblike. Stanovanjske cone naselij so v širšem prostoru cenjene in znane kot kakovostne, razmeroma razkošne in redko pozidane, a kljub temu infrastrukturno zadovoljivo opremljene. Selitev mestnega prebivalstva v obe naselji se nadaljuje z zložnim tempom, kar naj bo povod za še boljšo ponudbo možnosti za pozidavo.

Obstoječe stanovanjske cone naj se vzdržujejo in izboljšujejo na oblikovni ravni in po infrastrukturni opremi. Blokovna zazidava zahodno od centra naj se prostorsko dopolni s ponudbo zelenih površin.

Nepozidane površine v naseljih, predvsem pa nove površine za gradnjo naj se čimbolj optimalno izkoristijo. Ob v regiji velikem povpraševanju po zemljiščih za individualno stanovanjsko gradnjo, a omejenem prostoru zanjo, naj se načrtovanje prostorskih ureditev usmeri v iskanje bolj zgoščenih stanovanjskih tipologij goste individualne in strnjene vrstne zazidave, ki pa ne bodo izstopale iz obstoječega prostorskega in oblikovnega vzorca naselja.

Razvoj stanovanjske gradnje naj temelji na Nacionalnem programu stanovanjske gradnje. Zasnova stanovanjskih con naj teži k ustvarjanju sosedstev in dvigu kakovosti socialnih stikov prebivalcev. Z ustreznejšo ekonomsko in prostorsko politiko naj se spodbuja organizirana stanovanjska gradnja. Nova večje stanovanjske pozidave je potrebno opremiti z javnimi funkcijami, storitvenimi dejavnostmi, objekti oskrbe, javnimi in zelenimi površinami ter ustrezno infrastrukturo.

Proizvodne dejavnosti

Cone proizvodnih dejavnosti so največji potencial naselja Spodnje Hoče. S svojo tradicionalno umeščenostjo ob prometnice je proizvodna cona Hoče s prestrukturiranjem starih in pripravo novih površin na gradnjo izjemno zanimiva zavoljo bližine in dobre povezave z regionalnim središčem in usodno bližino treh velikih prometnih infrastrukturnih objektov železnice, avtoceste in letališča. Dosedanji razvoj naselja bo dopolnjen z živahnimi aktivnostmi ob polnjenju za to namenjene cone z najrazličnejšimi proizvodnimi, skladiščnimi in spremljevalnimi dejavnostmi. Ob začetku pozidave proizvodne cone naj se pazljivo pristopi k urejanju te velike površine, saj predstavlja vitalni gospodarski potencial ne samo naselja Spodnje Hoče, ampak celotne Občine Hoče-Slivnica. Pri tem je potrebno izoblikovati središče te cone, ki naj s svojo mnogovrstnostjo programov dvigne kakovost širšega območja.

Obstoječe površine za proizvodne dejavnosti naj se opremijo z manjkajočimi funkcionalnimi površinami, infrastrukturnimi ureditvami in oblikovno sanirajo.

Zeleni sistem naselij

Zelene površine so sestavina prostorskega urejanja, ki zagotavlja ustvarjanje oblikovnih, socialnih, ekoloških in klimatsko-regulativnih funkcij naselij. Velik pomen imajo za ohranjanje dviga kakovosti bivalnega okolja. Naravno okolje je v večjem obsegu že zajeto v oblikovanje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, večji pomen naj pridobi oblikovanje posameznih elementov zelenega sistema znotraj naselij.

Potrebno je ohraniti in oblikovati krajinsko podobo, ki obroblja grajeno strukturo naselij, in sicer prehod med Pohorjem in ravninskim svetom Dravskega polja.

Razmestitev zelenih površin naj vzpostavlja prehode zelenih površin skozi naselji. Večje zelene površine naj členijo naselji in jima zagotavljajo identifikacijo, manjše pa naj rahljajo gradbeno tkivo in se navezujejo na velike zelene prodore v mesto. Urbano zelenje mora intenzivno spremljati zasnovo centralnih, mešanih, stanovanjskih, proizvodnih in drugih območij ter prometnih povezav.

Večje zelene površine naselja naj se oblikujejo kot območja za organizacijo športnih in rekreacijskih dejavnosti. Vsebino ureditve morajo dopolniti raznovrstni programi, vezani na posamezne kulturne spomenike in naravne znamenitosti na območju in na že zgrajene športne objekte.

4.3. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA

4.3.1. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI

Stavbno tkivo naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je po dejavnosti organizirano racionalno in karseda harmonično. V osnovi gre za presežen model ločevanja dela in bivanja, saj je njuna navezava presegla prostor obravnavanih naselij. Dejavnosti v naseljih so načeloma organizirane z gradacijo v smeri vzhod zahod z izmenjavo stanovanjskih in centralnih funkcij. Trije veliki pasovi stanovanjske dejavnosti si izmenoma sledijo med površinami centralnih in/ali proizvodnih dejavnosti. Tako so vmesne cone med temi osnovnimi pasovi namenjene izobraževalnim ali komunalnim dejavnostim ter zelenim površinam. Jasna prostorska ločitev omenjenih dejavnosti se ujema z naravnimi in ustvarjenimi ločnicami v prostoru.

Organizacija dejavnosti v naseljih Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je razvidna iz karte št. 1. "Zasnova organizacije dejavnost".

4.3.2. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ

4.3.2.1. PROMETNO OMREŽJE

Prometno omrežje na območju naselja Spodnje Hoče sestavljajo:

- železniško omrežje

- cestno omrežje

- kolesarsko omrežje

- omrežje peš povezav

- omrežje letalskega prometa

Našteta prometna omrežja so razen omrežja letalskega prometa (ki posega na območje naselja le z območjem omejene in nadzorovane rabe letališča) del namenske rabe površin v naselju Spodnje Hoče.

Predlagano prometno omrežje je sestavljeno iz obstoječega, rekonstrukcij obstoječega in novogradenj. Je rezultat:

- analize dosedanjega razvoja v povezavi s prometnim omrežjem nekdanje Občine Maribor,

- "redefiniranja" prometnih izhodišč skladno z nastankom nove občine in Spodnjimi Hočami kot njenim središčem,

- upoštevanja prometnih povezav s sosednjimi naselji v neposredni bližini (Zgornje Hoče, Rogoza),

- upoštevanja prometnih povezav z Mariborom v katerega so usmerjene številne dnevne migracije prebivalcev naselja Spodnje Hoče,

- zagotavljanja prometne navezave in povezave predvidenih območij urejanja.

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

Železniško omrežje v naselju predstavlja odsek železniške proge Šentilj - Zidani Most (E 67) z železniško postajo Hoče.

Posegi na železniškem omrežju znotraj naselja (z izjemo morebitne izgradnje industrijskega tira v smeri proti letališču) niso predvideni. Upoštevati je treba le pogoje gradnje v varovalnem progovnem pasu.

CESTNO OMREŽJE

Cestno omrežje je sestavljeno iz državnih in občinskih cest. Državne ceste na območju naselja so:

- avtocesta A1 odsek vozlišče Slivnica - priključek Rogoza;

- glavna cesta I. reda G1-13 od Slivnice do Ptujske ceste v Mariboru;

- regionalna cesta II. reda R2-448 (Spodnje Hoče - avtocesta (priključek Rogoza) - letališče v Slivnici);

- regionalna turistična cesta III. reda R3-929 od Spodnjih Hoč do Bellevuea in Areha.

Avtocesta in glavna cesta sta dograjeni v celotnem profilu. Na območju naselja niso predvideni novi priključki nanju. Upoštevati je le pogoje gradnje v varovalnem pasu.

Na regionalni turistični cesti R3-929 (Pohorska cesta) je v območju naselja predvidena rekonstrukcija, ki obsega dograditev obvoziščnih elementov (pločnikov, drevoreda) in priključkov občinskih cest kategorije zbirne krajevne ceste (LZ).

Pri rekonstrukciji regionalne ceste, gradnji priključkov na njo in gradnji v varovalnem pasu je treba upoštevati pogoje za take posege, ki jih predpiše Direkcija za ceste.

Občinske ceste na območju naselja so kategorizirane na:

- lokalne ceste (LC)

- zbirne krajevne ceste (LZ)

- javne poti (JP)

V območju naselja sta posebej poudarjeni in predlagani rekonstrukciji Stare ceste (LZ 380160) in Mlinske ulice (JP 880480).

Na Stari cesti je treba urediti vozišče in obvoziščne elemente. Mlinsko ulico je treba urediti kot skupno prometno površino, ki bo zagotavljala prometno varnost nemotoriziranih in motoriziranih udeležencev v prometu.

Predvidene so novogradnje občinskih cest vseh kategorij (LC, LZ in JP), ki bodo omogočale cestno navezavo in povezavo območij predvidenih za urejanje.

Skladno s predvidenimi novogradnjami so predlagane prekategorizacije dveh obstoječih lokalnih cest:

- LC 380090 (cesta Bohova - Spodnje Hoče) v cesto kategorije javne poti. Cesta, ki jo bo nadomestila, je podaljšek Industrijske ceste, ki je predvidena od Maribora do Bohove.

- LC 380100 (odsek stare Miklavške ceste in dela stare Letališke ceste) v cesto kategorije javne poti. Ta odsek nadomešča obstoječa novogradnja Letališke ceste na odseku od ceste Spodnje Hoče - Rogoza do odcepa v gramoznico.

Pomembna predvidena ceste je povezava nove Letališke ceste (LC 380100) od priključka v gramoznico pod železnico do obstoječega semaforiziranega priključka na glavni cesti G1-13 Slivnica - Spodnje Hoče. Za to cesto, ki povezuje obstoječe in predvidene industrijske cone predlagamo kategorizacijo zbirne krajevne ceste.

Za ostale predvidene ceste je predvidena kategorizacija javnih poti.

KOLESARSKO OMREŽJE

Preko naselja Spodnje Hoče potekata državni kolesarski povezavi, ki sta kategorizirani kot daljinska (povezava Ljubljana - Maribor) in regionalna turistična cesta od Spodnjih Hoč do Bellevuea in Areha.

Daljinska kolesarska povezava je usklajena s potekom na območju sosednjih občin - Mestne občine Maribor in Občine Rače - Fram. Od Bohove na severu je speljana po obstoječi kmetijski cesti in Bohovski cesti do Glaserjevega trga v centru Spodnjih Hoč. Iz centra je usmerjena proti vzhodu, kjer v semaforiziranem križišču prečka glavno cesto G1-13 in poteka po cesti Spodnje Hoče - Rogoza (izvennivojsko prečka železniško progo in avtocesto) in se po Letališki cesti usmeri proti jugu.

Regionalna kolesarska povezava se v centru Spodnjih Hoč (Glaserjev trg) odcepi od daljinske kolesarske povezave in poteka po Pohorski cesti v smeri proti Arehu.

Tudi pri državnih kolesarskih povezavah je treba upoštevati pogoje gradnje v varovalnem pasu.

Predvidena je tudi občinska kolesarska povezava (kategorizacije KJ - javna pot za kolesarje), ki je namenjena rekreativnemu kolesarjenju in se od regionalne kolesarske povezave na Pohorski cesti odcepi v križišču s Poljsko cesto in je del predlagane ureditve ob vodotoku.

OMREŽJE PEŠ POVEZAV

V naselju Spodnje Hoče je omrežje peš povezav v bistvu mreža cestnega omrežja, ki jo dopolnjuje v grafični prilogi posebej poudarjena peš pot, ki v smeri sever - jug povezuje Staro cesto in Pohorsko cesto in območje športnih igrišč na jugu. Ta povezava za pešce je tudi najkrajša povezava z obstoječim avtobusnim postajališčem ob Pohorski cesti.

OMREŽJE LETALSKEGA PROMETA

Aerodrom Maribor, ki leži na območju Občine Hoče-Slivnica, je z novimi cestnimi povezavami dobro povezano z naseljem Spodnje Hoče. Na območje naselja sega le s conami omejene in nadzorovane rabe letališča, ki jih je skladno z zakonodajo treba upoštevati pri posegih v prostor.

MIRUJOČI PROMET

Na območju naselja je nekaj javnih parkirišč za osebna vozila. Kljub temu je v centru naselja ob gostinskih lokalih na Glazerjevem trgu, pri zdravstvenem domu ob Bohovski cesti, ob industrijskih območjih na Stari ulici in na Slivniški cesti in na parkirišču ob trgovini na Pohorski cesti, kjer je sicer novo parkirišče ob trgovini Era, večje število nelegalno parkiranih osebnih vozil. Situacijo bi bilo možno izboljšati z uvajanjem časovno omejenega parkiranja na območju centra naselja in z zagotavljanjem potrebnega števila parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti na območju celotnega naselja.

TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI

JAVNI POTNIŠKI PROMET

Na območju naselja Spodnje Hoče je zagotovljen avtobusni in železniški javni promet.

Postajališča javnega avtobusnega potniškega prometa so locirana tako, da z radiji 5- in 8-minutne dostopnosti dobro pokrivajo območje naselja. To so postajališča primestnega avtobusnega prometa Maribora, ki omogoča prebivalcem povezavo z Mariborom in sosednjimi naselji. Z zgoščevanjem voženj na primestnih linijah bi bilo možno povečati uporabo javnega prevoza.

Daljši čas (do 30 minut) je potrebna za dostop do postajališča medkrajevnega javnega avtobusnega prometa in do železniške postaje Hoče (45 minut). Uporabo medkrajevnega javnega avtobusnega prometa in primestnega in medkrajevnega železniškega prometa je možno izboljšati z urejanjem parkirišč po sistemu P + R (parkiraj in za nadaljni prevoz uporabi javno prevozno sredstvo). Tako parkirišče je že urejeno na zahodni strani železniške proge. Izgraditi pa ga je treba še na vzhodni strani železniške proge in v bližini avtobusnega postajališča medkrajevnega prometa. Na teh parkiriščih je treba urediti tudi varna stojna mesta za kolesa.

BLAGOVNI PROMET

Notranji blagovni promet je namenjen preskrbi naselja. S posebnim prometnim režimom ga je treba prilagoditi prostorskim možnostim.

V industrijski coni zahodno od železniške proge je treba urediti parkirišče za tovorna vozila skladno z žZakonom o prevozih v cestnem prometu'.

OBMOČJA UMIRJANJA PROMETA

Območja umirjanja prometa so predvidena v stanovanjskih soseskah za katere so značilne ozke dostopne ceste s slabo preglednostjo v križiščih in pri izvozih iz dvorišč. Ceste znotraj teh območij so urejene kot skupne prometne površine za pešce, kolesarje in motorni promet. Hitrost na teh območjih je omejena na 30 km/h. Pešci in kolesarji imajo prednost pred motornim prometom. Vstope v območja umirjanja prometa je treba opremiti z ustrezno prometno signalizacijo in gradbenimi ukrepi za umirjanje prometa.

4.3.2.2. ZASNOVA KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA

Komunalna in energetska oskrba posameznega naselja je in ni lokalnega značaja. Na eni strani je potrošnik, na drugi pa objekti, naprave, dobrine, ki se nahajajo v drugi občini ali celo regiji in dolgi tranzitni vodi, oz. prenosniki, ki posamezen medij žpripeljejo' do končnega potrošnika. Rešitev problematike komunalne in energetske infrastrukture predstavlja tisto osnovo za kraj ali naselje na kateri je možno kvalitetno snovati vse ostale zamisli in ureditve v prostoru po katerih bo nek kraj prepoznaven, bodisi ambientalne ali funkcijske oz. je tisti dejavnik, ki vpliva na njegove razvojne potenciale bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu.

Vodooskrba naselij

Razvoj sekundarnega omrežja je odvisen od širitve naselja na nove ureditvene površine. Na teh območjih, odvisno od potreb, bo potrebna dograditev sekundarnega omrežja.

Izboljšanje stanja vodooskrbe, s čimer se izraža kvaliteta (zadovoljivi tlaki, kvalitetno omrežje brez defektov...) je vezano na reševanje problematike z vodo v mariborski regiji in realizacije plana Mariborskega vodovoda.

Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Neurejeno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda je glavna značilnost naselij celotnega Dravskega polja in celotne regije.

Zbiranje in odvajanje odpadnih voda v naseljih Spodnje Hoče in Zgornje Hoče se rešuje s ponikovalnicami ter delno s kanalizacijo v lastni režiji krajanov, z izpusti v površinske vodotoke. Za del naselja so odpadne vode preko obstoječega kanalizacijskega omrežja vodene v čistilno napravo žLestro' na območju nekdanjega podjetja Atmos. Na območju bivše Občine Maribor je v teku projekt Varstva voda, po katerem je bil zgrajen kolektor Spodnje Hoče - Rogoza - Miklavž - centralna čistilna naprava Dogoše.

Naloga občine je vsakoletno vlaganje v izgradnjo kanalizacijskega omrežja po že zastavljenem projektu Varstva voda. Poglavitni cilj projektov je dokončati izgradnjo kanalizacijskega sistema in zbrati vse odpadne vode tako, da ne bodo onesnaževale okolja ter da bodo zaščitene zaloge pitne vode.

Elektrooskrba

Vlaganje v elektrooskrbno omrežje je skrb upravljalcev. Razvoj elektroenergetskega v naselju je potrebno usmeriti h kabelskemu omrežju; srednje napetostnega in nizko napetostnega. Odvisno od potreb, bo potrebna dograditev transformatorskih postaj in ustreznega sekundarnega zemeljskega omrežja. Posodobitve priključkov bodo bodo namenjene zamenjavi prostozračnih z zemeljskimi.

Poenotenje svetilk javne razsvetljave in v kraju in dograditev omrežja javne razsvetljave bo prispevalo h prepoznavnosti in urejenosti kraja.

Telekomunikacijsko omrežje

Telekomunikacijsko omrežje se bo širilo v skladu s potrebami. Zaradi večjih potreb po povezanosti s svetom (internet) je večje povpraševanje po ISDN linijah. Upravljalec sledi potrebam s posodobitvijo telefonskih central in omrežja.

Mobilna telefonija izpodriva potrebe po fiksnih telefonskih govorilnicah, ki so danes vse prevečkrat tarča objestnežev.

Z razvojem telefonskega omrežja je potrebno širiti tudi kabelsko-razdelilno omrežje.

Posodobitve na omrežju bodo namenjene zamenjavi prostozračnega s zemeljskim omrežjem.

Omejitve in sanacije

Začasne omejitve

Začasne omejitve v razvoju naselja predstavljata neurejeno zbiranje in čiščenje onesnaženih voda in neustrezna vodooskrba. Realizacija programov Mariborskega vodovoda in Projekta varstva voda sta rešitvi, nujno potrebni za kvalitetno oskrbo in razvoj naselja.

Stalne omejitve

Omejitev v prostoru predstavljajo vsi infrastrukturni objekti in naprave in z odlokom zavarovana območja, ki zaradi svojega obratovanja ali zaščite potrebujejo odmike drugih objektov in naprav. Na zavarovanih območjih veljajo nekateri pogoji lociranja oz.strožji pogoji pri realizaciji posega. Med take objekte spadajo magistralni plinovod, elektroenergetski visokonapetostni daljnovodi (110 kV), vodotoki in zavarovana območja podtalnice.

Na območju naselja Spodnje Hoče je potrebno upoštevati odmike glede elektroenergetskih vodov (110 kV daljnovodov), odmike od vodotokov in omejitvene pogoje glede posegov v območja zavarovane podtalnice.

Potrebni odmiki in varnostne višine, ki veljajo za vodenje in križenje 110 kV daljnovodov so podani v Pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur. list SFRJ 65/88).

Pri posegih v vodotoke oz. v njihovo bližino je potrebno upoštevati priobalno zemljišče, ki znaša 5 metrov. Soglasje vodnega gospodarstva je potrebno pridobiti za vse posege v varstvena območja vodotokov, poplavnih območij in območij s prisotnostjo erozijskih procesov.

Omejitve glede posegov na zavarovana območja podtalnice ureja Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98 in 28/01).

Sanacije

Sanacije v naselju Spodnje Hoče se nanašajo na sanacije:

- zaščitenega območja podtalnice (širši varstveni pas);

- pohorskih potokov;

- nelegalnih odlagališč.

Zaščiteno območje podtalnice - širši varstveni pas

Dravsko polje predstavlja s svojim potencialom nenadomestljiv vir pitne vode. Izvajanje sanacije območja širšega varstvenega pasa zaščitene podtalnice na območju naselja Spodnje Hoče je odvisno od maksimalne zaščite podtalne vode na tem območju.

Pohorski potoki

Kvaliteta pohorskih potokov (Hočkega potoka) je odvisna od kvalitete njegovih pritokov, ki se v naseljih Zgornje Hoče in Spodnje Hoče nanašajo v večini na kanalizacijske izpuste onesnaženih voda. Izgradnja kanalizacije je cilj in korak bližje k sanaciji vodotokov in posredno kvalitete podtalnice.

Nelegalna odlagališča

Nelegalna odlagališča so posledica nezadostnega pojmovanje okoljevarstvene problematike, neosveščenosti državljanov za neokrnjen prostor in pomanjkanja zbirnih mest za odpadke, ki jih ne uvrščamo med klasične gospodinjske odpadke (gradbeni material, kosovni odpadki, pohištvo, neuporabni gospodinjski aparati, baterije, kozmetika…). Občina organizira zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov nekajkrat letno, potrebe narekujejo po stalnem prostoru oz t. i. zbirnem centru.

Zbirni center je ograjen prostor, z razporejenimi različnimi zabojniki, z obratovalnim časom in zaposlenim človekom, ki usmerja odlagalca, da pravilno sortira in odloži svoje odpadke.

4.3.3. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA IN OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

Zasnova osnovne namenske rabe prostora oziroma površin v ureditvenem območju naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je podana kot predvidena osnovna raba prostora. Zasnova osnovne namenske rabe prostora sledi načelu enakomernega in vsestranskega prostorskega razvoja na celotnem območju mesta.

Ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče se po osnovni namenski rabi deli na:

- stavbna zemljišča

- vodne površine znotraj ureditvenega območja naselja

ad 1.) Stavbna zemljišča zavzemajo največji delež vsega prostora v naseljih. Vključujejo tako vsa zazidana kot tudi vsa nezazidana stavbna zemljišča.

ad 2.) V območje naselij so vključene vodne površine potokov in vodnogospodarskih ureditev.

Skupna površina ureditvenega območja naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je 273,1 ha.

Spremembe osnovne namenske rabe prostora glede na predhodni plan

Nove konceptualne rešitve v prostoru in upoštevanje predvidenega razvoja mesta so razlog za spreminjanje namembnosti dela kmetijskih in gozdnih zemljišč v okolici naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče. Spreminjanje namembnosti se nanaša na :

- površine kmetijskih zemljišč in gozdne površine na območju naselij, ki bodo v bodoče namenjene stanovanjskim in dopolnilnim dejavnostim, ki predstavljajo izoblikovanje jasnega roba naselij;

- nove površine stavbnih zemljišč, katerih vključitev v naselje pomeni zaokrožitev naselja zaradi predvidene nove prometne infrastrukture in smiselne navezave dela naselja nanjo;

- površine, ki z določitvijo meje ureditvenega območja mesta in s tem meje urbanistične zasnove izločajo nekatere površine nezazidanih stavbnih zemljišč. Takšna površina je del gramoznice na jugovzhodu naselja, kjer se naselje zameji z izvedeno avtocesto;

- površine, ki so potrebne za širitev pokopališča.

Pridobitev novih površin za gradnjo naj se izvede etapno, oziroma tako, da bodo dejanske spremembe v pravnih statusih zemljišč sledile določenim prioritetam fazne izgradnje naselja.

4.4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

4.4.1. CONE, NAMENSKA RABA POVRŠIN IN NAČINI UREJANJA S PIA

Raba površin v naseljih Spodnje Hoče in Zgornje Hoče se glede na vrsto uporabe zemljišča ali nameravano (planirano) uporabo zemljišča deli na različne namenske rabe. Znotraj posamezne namenske rabe površin so v okviru dopustnih obremenitev možne tudi druge rabe pod pogojem, da se večinski rabi v vseh ozirih, predvsem pa po emisijah v prostor ter potrebi po prostoru, podredijo.

V nadaljevanju so naštete podrobne rabe zemljišč za različne dejavnosti, ki jih je mogoče umeščati v območja opredeljene večinske rabe.

POVRŠINE ZA STANOVANJA

V stanovanjska območja sodijo:

- stanovanjski objekti vseh tipologij, namenjeni stalnemu bivanju prebivalstva

- spremljajoče dejavnosti, potrebne za oskrbo prebivalstva, osnovno oskrbo, otroško varstvo, varstvo in oskrbo starejših občanov, obrtne osebne storitve in servisne storitve za gospodinjstvo, ki niso hrupne, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin stanovanjskega območja, odstavljanje motornih vozil v skupnih večetažnih garažah, gostinske in penzionske storitve, intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja ipd. V stanovanjska območja sodijo površine za naslednje dopolnilne dejavnosti, ki služijo predvsem v območju živečim prebivalcem:

- funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in specializiranih dejavnosti, otroških igrišč, večnamenskih rekreacijskih igrišč za otroke in naprave za starejše občane, za objekte in prostore krajevnih skupnosti, društev in organizacij občanov, domov za ostarele, za osebne in servisne storitve za gospodinjstva, za penzione, študentske in dijaške domove, površine za odstavljanje osebnih vozil prebivalstva in/ali večetažni garažni objekti za potrebe prebivalstva in dopolnilnih dejavnosti na stanovanjskem območju. Dopolnilne dejavnosti v stanovanjskih območjih ne smejo presegati s predpisi predvidene mejne ravni hrupa, določene za stanovanjska območja.

POVRŠINE ZA STANOVANJSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI

V mešanih območjih za stanovanjsko in dopolnilno dejavnost se v ali ob stanovanjskih objektih lahko izvajajo naslednje dopolnilne dejavnosti:

- oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva

- poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra.

POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI

Sem sodijo:

- trgovina s priročnimi skladišči, hoteli in druga gostinska in turistična dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, storitve gospodinjstvom, zdravstveni nastanitveni centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri, pridrževalni centri, poslovne storitve, predstavništva, javna uprava, pravosodje, obramba in zaščita, finančne, zavarovalniške in druge storitve, storitve in objekti za šolstvo in šport, cerkve s pripadajočimi objekti, trgovski centri, mestna središča, ambulante ipd.

Možne dopolnilne dejavnosti:

- stanovanja, posamezne manjše proizvodne, servisne in druge za bivalno in delovno okolje nemoteče dejavnosti.

POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE, KULTURO IN ZDRAVSTVO

Sem sodijo:

- izobraževalne, socialne in zdravstvene ustanove, športno rekreacijski objekti in urejena igrišča, kulturne ustanove, zdravstveni nastanitveni centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri, dijaški domovi, študentski domovi, razni zavodi za mladino in odrasle ipd.

POVRŠINE ZA PROIZVODNJO IN SKLADIŠČENJE

Sem sodijo:

- industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za vozila, gradbene dejavnosti predfabriciranja, separacije ipd., lesnopredelovalna, mizarska in živilska industrija ipd.

Možne dopolnilne dejavnosti:

- tovorna postaja, tovorni terminal, skladišča, trgovine gradbenega materiala, skladiščno prodajna in predelovalna dejavnost, interni servisi, manjše obrtne dejavnosti, javne gospodarske službe, tovarniške trgovine.

Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom.

POVRŠINE ZA PROMET

Sem sodijo:

- površine cestnega in železniškega omrežja, javne prometne površine, površine in območja za razvoj prometnih dejavnosti javnega ali zaprtega tipa, za bencinske črpalke, za dejavnosti, vezane na poštni in telekomunikacijski promet ipd.

Možne dopolnilne dejavnosti na prometnih površinah so:

- Dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov, hotelske ali penzijonske storitve, trgovske in servisne storitve, vezane na promet potnikov in blaga (poslovne transportne dejavnosti).

POVRŠINE ZA KOMUNALO IN ENERGETIKO

Sem sodijo:

- površine za objekte za oskrbo z vodo, za čiščenje odpadnih voda, za zbiranje, odlaganje in predelavo odpadkov, za proizvodnjo in shranjevanje plina, proizvodnjo toplotne in električne energije, črpanje voda in druge komunalne dejavnosti.

POVRŠINE ZA POKOPALIŠČA

Sem sodijo:

- površine krajevnih pokopališč s pripadajočimi objekti in infrastrukturo, namenjena pokopališki in spremljajočim dejavnostim.

POVRŠINE ZA ŠPORT

V območja površin, namenjenih športnim dejavnostim, sodijo:

- urejene površine in objekti za šport in rekreacijo v urbanem prostoru vključno s spremljajočimi parkovnimi in drugimi ureditvami, s površinami za odstavljanje motornih vozil, s funkcionalnimi površinami upravnih klubskih objektov in objektov za vzdrževanje površin za šport ipd.

ZELENE POVRŠINE

Sem sodijo:

- sklenjene površine javnih zelenic, parkovnih gozdov, parkov, vrtičkov za rekreacijsko obdelavo, gozdna in kmetijska zemljišča ter površine za spremljajoče vzdrževanje zelenih površin javnih gospodarskih podjetij.

Površine za možne dopolnilne dejavnosti so površine za športno rekreacijske objekte in naprave, turistične zmogljivosti, informacijske točke in za kioske za napitke in slaščice.

Gradnja objektov na zelenih površinah je možna le v primeru, ko imajo te površine status stavbnega zemljišča. Na drugih zelenih površinah so možne le ureditve zemljišč, ki nimajo značaja graditve objektov, to je: utrjevanje poti, postavitve rekreacijskih in podobnih naprav ter ureditev.

VODNE POVRŠINE

Sem sodijo:

- vodne površine rek, ribnikov, potokov in odprtih kopališč znotraj ureditvenega območja naselja.

Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti so v urbanistični zasnovi opredeljeni z namenom, da se celoten prostor ureditvenih območij naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče uredi v skladu s konceptom iz organizacije dejavnosti ter v skladu s predlagano namensko rabo površin.

Zazidalni načrti bodo izdelani za vsa tista območja, kjer se spreminja namenska raba iz kmetijske ali gozdne v urbano rabo oziroma na površinah s tem planom na novo določenih stavbnih zemljišč.

Urejanje območij z zazidalnimi načrti je razvidno iz opisa posamezne cone in iz karte št. 5. "Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti".

Z ureditvenimi načrti naj se urejajo območja prenove, pa tudi športne in večje zelene površine.

Urejanje območij z ureditvenimi načrti je razvidno iz opisa posamezne cone in iz karte št. 5. "Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti".

S prostorskimi ureditvenimi pogoji bomo urejali površine, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer so že izvedene gradbene in druge prostorske ureditve oziroma oblikovane prostorske strukture. S prostorskimi ureditvenimi pogoji pa se do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov urejajo tudi območja, za katera je s planskim aktom sicer predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta.

Urejanje območij s prostorskimi ureditvenimi pogoji je razvidno iz opisa posamezne cone in iz karte št. 5. "Zasnova načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti".

CONE NASELIJ SPODNJE HOČE IN ZGORNJE HOČE

Cone so organizacijske enote, ki so osnova za urbanistično urejanje. Izhodišča za opredelitev cone so pretežna namembnost območja, skupne stavbarske značilnosti, zaokroženost območja in stopnja urbane izoblikovanosti. Cone členijo naselje na morfološko in funkcijsko zaključena območja s podobnimi urejevalskimi določili. Cona je poimenovana s črko abecede.

Naselji sta razdeljeni na šest con. Razdelitev na cone, namenska raba površin in načini urejanja s prostorkimi izvedbenimi akti je razvidna iz kart št. 2. "Zasnova namenske raba površin" in št. 5. "Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti"

Za vsako cono so podani:

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora,

b - urbanistične usmeritve,

c - načini urejanja na območju posamezne cone,

CONA A

Se nahaja v središču naselja Spodnje Hoče in zajema osrednji del naselja z upravnimi in centralnimi funkcijami, proizvodnimi obrati južno in severno od njega, pokopališče in pas stanovanjskih površin osrednjega dela naselja.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba površin: centralne dejavnosti. Posamezne namenske rabe prostora so površine za centralne dejavnosti (cerkev s spremljajočim programom, občinska zgradba, površine na zahodni strani glavne vpadnice, oskrbne in druge storitvene dejavnosti), zelene površine med Pohorsko cesto in občinsko zgradbo ter med Čobčevo ulico in industrijsko cono I 11, površine za proizvodnjo in skladiščenje (na severu in jugu cone proizvodnja in obrt), površine za pokopališče na vzhodni strani glavne vpadnice, in površine za stanovanja z dopolnilnimi dejavnostmi na vsem ostalem območju cone.

b - urbanistične usmeritve

Na območju centra naselja Spodnje Hoče in središča uprave Občine Hoče-Slivnica naj se intenzivneje izoblikuje značaj občinskega središča. Središčne funkcije naj se ohranijo in dopolnijo z novimi, funkcionalno naj se prostor dopolni z manjkajočimi infrastrukturnimi objekti in ureditvami. Proizvodna območja naj se notranje uredijo in intenzivneje pozidajo. Jasneje naj se razmejijo proizvodna območja od stanovanjskih in centralnih območij, ter odnos med prostimi in pozidanimi površinami. Nezazidana stavbna zemljišča naj se pozidajo v skladu s tipologijo in vsebino območja. Območje površin za stanovanja z dopolnilnimi dejavnostmi naj se od cone D loči z zelenim varovalnim območjem.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Osrednji del cone naj se ureja z novim ureditvenim načrtom. Preostali del cone naj se ureja z novimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselji Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, ki naj bodo čimbolj podroben prostorski izvedbeni akt.

CONA B

Se nahaja na severozahodu naselja Spodnje Hoče in zajema območje severno od turistične regionalne ceste R3-929 (Spodnje Hoče - Bellevue in Areh - Lukanja) v zahodnem delu naselja.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba površin: stanovanjske in dopolnilne dejavnosti. Posamezne namenske rabe prostora cone so površine za stanovanja in dopolnilne dejavnosti ob pomembnejših prometnicah, površine za stanovanja v preostalem delu cone in manjši del površin za proizvodnjo in skladiščenje.

b - urbanistične usmeritve

Območje je oblikovno in funkcionalno razmeroma homogeno, zato naj bodo vse ureditve, ki lahko sanirajo manjše konflikte v prostoru, usklajene s podobo območja cone. Posebno ureditev zahteva območje proizvodnega kompleksa v središču območja, ki se naj smiselno prestrukturira in funkcionalno dopolni, oblikovno pa sanira.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Severni del cone naj se funkcionalno, infrastrukturno in vsebinsko dopolni; zanj naj se izdela ureditveni načrt. Preostali del cone naj se ureja z novimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselji Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, ki naj bodo čimbolj podroben prostorski izvedbeni akt.

CONA C

Se nahaja na jugozahodnem delu naselja Spodnje Hoče in zajema območje južno od turistične regionalne ceste R3-929 (Spodnje Hoče - Bellevue in Areh - Lukanja) v zahodnem delu naselja.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba: stanovanja. Posamezne namenske rabe prostora so: površine za stanovanja v zahodnem delu cone zahodno od šolskega kompleksa, površine za stanovanja in dopolnilne dejavnosti v delu cone severno in vzhodno od šolskega kompleksa, površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti šolskega kompleksa, in površine za šport zahodno ob njem.

b - urbanistične usmeritve

Cona je izoblikovana le delno; območje pozidane površine je oblikovno homogeno in naj se ureja enovito in z navezovanjem na obstoječo stavbno strukturo in tipologijo. Območje prostih nezazidanih stavbnih zemljišč predstavlja eno od večjih zazidljivih površin ureditvenega območja naselja Spodnje Hoče. Zanj naj se pripravi in izvede stanovanjska gradnja različnih tipologij in stanovanjskih programov (vključno z varianto izgradnje doma starostnikov). Pri urbanističnem oblikovanju zazidave prostih površin naj se spoštujejo in jasneje izrazijo odnosi med stanovanjskimi, športnimi, izobraževalnimi dejavnostmi in gozdnim robom naselja.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Nepozidane površine naj se urejajo z zazidalnim načrtom, ki naj zajame tako stanovanjsko dejavnost kot tudi dejavnost športa in rekreacije. Preostali del cone naj se ureja z novimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselji Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, ki naj bodo čimbolj podroben prostorski izvedbeni akt.

CONA D

Se nahaja v osrednjem oz. vzhodnem delu naselja Spodnje Hoče in predstavlja osrednjo površino za proizvodne dejavnosti v naselju.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba: površine za proizvodne dejavnosti. Na območju so v manjši meri prisotne površine za centralne dejavnosti in površine za stanovanja.

b - urbanistične usmeritve

Cona je izoblikovana le delno, v srednjeročnem obdobju se pričakujejo posegi v prostor, ki imajo naravo gradnje in prestrukturiranja. Pozidava cone mora temeljiti na obstoječih zasnovah centralnega območja, hkrati pa naj vzpostavlja kultiviran značaj sodobne proizvodne cone. Površine za pozidavo, ki so na videz velike, so pri načrtovanem razvoju gospodarskih dejavnosti v občini razmeroma omejene, zato naj se prostorske ureditve izvedejo racionalno, prostorske potrebe pa naj se optimirajo. Nove prostorske ureditve naj upoštevajo zasnovo ključnih objektov in njihove vsebine ter enovito zaključujejo značaj območja. Obenem naj soomogočijo, da bodo bivalne razmere na območju skupine obstoječih stanovanjskih objektov južno od križanja železniške proge in Miklavške ceste ustrezale predpisom, ki veljajo za stanovanjska območja.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Cona naj se ureja s posebnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje proizvodne cone. Ta prostoski izvedbeni akt naj bo izdelan čimbolj podrobno glede oblikovalskih in čimbolj fleksibilno glede programskih usmeritev.

CONA E

Se nahaja na skrajnem vzhodnem robu ureditvenega območja naselja Spodnje Hoče.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba: stanovanja. Na območju cone so v veliki meri poleg površin za stanovanja in stanovanja z dopolnilnimi dejavnostmi prisotne površine za športne, rekreacijske in turistične dejavnosti, ki obsegajo območje ob ponikalniku.

b - urbanistične usmeritve

Območje je v svojem pozidanem stanovanjskem delu homogeno in razmeroma urejeno. Dopolnitve in nove pozidave na severu območja naj dodajo k coni nujno potrebne oskrbne in storitvene dejavnosti ter oblikovno poudarijo njihovo prisotnost. Širše območje ponikalnika naj se izvede kot kompleksna mnogovrstna športno-rekreacijsko-turistična površina, ki naj ponudi nov program in zagon širšemu območju. Znotraj območja športno, rekreativnih in turističnih površin locirana zemljišča žasfaltne baze' Cestnega podjetja Maribor, d. d., lahko ostanejo v obstoječi rabi najkasneje do konca l. 2015, t. j. do preselitve te dejavnosti na drugo lokacijo.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Pozidani del cone naj se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselje. Površine, namenjene športnim dejavnostim, naj se urejajo z ureditvenim načrtom.

CONA F

Cona F obsega celotno ureditveno območje naselja Zgornje Hoče.

a - pretežna namenska raba z razmerji med posameznimi namenskimi rabami prostora

Pretežna namenska raba: površine za stanovanjske dejavnosti. V coni sta zastopani dve namensti rabi prostora: ob vpadnici površine za stanovanja in dopolnilne dejavnosti, v ostalem prostoru pa površine za stanovanja.

b - urbanistične usmeritve

Na že pozidanih površinah je potrebno skrbeti za oblikovno in funkcionalno skladen razvoj naselja, na prostih in na novo pridobljenih površinah pa za vzpostavitev kakovostne posodobljene urbanistične strukture, ki racionalno izrablja prostor in hkrati zaključuje neizoblikovane dele naselja na robovih.

c - načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na območju cone

Pozidani del cone naj se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselje. Nove površine, namenjene pozidavi, naj se urejajo z zazidalnim načrtom.

Splošna načela oblikovanja naselij

a) Temeljne stalnice oblikovanja naselij mesta so varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov.

b) Oblikotvorni elementi so disperzirani po celotnem območju naselij.

c) Nove ureditve povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij, razen v primerih, ko se urejajo kot identifikacijska jedra na manj izrazitih območjih, ki so v povezavi s funkcijskimi vozlišči.

d) Z novo zazidavo je potrebno izoblikovati rob mesta, predvsem z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnicah na robovih mesta.

e) Varovati je potrebno umirjeni gabarit, še posebej v bližini reliefnih robov. S premišljeno razmestitvijo dominant je treba doseči oblikovno skladnost med območji z nizkimi in visokimi gabariti.

4.4.2. OPREDELITVE ZA VAROVANJE, RABO IN RAZVOJ VREDNOT OKOLJA

Zaradi z urbanistično zasnovo zastavljenih smeri razvoja mesta bodo ustrezno prilagojeni oz. spremenjeni in dopolnjenimi odloki, ki se nanašajo na posamezne sestavine okolja.

4.4.3. ORGANIZACIJSKE NALOGE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

Za uresničevanje ciljev iz Urbanistične zasnove naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je potrebno izdelati naslednje strokovne podlage in študije

a) Strokovna podlaga za opremljanje stavbnih zemljišč na območju naselja Spodnje Hoče;

b) Študija o zazidanosti stavbnih zemljišč

c) Študija o vrednosti stavbnih zemljišč, ki bo osnova za zemljiško stavbno politiko naselij v občini;

d) Prometna študija naselij v občini;

e) Študija o zbiranju in odlaganju komunalnih odpadkov v občini;

f) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki obravnavajo varstvo posameznih sestavin okolja.

g) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

h) Spremembe in dopolnitve odlokov, ki sektorsko obravnavajo varstvo naravne in varstvo kulturne dediščine.

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

Prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Hoče-Slivnica so smiselno vključene v tekstualni in kartografski del ter kartografsko dokumentacijo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Hoče-Slivnica.

Za območja kompleksne graditve bodo izdelane ustrezne programske zasnove.

Kot sestavni del srednjeročnega plana so povzete naslednje, že poprej sprejete programske zasnove (PZ):

- št. 1 Programske zasnove za odsek avtoceste Fram - Slivnica in hitre ceste Slivnica - bdc (prej PZ št. 10; sprejeta in objavljena v MUV, št. 6/96, člen št. 3);

- št. 2 Programske zasnove za odsek avtoceste Slivnica - Pesnica na območju Mestne občine Maribor (prej PZ št. 22; sprejeta in objavljena v MUV, št. 6/98, člen št. 3);

- št. 3 Programske zasnove za razširitev gramoznice v Spodnjih Hočah za nadomestni ponikalnik (prej PZ št. 23; sprejeta in objavljena v MUV, št. 11/1998, člen št. 3);

- št. 4 Programska zasnova za območja namakanja Dravski dvor, Orehova vas - Hotinja vas, Rogoza - Bohova - Razvanje - Betnava in Rače - Gomila (del) (prej PZ št. 25; sprejeta in objavljena v MUV, št. 26/98, člen št. 3);

- št. 5 Programska zasnova za območje univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor (prej PZ št. 26; sprejeta in objavljena v MUV, št. 26/98, člen št.3; iz teksta in kart te PZ je izvzeto območje, ki ga obravnava PZ za fakulteto za kmetijstvo, prav tako so izvzete vse navedbe v zvezi z enoto Meranovo, ki leži na območju Mestne občine Maribor);

- št. 6 Programske zasnove za odsek avtoceste Slivnica - Pesnica na območju priključka Rogoza (sprejeta in objavljena v MUV, št. 12/00, člen št. 3).

Tekstualni deli zgoraj naštetih PZ so objavljeni v zgoraj navedenih MUV. Del srednjeročnega plana občine so samo zgoraj navedeni členi odlokov o PZ, in sicer samo tiste njihove vsebine, ki niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka o prostorskem planu občine.

Sestavni del srednjeročnega plana je tudi:

- št. 7 Programska zasnova za Fakulteto za kmetijstvo, in sicer z naslednjo vsebino:

1. Ureditveno območje, organizacija dejavnosti in namenska raba površin

Območje kompleksne graditve za potrebe Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru zajema parcele št. 248/2 del, 263/5, 264/3, 264/4, 264/5 in 779, k. o. Pivola (v nadaljevanju: ureditveno območje fakultete). Območje, ki leži na kmetijskem zemljišču južno od začetka lipovega drevoreda, ki vodi proti Pohorskemu dvoru oz. gradu Hompoš, meri 6,0 ha. Južni rob ureditvenega območja poteka po robu zemljišča reguliranega Hočkega potoka.

Osrednji del ureditvenega območja fakultete, velikosti 1,9 ha, je namenjen izgradnji objekta fakultete in objekta študenskega doma ter ureditvi na spremljajočih funkcionalnih zemljiščih (dvorišča, urejene zelene in odprte površine ipd.).

Objekt fakultete obsega približno 3.000 m² površin za pouk (predavalnice za teoretični pouk, laboratorije za posamezne sklope študijskega programa, kabinete za predavatelje in raziskovalce, knjižnico, skriptarnico, čitalnico, arhiv), približno 1.200 m² ostalih površin (pisarniški prostori za upravo, sejna soba, študentska restavracija, recepcija, študentski referat, arhiv, sanitarne enote, umivalnice, garderobe, skladišča kemikalij, prostori za čistilke, energetski prostori, prostor za ogrevanje) ter približno 1.200 m² površin za komunikacije.

Vzhodna polovica osrednjega dela ureditvenega območja fakultete je namenjena izgradnji študentskega doma s kapaciteto 150 ležišč ter potrebnih spremljajočih ureditev na pripadajočem funkcionalnem zemljišču (urejene zelene površine ipd.).

Vzdolž severnega roba ureditvenega območja je pas prometnih površin velikosti 1,6 ha z dovozno cesto, njenim priključkom na lokalno cesto, ki vodi proti Pohorskemu dvoru (LC 380050), parkirišči za potrebe fakultete in študentskega doma ter zelenjem ob prometnih površinah.

Južno od načrtovanega objekta fakultete je manjše območje športnih in pripadajočih zelenih površin v velikosti 0,7 ha, ki bodo v funkciji razvedrila in počitka uporabnikov fakultete in študentskega doma.

Preostali del ureditvenega območja zasedajo zelene površine v skupni velikosti 1,7 ha.

2. Tehnološki pogoji in omejitve

Tik ob severnem robu ureditvenega območja fakultete poteka vzdolžno oz. obcestno usmerjeno območje lipovega drevoreda v Pivoli, ki je kot spomenik oblikovane narave (SON 1) zavarovano z občinskim odlokom o naravnih znamenitostih (MUV, št. 17/92).

Nedaleč severno od ureditvenega območja fakultete so zemljišča, opredeljena kot območje izključne rabe za potrebe obrambe. Zaradi tega leži severna polovica ureditvenega območja fakultete znotraj območja omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe in zaščite. Na njem so podane omejitve iz tehničnih ali varnostnih razlogov.

Ureditveno območje fakultete se v celoti nahaja v vplivnem varstvenem pasu (območju z blagim režimom varovanja) po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98 in 28/01).

Celotno ureditveno območje fakultete se nahaja znotraj območja nadzorovane rabe javnega letališča Maribor.

3. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

Ureditveno območje fakultete v glavnem komunalno ni opremljeno. Zato ga bo potrebno ustrezno urediti in opremiti.

Promet

Za ureditev prometa je treba posodobiti ceste po sedanjih trasah, ki vodijo do predmetnega območja. Navezava območja na cestno omrežje se uredi iz obstoječe lokalne ceste LC 380050, ki poteka vzdolž severnega roba območja. Ustrezno je treba urediti tudi javni promet.

Za potrebe mirujočega prometa je treba ob šoli in ob študentskem domu urediti parkirišča za osebne avtomobile zaposlenih in obiskovalcev.

Komunalno in energetsko omrežje

Ureditveno območje fakultete je komunalno neurejeno in neopremljeno.

V nadaljnjih fazah priprave dokumentacije je zato potrebno pripraviti idejne rešitve za oskrbo območja z vodo, za odvajanje odpadnih voda vključno z ustreznim čiščenjem odpadnih voda, za oskrbo območja z električno energijo vključno z izgradnjo eventuelno potrebne nove trafo postaje, za ureditev javne razsvetljave ter za področje telekomunikacijske oskrbe.

Ogrevanje objektov temelji na individualnem ogrevanju z različnimi gorivi. Za objekte bo urejen skupen sistem ogrevanja iz lastne kotlovnice na tekoča goriva ali biomaso.

Odpadke je treba zbirati ločeno in s posameznimi frakcijami gospodariti v skladu s strategijo, določeno v občini.

4. Usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje

Oblikovanje predvidenih objektov je treba prilagoditi terenu in objekte postaviti tako, da ne bodo rušili oz. da bodo čim manj motili skladno krajinsko podobo območja. To je pomembno zlasti z vidika ohranjanja krajinsko vizualne vloge lipovega drevoreda kot prostorske dominante z važno orientacijsko funkcijo. Prav tako je potrebno v čim večji meri ohranjati vedute na Pohorje.

Urbanistična dispozicija, višina in oblikovanost objekta fakultete mora biti prilagojena okolišnjemu prostoru in mora izhajati iz prej navedenih krajinskih usmeritev. Njegova najvišja dovoljena etažnost je P+2.

Študentski dom s kapaciteto 150 ležišč, ki ga je mogoče izvesti tudi v drugi, časovno kasnejši etapi, je funkcionalno vezan na objekt fakultete. Zanj veljajo glede urbanistične dispozicije, višine in oblikovanosti iste usmeritve ter omejitve kot za objekt šole.

5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

Na samem ureditvenem območju fakultete ni zavarovanih naravnih znamenitosti, vendar je tik ob severnem robu območja zavarovano območje dvostranskega lipovega drevoreda v Pivoli (SON 1), ki predstavlja sestavni del urejenega graščinskega kompleksa s parkom (grad Pohorski dvor oz. Hompoš). Pred izvajanjem posegov v prostor je potrebno pridobiti ustrezno naravovarstveno mnenje in pogoje ter uskladiti način izvajanja posegov. Enako velja tudi za področje kulturne dediščine (bližina zavarovanega gradu Pohorski dvor oz. Hompoš).

6. Etapnost izvajanja posegov

Na ureditvenem območju fakultete lahko posegi in ureditve potekajo v dveh ločenih zaporednih etapah:

- v prvi etapi se izvede objekt fakultete;

- v drugi etapi se izvede študentski dom.

Pred realizacijo posamezne etape je treba zagotoviti potrebno ustrezno infrastrukturno opremljenost zemljišč. Gradnja na komunalno neopremljenem ali komunalno delno opremljenem zemljišču ni dovoljena.

4. člen