Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 12. člena Statuta Mestne občine (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 28. redni seji, dne 25. maja 2009, sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S5 Štuki - Marof

I UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja P11-S5 Štuki - Marof (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki vsebuje: – območje OPPN,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN)

OPPN določa pogoje za urbanistično ureditev območja trgovske­ga centra, lokacijo ter oblikovanje objektov in parcel, ureditev utrjenih in zelenih površin, prometne, energetske in komunalne infrastrukturne ureditve na območju ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

Sestavni deli OPPN so:

1. Odlok, ki vsebuje naslednja poglavja:

I uvodne določbe;

II opis načrtovane prostorske ureditve s programom dejavnosti in umeščenost načrtovanih objektov in površin

–          umestitev načrtovane ureditve v prostor,

–          vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,

–          rešitve načrtovanih objektov in površin,

–          pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo;

III         zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

IV         rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

V parcelacija območja;

VI tolerance;

VII etapnost izvajanja OPPN;

VIII končne določbe.

2. Grafični del, ki vsebuje naslednje grafične načrte:

1. izsek iz kartografskega dela srednjeročnega družbenega plana, s prikazom lege obravnavane prostorske ureditve v širšem območju 1 : 5.000

2. območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 1 : 500

3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4. ureditvena situacija 1 : 500

5.a prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objek­tov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prometno omrežje 1 : 500

5.b       prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - elektroenergetsko omrežje 1 : 500

5.c        prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objek­tov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - plinovodno omrežje 1 : 500

5.d       prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - telekomunikacijsko omrežje 1 : 500

5.e       prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - vodovodno in vročevodno omrežje 1 : 500

5.f        prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objek­tov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - kanalizacijsko omrežje 1 : 500

6.         prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 1 : 500

7.         prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1 : 500

8.         načrt gradbenih parcel in tehnični elementi za zakoličenje 1 : 500

3. Priloge OPPN:

–          povzetek za javnost,

–          izvleček iz strateškega prostorskega akta,

–          obrazložitev in utemeljitev OPPN,

–          strokovne podlage,

–          smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

–          ocena stroškov za izvedbo OPPN, če se financira iz javnih sredstev,

–          spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

4. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj, pod številko pro­jekta 02/08.

II         OPIS NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE S PROGRAMOM DEJAVNOSTI IN UMEŠČENOST NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

5. člen

(ureditveno območje OPPN)

(1) Ureditveno območje OPPN: Območje obsega površino, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami

–          560/1 (predvidena novogradnja),

–          553/6, 560/2, 560/3, 995/13 (obstoječi objekti),

–          553/8, 553/9 (nepozidana stavbna zemljišča), vse k. o. Krčevina pri Ptuju.

(2) Velikost ureditvenega območja OPPN:

Območje je veliko 18.077 m2; od tega bo predvidena novogra­dnja obsegala površino v izmeri 14.640 m2.

(3) Meja območja OPPN:

Območje meji

–          na jugovzhodu na povezovalno cesto med Maistrovo ulico in Volkmerjevo cesto (južno od te povezovalne ceste je območje P11-I2 Srednješolski center),

–          na severovzhodu na Volkmerjevo cesto (preko Volkmerjeve ceste je območje P11-S6/I Rabelčja vas - zahod),

–          na severozahodu na spremenjeno območje P11-R3 Ob Volkmerjevi cesti,

–          na jugozahodu na hudourniški potok (preko potoka je območje P11-S3 Štuki - Bratje Reš).

(4) Obodna parcelacija območja OPPN: Izhodiščna točka obodne parcelacije je skrajna južna točka območja, ki jo tvori stik dna jarka hudourniškega potoka z zahodnim robom (mostom) povezovalne ceste Maistrova ulica

-           Volkmerjeva cesta. Povezovalna cesta med Maistrovo ulico in Volkmerjevo cesto je parcela št. 995/9, k. o. Krčevina pri Ptuju. Od izhodiščne točke poteka parcelacija v smeri severovzhoda po severnem robu povezovalne ceste do križišča z Volkmerjevo cesto (Volkmerjeva cesta je parcela št. 995/3, k. o. Krčevina pri Ptuju). Tu se meja obrne proti severozahodu in poteka po jugo­zahodnem robu Volkmerjeve ceste do severnega vogala parcele št. 560/1, k. o. Krčevina pri Ptuju. Nato se meja obrne proti jugozahodu in poteka po severozahodni meji parcele št. 560/1 do hudourniškega potoka, nato v podaljšku severozahodne meje parcele 560/1 do dna jarka hudourniškega potoka. Tu se meja obrne proti jugovzhodu in v smeri toka vode sledi poteku osi struge hudourniškega potoka do izhodiščne točke, kjer se meja območja tudi zaključi.

6. člen

(obstoječe razmere)

Investitor ima na lokaciji predvidene gradnje v lasti zemljiško par­celo št. 560/1, k. o. Krčevina pri Ptuju. Na parceli št. 560/1 ni obstoječih objektov. So pa tangirane z elementi komunalne infra­strukture (lokalni električni vod, vodovod PE 90, meteorni jarek z lovilcem olj na jugovzhodni strani kompleksa). Zemljiška parcela

št. 560/1 se blago spušča proti vzhodu in predstavlja arheološko najdišče (preiskave so na pretežnem delu zaključene). Zemljišče investitorja je s severovzhodne in jugovzhodne strani omejeno z občinskima cestama, s severozahodne strani z zemljiškimi parce­lami št. 559/1, 559/13, 559/15, vse k. o. Krčevina pri Ptuju, na jugu z zemljiško parcelo št. 553/6, k. o. Krčevina pri Ptuju, in na jugozahodu z lokalnim vodotokom, ki se izliva v potok Grajena.

7. člen

(podlage za pripravo OPPN)

(1) Pravna podlaga za pripravo OPPN:

–          Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B),

–         Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).

(2) Prostorski planski akt, ki je podlaga za pripravo OPPN, je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj -spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08).

8. člen

(namembnost območja)

Območje P11-S5 Štuki -Marof je mešano območje pretežno namenjeno trgovini.

9. člen

(vrste objektov na območju OPPN)

Na območju OPPN je dovoljena gradnja:

–          poslovnih objektov po zasnovi, ki je usklajena s pogoji terena (geologija, konfiguracija), okoliško zazidavo in infra­strukturnimi ureditvami okolice,

–          infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,

–          enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu s predpisom, ki ureja tovrstno gradnjo.

10. člen

(zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji

za oblikovanje objektov)

a) Programska izhodišča

(1) Obravnavano območje OPPN obsega zemljišča s približno površino 1,80 ha. Od tega bo predvidena novogradnja obsegala površino v izmeri 1,46 ha; preostanek površin je že pozidan (izve­den je razbremenilni kanal za površinske vode bližnjega naselja ter objekta trgovina in dom krajanov).

(2) Na investitorjevem zemljišču je skladno z njegovim predlogom pozidave predvidena naslednja zasnova:

–          hipermarket: prodajni in pomožni prostori,

–          nakupovalna ulica,

–          lokali (razni),

–          dva dostopa na območje (dovoz za kupce ter dovoz za dostavo in zaposlene),

–          parkirne površine,

–          (v drugi fazi se predvideva razširitev prodajnih prostorov, parkiranje za goste pa urediti v kletnih prostorih).

(3) Investitorjev predlog določa naslednje vrste in velikosti površin:

–          površine zemljiških parcel 14.640 m2 (100,00 %),

–          pozidane površine 2.431 m2 (16,61 %),

–          utrjene površine 4.227 m2 (28,87 %),

–          zelene površine 7. 982 m2 (54,52 %).

(4) V fazi sprejemanja OPPN širitve za potrebe obstoječe trgovine in doma krajanov niso predvidene; dovoljena je le ureditev parkir­nih površin na zemljišču severno in zahodno od doma krajanov.

b) Funkcionalna in programska zasnova

(5) Območje bo preko dveh priključnih cest vezano na javno cestno omrežje.

(6) V novozgrajenem objektu se bosta vršili trgovska in gostinska dejavnost. Objekt bo imel urejen ločen glavni dovoz za kupce, skupen pomožni dovoz za kupce in dostavo ter ustrezne površine za dostop pešcev in kolesarjev. V okolici objekta bosta urejeni ločeni parkirišči za kupce in za zaposlene, s skupno kapaciteto 160 parkirnih mest (PM), od tega bo 19 PM za kupce delno pokri­tih. Vhoda v objekt bosta umeščena na hitro in lahko dostopno mesto (tudi za funkcionalno ovirane osebe), prav tako pa bosta z »zadnje« strani objekta smiselno zasnovana dostava in vhod za zaposlene. Vsebinsko glavni del objekta bo predstavljal hipermarket. V smislu pestrosti ponudbe ga bo dopolnjevalo nekaj trgovskih lokalov, razporejenih ob notranji nakupovalni ulici. Kava bar bo imel možnost samostojnega obratovanja, neodvisno od ostalih vsebin objekta. Hipermarket bosta predstavljala dva sklopa pro­storov: prodajni prostor in skupina pomožnih prostorov. Pomožni prostori bodo organizirani kot prostori za pripravo in začasno skladiščenje blaga ter kot tehnični in spremljajoči prostori. Pod nadstreškom, ki v osnovi služi razkladanju, bosta začasni depo­niji povratne in nepovratne embalaže ter komunalnih odpadkov. Objekt bo pritličen z medetažo v servisnem delu objekta, tlorisnih dimenzij cca 37,00 m x 65,70 m, s pripadajočimi nadstreški in

zunanjo ureditvijo. Nadstreški so izvedeni v obliki konzole, ki sega 5,00 m iz strehe.

c) Višinska regulacija kompleksa

(7) Določene so naslednje višinske kote:

–          višinska kota glavnega trgovskega objekta je 232,20 m nadmorske višine (nv),

–          višinska kota skladiščno servisnega objekta je 232,20 m nv,

–          višinska kota okolice trgovskega objekta je 232,00 m nv,

–          višinska kota okolice skladiščno-servisnega objekta je 232,20 m nv,

–          višinska kota parkirišča JV je 231,70 m - 232,00 m nv, SV je 232,00 m - 232,20 m nv,

–          višinska kota uvoza za stranke je ob zgradbi 232,00 m nv in ob križišču 232,70 m nv,

–          višinska kota uvoza za dostavo je ob zgradbi 232,00 m nv in ob križišču 229,70 m nv.

d) Komunalna infrastruktura

(8) Vsa komunalna in energetska infrastruktura se navezuje na obstoječe, prestavljene (vodovod) ali na novo zgrajene infrastruk­turne vode sosednjih območij.

e) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji

(9) Dopustne so tiste ureditve izven območja OPPN, ki so minimal-no potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

(10) Območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja se izračuna in označi v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08; v nadaljnjem besedilu: uredba).

11. člen

(način urbanističnega urejanja

za že pozidano območje OPPN)

(1) Širitve obstoječe trgovine in doma krajanov, v fazi sprejema­nja OPPN, niso predvidene. Obstoječi deli se ohranijo. Možna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu s predpisom, ki ureja tovrstno gradnjo. Morebitne spremembe namembnosti obstoječih objektov in naprav se, v skladu s predpisi o urejanju prostora, ureja s spremembami in dopolnitvami OPPN.

(2) Uredi se nova oziroma dodatna povezava (uvoz -izvoz) na zemljišče s parcelno številko 553/6, k. o. Krčevina pri Ptuju. Uredi se hodnik za pešce s kolesarsko stezo ter javna razsvetljava.

12. člen

(odmiki objektov od parcelnih mej)

(1) Objekti so od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 4,00 m.

(2) Vsi javni infrastrukturni objekti so predvideni izven objektov; praviloma potekajo v cestnem koridorju.

(3) Širina pasu območja za določitev strank, izračunana na pod­lagi uredbe, predvidoma znaša 12,00 m od objekta oziroma od nadstrešnic, kot najbolj izpostavljenih delov zgradbe. V kolikor sega to območje na zemljišča, ki niso v lasti investitorja ali ležijo zemljišča izven območja OPPN, so stranke v postopku tudi lastniki teh zemljišč, ne glede na določilo prvega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05 popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US, 120/06 Odl. US in 126/07). Le-to namreč določa, da je stranka

v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z OPPN, samo investitor.

(4) Nezahtevni objekti in enostavni objekti (ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, kadar izpolnjujejo pogoje uredbe), so lahko postavljeni oziroma od parcelnih mej odmaknjeni naj­manj :

–          objekt za lastne potrebe: 1,50 m; ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele je lahko postavljen do parcelne meje;

–         ograja: do parcelne meje; ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele je lahko postavljena na mejo;

–          oporni zid ali škarpa (višine do 1,50 m): 0,50 m; ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele je lahko postavljen do parcelne meje (višji oporni zid se lahko gradi po istimi pogoji odmikov od parcelnih mej, vendar je v skladu z uredbo tak objekt opredeljen kot manj zahteven).

13. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Oblikovna prostorska zasnova objekta izhaja iz njegove funkcije.

(2) Orientacija objekta bo izrazito vzporedna z Volkmerjevo cesto, kar bo v smislu morfologije tega dela naselja pomenilo kon­tinuiteto obstoječega vzorca. Objekt bo po velikosti iz obstoječega vzorca sicer izstopal, zato pa bo osnovni volumen sestavljen iz večih nevpadljivih stavbnih teles pravokotnih oblik. Objekt bosta dodatno členila nadstrešek nad vhodom za kupce in nadstrešek nad uvozom za dostavo v skladišče. Fasadni barvni odtenki bodo lastni vgrajenim materialom. Posamezni elementi zunanjosti objekta bodo oblikovani po tradicionalnih vzorih.

(3) Objekt bo pritličen z medetažo v servisnem delu objekta, tlori­snih dimenzij cca 37,00 m x 65,70 m, s pripadajočimi nadstreški in zunanjo ureditvijo. Maksimalna višina objekta je 8,50 m. Objekt bo imel ravno streho, ki bo skrita za fasadnim pasom.

(4) Varovalne ograje so lahko visoke do 2,00 m. Izvedba ograje je tipska; praviloma je panelna, sestavljena iz žice, s pravokotnimi okenci (običajno velikosti 50 mm x 200 mm).

(5) Barvni pogoji: za fasade so dopustne le pastelne, blede barve svetlih tonov. Žive in fosforescenčnim podobne barve niso dovoljene. Osnova za določitev je barvna usklajenost s celostno podobo investitorja - prevladujoča zelena barva RAL 1000 oziroma RAL 6029 in grafitno siva RAL 7016.

14. člen

(oblikovanje ulične opreme)

(1) Ulična oprema (drogovi za cestne svetilke, klopi, informacijske table, koši za odpadke in podobno) mora biti oblikovana enotno po vrstah, za celotno območje OPPN.

(2) Drogovi za cestne svetilke morajo biti postavljeni na zunanji rob pločnika (v zelenico), ne na pločnik.

15. člen

(oblikovanje zemljišč in zelenih površin)

(1) Zemljišče je lahko urejeno v različnih nivojih. Meje med nivoji so lahko zemeljske strmine (škarpe) v naklonu 1:1 ali oporni zidovi. Škarpe in oporni zidovi ob robovih parcel se lahko gradijo na notranjo stran višje parcele (razen v primeru, da se lastniki tangi­ranih zemljišč pisno sporazumejo za drugačno rešitev).

(2) Vse površine ki niso dovozne ali pohodne, morajo biti zatra­vljene. Morebitna drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od meje sosednje parcele. Zelenice in zasaditve morajo biti redno vzdrževane.

16. člen

(odvodnjavanje zemljišč)

(1) Meteorne vode se ne smejo izcejati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju skupno z vodami s parkirišč odpeljana do recepienta.

(2) Meteorne vode bodo po ustreznem čiščenju odvajane v obstoječi kolektor meteornih vod ter naprej v lokalni vodotok Grajena. Odprti jarek se delno lahko nadomesti s cevovodom ustreznih dimenzij (izjema je lovilec olj). Predvideva se, da bo zaradi plitke izvedbe na območju predvidene izvedbe cestnega priključka za dostavo, potrebno rekonstruirati del obstoječega meteornega cevovoda.

(3) Morebitni oporni zidovi, škarpe ali nasipi v ureditvi okolice morajo imeti izveden naklon na tak način, da padavinska voda ne odteka na zemljišča, ki niso v lasti investitorja.

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

17. člen

(cestno omrežje)

(1) Za potrebe OPPN so bile izdelane strokovne podlage, ki obravnavajo prometno navezavo trgovskega centra na prometni sistem mesta.

(2) Strokovne podlage tako predvidevajo dva uvoza k trgovskemu centru:

–          uvoz za kupce z lokalne ceste LC 329821 Volkmerjeva cesta leži nasproti obstoječemu priključku stanovanjske soseske z navezavo na obstoječe trikrako križišče, ki po izvedbi priključka za kupce postane štirikrako križišče (rekonstruk­cija križišča ni predmet tega prostorskega izvedbenega akta);

–          uvoz za dostavo (in kupce) k trgovskemu centru, z navezavo na lokalni cesto LC 328151 Grajenščak.

(3) Na priključku za kupce so predvideni zavijalni radiji za osebna in kombinirana vozila. Na priključku za dostavo so predvideni zavijalni polmeri za težka tovorna vozila (dolžine 16 m).

(4) Normalni prečni profil priključka:

a) Priključek na lokalno cesto LC 329821 Volkmerjeva cesta:

–          širina vozišča 3 x 3,00 m

–          pločnik 1 x 1,60 m

–          berma (zatravitev) 1 x 0,50 m

–          berma (zatravitev) 1 x 1,00 m skupaj 12,10 m

b) Priključek na lokalno cesto LC 328151 Grajenščak:

–          širina vozišča  2 x 2,50 m

–          berma            2 x 1,00 m

                            skupaj 9,00 m

(5) Zunanja ureditev - parkiranje:

-           zunanja ureditev obsega predvsem parkirišča vzhodno, južno in zahodno od objekta. V okolici objekta bosta urejeni ločeni parkirišči za kupce in za zaposlene s skupno kapaciteto 160 PM, od tega bo 19 PM za kupce delno pokritih. Predvideno število par-kirišč bo ob normalnem poslovanju trgovine zadoščalo. Zadoščalo bo tudi za potrebe obstoječega doma krajanov;

-           dovoli se tudi ureditev parkirnih površin na zemljišču severno in zahodno od doma krajanov (parcele št. 553/6, 553/8, 553/9, vse k. o. Krčevina pri Ptuju); izvedba mora biti v skladu s pred­pisi.

(6) Uredi se nova povezava (uvoz - izvoz) na zemljišče s parcelno številko 553/6, k. o. Krčevina pri Ptuju in sicer z gospodarskega uvoza. Ob lokalni cesti se predvidi tudi ureditev hodnika za pešce s kolesarsko stezo ter ureditev javne razsvetljave.

(7) Investitor je dolžan na lastne stroške predvideti in zgraditi novonastala križišča glede na predviden povprečni dnevni letni promet ter pridobiti soglasje Mestne občine Ptuj k projektni doku­mentaciji, v kateri bodo upoštevane podane smernice in projektni pogoji.

(8) Odtekanje vode z lokalne ceste LC 328151 Grajenščak ne sme biti ovirano z novimi priključki; meteorna ali druga voda ne sme pritekati na lokalno cesto LC 328151 Grajenščak ali na njej celo zastajati. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri izgradnji priključkov.

18. člen

(električno omrežje)

(1) Ureditev obstoječe elektroenergetske infrastrukture in priključitev trgovskega centra mora biti izvedena skladno s »Strokovnimi pod­lagami za pripravo OPPN«, št. 711/08-PT, ki jih je oktobra 2008 izdelalo podjetje Elektro Maribor, d. d..

(2) Priključna moč za trgovski center, v izmeri približno 2.500 m2, znaša 1x3 x350 A (cca 240 kW).

(3) Objekt bo opremljen s potrebnimi električnimi napravami in napeljavami, vključno z ozvočenjem, požarnim javljanjem in video nadzornim sistemom, vse v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Notranje omrežje bo nizkonapetostno, 0,4 kV, v podzemni izvedbi.

(5) Pri zemeljskih delih je potrebno paziti na morebitne neeviden­tirane podzemne vode.

(6) Lastniki zemljišč morajo s pristojnim elektro distributerjem pod­pisati služnostno pogodbo za gradnjo in vzdrževanje vodov na delih zemljišč, preko katerih potek trasa NN razvoda.

(7) Investitor mora za priključitev območja oziroma objekta na elektroenergetsko omrežje z distributerjem skleniti ustrezno pogodbo.

(8) Javna razsvetljava: upoštevana morajo biti določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07). Smernice in projektne pogoje za izvedbo javne razsvetljave je podalo Komunalno podjetje Ptuj.

19. člen

(plinovodno omrežje)

Preko območja OPPN in v bližini nameravane gradnje poteka javno plinovodno omrežje -plinovod veja F PE 225 delovnega tlaka 0,1 bar. Oskrba z zemeljskim plinom ni predvidena, saj trenutno ni potrebe po plinu (uporabi se daljinsko vročevodno ogrevanje).

20. člen

(toplovodno omrežje)

(1) Objekt bo v skladu z veljavnimi predpisi opremljen z vsemi potrebnimi strojnimi napravami in napeljavami.

(2) Toplotne potrebe bo investitor pokrival s priključitvijo na cen­tralno kurilnico Rabelčja vas - zahod, ki je locirana na parcelah št. 361/1, 361/2 in 361/3, vse k. o. Krčevina pri Ptuju, le-te pa mejijo na območje predvidene gradnje trgovskega centra.

(3) Za priključitev bo potrebno izvesti distribucijsko omrežje z navezavo na obstoječe razdelilnike v črpališču kurilnice. Distribucijsko omrežje mora biti zgrajeno med kurilnico preko celotnega območja gradnje trgovskega centra in se zaključi na območju severno od uvoza za kupce z Volkmerjeve ceste. Distribucijsko omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo pokrivalo toplotne potrebe predvidenih gradenj na južnem (trgo­vski center) in severnem delu poselitvenega območja (blokovna in stanovanjska pozidava), Na distribucijskem omrežju južno od uvoza je potrebno izgraditi priključni jašek z zapornimi ventili in priključni vod do toplotne postaje trgovskega centra.

(4) Distribucijsko omrežje, ki bo potekalo po območju gradnje trgovskega centra, mora biti načrtovano in zgrajeno tako, da pri nadaljnji izgradnji predvidenih gradenj v severnem delu poselitve­nega območja ne bodo potrebni posegi v že dograjeno omrežje, funkcionalna zemljišča, komunikacije, objekte in podobno.

(5) Distributer toplote, Komunalno podjetje Ptuj, dobavlja ogrevno vodo v distribucijsko omrežje, v času ogrevalne sezone, s konstan­tnim pretokom, variabilno temperaturo ogrevne vode v odvisnosti od zunanje temperature, temperaturni diagram 130/70 stopinj

C.

(6) Upoštevati je potrebno podane smernice in projektne pogo­je Komunalnega podjetja Ptuj, št. 187-BV/2008, z datumom 18.7.2008.

21. člen

(komunalna omrežja)

(1) Komunalna omrežja bodo preko najkrajših tras vezana na pri­marne sisteme mestnega komunalnega sistema. Praviloma bodo speljana v pločnikih. Trase in druge ureditve komunalnih omrežij so razvidne iz grafičnih načrtov. Načrtovanje je izvedeno skladno s smernicami Komunalnega podjetja Ptuj ter Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/01).

(2) Meteorne vode bodo po ustreznem čiščenju (peskolovi, lovilci olj in maščob) odvajane v lokalni vodotok Grajena. Odprti jarek bo delno nadomeščen s cevovodom ustreznih dimenzij (izjema je lovilec olj). Natančnejša izhodišča za izdelavo OPPN je posre­doval upravljalec omrežja Komunalno podjetje Ptuj. Zaradi plitke izvedbe vodovodnega omrežja na območju predvidene izvedbe cestnega priključka za dostavo bo potrebno rekonstruirati del obstoječega vodovodnega cevovoda.

(3) Komunalne odpadne vode bodo priključene na sistem javne kanalizacije, povezan s centralno čistilno napravo mesta.

(4) Vsa dela bo izvajal upravljalec omrežja ali izvajalci, izbrani z njegovim soglasjem. Pri zemeljskih delih je potrebno paziti na morebitne neevidentirane podzemne objekte, napeljave in uredi­tve, ki jih brez navodil upravljalca ni dovoljeno odstraniti.

(5) V območje OPPN je vključena tudi (poznejša) izvedba odvodnika meteornih vod, ki poteka po vzhodni strani obravnavanega območja, vzporedno z Volkmerjevo cesto (zahtevani koridor). Omenjeni kolektor se naveže na obstoječega na mestu, kjer ta začne teči v odprtem jarku. Kanal ne bo služil odvodnji padavin­skih vod iz samega območja obdelave, temveč njegovega zaledja. Pri dimenzioniranju kanala je zato potrebno upoštevati vse tiste površine, ki prispevajo meteorno vodo z območja, gravitirajočega na Volkmerjevo cesto, vključno s količinami, ki se zberejo v dolini nekdanjega strelišča. Ureditev meteornega odvodnika v obravna­vanem območju trgovskega centra je predvidena z delnim kana­liziranjem izlivnega odseka ter z odprtim jarkom do Volkmerjeve ceste. Kanaliziranje odvodnika in odsek z odprtim jarkom je prilagojen ureditvi okolja novega trgovskega centra ter predvide­ni izvedbi kolesarske steze in pločnika ob povezovalni cesti, od Volkmerjeve ceste do Maistrove ulice. S tem je ohranjen prvotni koncept ureditve odvodnika. Povečati je potrebno profil cevi v skladu z noveliranim pretokom visoke vode ter delno prestaviti in urediti odprti jarek. Glede na dobljene količine iz navedenih novih površin in količin, pritekajočih po že obstoječem meteornem kanalu, se določi premer cevi, ki se bodo vgrajevale na odseku, kjer je padavinska voda trenutno speljana v odprtem jarku pa vse do odvodnika Grajena.

(6) Vodovod: podana je možnost priključka trgovskega centra na obstoječi primarni vodovod PVC 160 na parceli št. 566/4 in s potekom po parcelah št. 561/1 in 553/5, vse k. o. Krčevina pri Ptuju, s prečkanjem ceste in izvedbo vodomernega jaška na začetku kompleksa. Vodovodni priključek se do vodomernega jaška izvede iz duktilnih cevi in zaščiti na mestih, kjer poteka pod povoznimi površinami. Vodomerno mesto bo izvedeno na začetku investitorjeve parcele v zunanjem vodomernem jašku preko ustre­zno dimenzioniranega kombiniranega vodomera za sanitarne in požarne potrebe objekta, skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/04) in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovo­du (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/04). Obstoječi vodo­vodni cevovod DN 80, ki poteka na območju pozidave, se ukine in blindira pri Domu krajanov. Iz vodovodnega cevovoda DN 80 so izvedeni trije vodovodni priključki, ki jih bo potrebno v sklopu investicije prevezati. Vsa montažna dela pri izvedbi vodovodnega priključka za potrebe trgovskega kompleksa, vključno z montažo vodomera, blindiranja obstoječega vodovodnega cevovoda in prevezav obstoječih priključkov izvaja upravljalec vodovodnega omrežja.

(7) Hidrantno omrežje je predvideno z nadzemnimi hidranti, ki bodo zadoščali za varovanje celotnega območja OPPN.

(8) Za izvedbo komunalnih omrežij je potrebno pri izdelavi pro­jektov za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati podane smernice in projektne pogoje Komunalnega podjetja Ptuj, št. 187-BV/2007, z datumom 18.7.2008, ter pridobiti soglasje na projekt.

22. člen

(telefonsko omrežje)

(1) Telefonsko omrežje bo kablirano; kablovod poteka praviloma v zelenicah.

(2) Lokalno telefonsko omrežje bo priključeno na obstoječe pri­marno telefonsko omrežje. Detajlni parametri v zvezi v vodom in priključnimi ureditvami bodo podani v projektu za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na obstoječe telefonsko omrežje, ki ga investitor naroči pri družbi Telekom Slovenije, d. d. (v nada­ljevanju: družba Telekom).

(3) Upoštevati je potrebno podane smernice in projektne pogoje družbe Telekom:

-           za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje družbe Telekom. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje družbe Telekom k projektnim rešitvam;

-           investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgra­dnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop;

-           notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipizi­ranimi materiali in elementi. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).

(4) Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omari­ci bo družba Telekom izvedla priključek, preko katerega bo upo­rabnikom omogočala vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.

23. člen

(kabelsko televizijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju OPPN oziroma ob njem poteka obstoječe KTV omrežje. Zaradi potreb trgovskega centra oziroma lokalov v njem je priporočljiv njegov priklop na omrežje KTV.

(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno vrisati potek izvedbe kabelske kanalizacije s cevmi 2 x premera 50 mm in s kabelskimi jaški premera 80 cm z litoželeznimi pokrovi. Prav tako je potrebno vrisati izvode cevi 2 x premera 32 mm iz kabelskih jaškov do priključnih objektov. Stroške cevi in kabelskih jaškov nosi družba Teleing, d. o. o.. K projektnim rešitvam je potrebno pridobiti soglasje upravljalca omrežja.

24. člen

(obveza priključevanja)

Stavbe, ki so obravnavane v OPPN, morajo obvezno biti priključene na zgrajena infrastrukturna omrežja območja.

IV        REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov

ter ohranjanje narave)

(1) Splošno:

V času gradnje objekta in njegove uporabe je potrebno upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.

(2) Varstvo zalog pitne vode in podtalnice:

Območje OPPN se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz omenjenega predpisa.

26. člen

(ravnanje z odpadki)

Investitor bo imel urejeno začasno deponijo in odvoz povratne ter nepovratne embalaže. Za potrebe zbiranja odpadkov v najožjem smislu bo v območju dostave urejeno primarno zbirališče (ekološki otok), ki bo lociran ob parkirišču nasproti pomožnega vhoda.

27. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni naravnih vrednost, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Za območje izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja ni potrebna. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju ni potrebna pridobitev nara­vovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.

28. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1) Skladno s pridobljenimi smernicami in pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so že izvedene arheološke raziskave in arheološka izkopavanja.

(2) Območje P11-S5 Štuki -Marof na Ptuju je del arheološkega najdišča Ptuj -Levi breg z evidenčno številko dediščine EŠD 9155 v Registru kulturne dediščine (glej: Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Ptuj, izdelal ZVKDS Območna enota Maribor, 2001; Strokovne podlage za razgla­sitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Mestno občino Ptuj, ZVKDS, Območna enota Maribor, maj 2006) oziroma se nahaja tik ob zahodnem robu razglašenega dela arheološkega najdišča Ptuj - Levi breg za kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spome­nikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, pod št. 1.1.0.043).

(3) V letih 2004 - 2006 so po naročilu investitorja, na zemljiščih s parcelno št. 560/1 in 553/7, obe k. o. Krčevina pri Ptuju, pote­kale arheološke raziskave, s katerimi je bila arheološka dediščina odstranjena. V skrajnem severovzhodnem in jugovzhodnem delu obeh zemljišč je arheološke ostaline poškodoval že zgrajen obstoječi meteorni kanal, do katerega pa arheoloških raziskav ni bilo mogoče opraviti zaradi močne podtalne vode. Predvsem na jugovzhodni strani zemljišč je zato ostal neraziskan pas do kanala v širini cca 5 m.

(4) Pri arheoloških raziskavah so bile odkrite naselbinske kulture iz bronaste, rimske in zgodnjesrednjeveške (slovanske) dobe in viso­kega srednjega veka. Posamezne najdbe drobnega materialnega gradiva so nakazovale tudi prisotnost človeka na tem prostoru v času mlajše kamene in starejše bakrene dobe ter v mlajši železni dobi.

(5) V kolikor bodo zemeljsko-gradbena dela posegala v neraz­iskan pas do meteornega kanala (dovozno izvozne poti, pove­zovalna infrastruktura glede odvajanja meteornih vod ali drugi jaški), je potrebno v fazi zemeljsko gradbenih posegov izvajati stalni arheološki nadzor z dokumentiranjem kulturnih plasti in najdb oziroma s pridobitvijo še možnega najdiščnega gradiva (predhodna arheološka raziskava -nadzorovana odstranitev dediščine pred posegi v prostor) na območju zemeljsko-gradbenih posegov zunanje ureditve trgovskega centra.

(6) Investitor je dolžan pravočasno sporočiti začetek zemeljsko - gradbenih del zaradi zagotavljanja arheološkega nadzora z dokumentiranjem in kriti strošek predhodnih arheoloških raziskav (dokumentiranje, nadzorovana odstranitev dediščine) vključno s poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.

29. člen

(dostopi za komunalna in intervencijska vozila)

Za dostop intervencijskih vozil do vsakega objekta na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije).

30. člen

(varnost pred naravnimi nesrečami)

Območje ni plazovito, nima vodotokov ali drugih nevarnih lastno­sti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred tovrstnimi naravnimi nesrečami niso potrebni.

31. člen

(obramba pred požarom)

(1) Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila; način pozidave in prometnih poti celo­tnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v primeru naravnih nesreč (potres) ali požara.

(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; za oskrbo območja z gasilno vodo je predvideno hidran­tno omrežje z zunanjimi uličnimi hidranti.

(3) Upoštevati je potrebno ukrepe varstva pred požarom; vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. V požarnem elaboratu za stavbo mora biti obdelan tudi protipožarni red okolja.

(4) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projek­tne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, so dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.

32. člen

(drugi ukrepi za obrambo in zaščito)

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti. Objekti morajo biti grajeni potresno varno, skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obrav­nava OPPN.

V     PARCELACIJA OBMOČJA

33. člen

(število, velikost in oblika parcel)

Po izgradnji trgovskega centra bo izvedena nova parcelacija, katere osnova bo vzdrževanje sistema (pluženje, pometanje, urejanje zelenic). Število, oblika in velikost parcel bo določena z geodetskim elaboratom, izdelanim za tehnični pregled objekta in njemu pripadajočih površin.

VI TOLERANCE

34. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri opredeljevanju parcel praviloma ni dopustno odstopanje od pogojev iz grafičnega dela OPPN, opredeljenih na karti št. 8, »Načrt gradbenih parcel in tehnični elementi za zakoličenje«.

(2) Dopustna je toleranca tlorisnih gabaritov objektov proti notra­njosti parcele, vendar največ do 2,00 m.

(3) Po izračunu območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, so dopustna tudi odstopanja s preloci­ranjem objekta od robov v notranjost zemljiške parcele, in sicer v primeru, kadar se želi območje za določitev strank ohraniti v mejah zemljiških parcel, ki so v lasti investitorja.

VII ETAPNOST IZVAJANJA OPPN

35. člen

(etapnost izvajanja OPPN)

(1) Predmet tega prostorskega izvedbenega akta je samo prva faza izvajanja OPPN in obsega:

–          hipermarket (prodajni in pomožni prostori),

–          nakupovalna ulica,

–          lokali (razni),

–          dva dostopa na območje (dovoz za kupce ter dovoz za dostavo in zaposlene),

–          parkirne površine.

(2) V drugi fazi namerava investitor razširiti prodajni prostor, parkiranje za goste pa urediti v kletnih prostorih. Ker druga faza izvajanja ni predmet tega OPPN, bodo pogoji za realizacijo te in naslednjih faz znani in podani šele kasneje, pri spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta.

VIII KONČNE DOLOČBE

36. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

37. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami je v času uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj.

38. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka 350-9/2007

Datum: 25. 5. 2009

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj