Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US:U-I-43/13-8) ter 18. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 2/98, 7/98, 15/04, 6/05 in odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-250/98) je Občinski svet Občine Vodice na svoji 34. redni seji, dne 21.01.2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VODICE

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Vodice (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., pod št. 7228, januarja 2014 in pod št. 7794, junij 2019.

(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Prehodne in končne določbe.

(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

2. člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.      Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP)  je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).

2.      Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta (skupaj obstoječi del ter dozidani oz. nadzidani del). Dozidavo oziroma nadzidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

3.      DPN je Državni prostorski načrt.

4.      Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

5.      Dvostanovanjska stavba – skupina 1121, podskupina 11210 CC-SI, obsega največ  dve stanovanji in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoječe stavbe.

6.      Dvojček sestavljata dve enostanovanjski stavbi z enakima gabaritoma, ki se gradita sočasno, na podlagi skupnega gradbenega dovoljenja pridobljenega s skupno projektno dokumentacijo, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.

7.      Enostanovanjska stavba – skupina 1110, podskupina 11100 CC-SI, obsega največ eno stanovanje in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoječe stavbe. Prostostoječa stanovanjska stavba je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.

8.      Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba prostora, in enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.

9.      Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje (P) in mansarda (M).

10.    Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom.

11.    Delež zelenih površin (v nadaljevanju DZP) se izrazi v odstotkih odprtih zelenih površin glede na gradbeno parcelo objekta. Za odprte zelene površine se štejejo zelene površine na raščenem terenu. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

12.    Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je zazidana površina vseh stavb vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž zahtevnih, manj zahtevnih in pomožnih objektov nad in pod terenom. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči.

13.    Frčada je del strehe, namenjen za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

14.    Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

15.    Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

16.    Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel oziroma več delov zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

17.    Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

18.    Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

19.    Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, druge urejene zelene površine ter rekreacijske in športne površine.

20.    Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

21.    Komunalna oprema so:

-        objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

-        objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

-        objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

22.    Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto etažnega volumna kleti vkopanega.

23.    Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod praviloma dvokapno streho streho, z višino kolenčnega zidu v najnižjem delu 1,60 m ali manj.

24.    Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda.

25.    Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

26.    Nezakonita gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v neskladju z njim.

27.    Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.

28.    Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

29.    Objekti in naprave za oglaševanje so objekti namenjeni oglaševanju, ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za oglaševanje in obveščanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za oglaševanje določa občinski predpis, ki ureja oglaševanje na območju občine Vodice.

30.    Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

31.    Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, za čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

32.    Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

33.    Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro otrok, opremljena z urbano opremo in zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

34.    Parkirna površina "parkiraj in se pelji'' (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.

35.    Podolgovat tloris je tloris, izhajajoč iz pravokotnika.

36.    Pomožni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

37.    Poseg v prostor je poseg v ali na gradbeno parcelo objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

38.    Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

39.    Pretežno pomeni, da kaj predstavlja večji del česa (najmanj 60%). To pomeni, da je možno znotraj neke dejavnosti, enote urejanja prostora, območja podrobne namenske rabe ali objekta spremeniti 40% površin za drugo dejavnost/rabo/tip objekta/ipd.

40.    Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.

41.    Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

42.    Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve.

43.    Razpršena gradnja predstavlja območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.

44.    Regulacijske črte (regulacijska linija in gradbena meja) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

-        regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;

-        gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost gradbene parcele.

45.    Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

46.    Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

47.    Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.

48.    Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

49.    Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namembnosti objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico.

50.    Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

51.    Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

52.    Trg je odprta površina v javni rabi , ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

53.    Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

54.    Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

55.    Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

56.    Višina stavbe se meri od najnižje kote stavbe na terenu  do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho ali venca stavbe z ravno streho. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture, vendar največ za do 1,5 m.

57.    Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.

58.    Vrstna hiša  je enostanovanjska stavba v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta.

59.    Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba tako, da se ne spreminja oblika, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječega objekta in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

60.    Zakonito zgrajeni objekt je objekt zgrajen na podlagi izdanega upravnega dovoljenja (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, odločba o priglasitvi del in lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov) ali objekt zgrajen pred 31. decembrom 1967.

61.    Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

62.    Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.

63.    Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človeškega okolja.

64.    Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

65.    ZN je Zazidalni načrt.«

»(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.«

»(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II.  STRATEŠKI DEL

II. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

3. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

2. Zasnova prostorskega razvoja občine,

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,

4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve,

6. Usmeritve za prostorski razvoj občine.

II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II. 2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

4. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

− Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07-ZPNačrt),

− Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt),

− Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020,

− Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

− Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

5. člen

(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1) Občina ima zelo ugodno lego.

(2) Občina ima en izrazit gravitacijski pol in sicer občinsko središče Vodice in dve manjši krajevni središči Utik in Skaručna.

(3) Zmerna rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka.

(4) Velik delež ohranjenega gozda z izrazito proizvodno funkcijo.

(5) Delno neizkoriščena stavbna zemljišča in dobre prostorske rezerve za gradnjo stavb.

(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru.

(7) Ugodni deležniki na področju kmetijstva (pretežno raven relief, ugodne klimatske in hidrografske razmere ter rodovitna prst).

6. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih so namenjene stanovanjski gradnji, prometnim površinam, površinam za razvoj gospodarskih dejavnosti, manjši trgovini, pošti in bančni poslovalnici, potrebam javnih gospodarskih služb ter gradnji doma starejših občanov, površinam potrebnim izobraževanju in večnamenski dvorani ter površinam za selitev kmetij.

(2) Sanacija območij razpršene gradnje.

(3) Rešitev vprašanja deponiranja odpadkov.

(4) Dvig nivoja oskrbe z družbeno infrastrukturo ter zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture ter rednega investicijskega vzdrževanja le te.

(5) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma.

(6) Ponovna preveritev varovanih virov pitne vode z vidika kvalitete in zadostnosti virov ter zmanjšanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih.

(7) Gradnja kanalizacijskih sistemov na področju odpadnih voda.

(8) Izboljšanje telekomunikacijske infrastrukture z gradnjo lokalnih telekomunikacijskih vozlišč.

(9) Sanacija degradiranih območij.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Občina Vodice je navezana na Ljubljano kot regionalno središče in središče za administrativne zadeve, saj sodi pod okrilje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška. Večina delovno aktivnega prebivalstva občine Vodice je zaposlena izven občine.

(2) Na področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd., občina sodeluje v okviru Ljubljanske urbane regije (LUR), v okviru gorenjske regije pa sodeluje na področju vodooskrbe ter prometnih povezav.

II. 2.2 CILJI

8. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja. Nova poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij; z zelenimi cezurami se preprečuje zlivanje naselij in se tako ohranja prostorsko identiteto posameznih naselij. Na osnovi dosedanjih izsledkov, ki jih kaže analiza poselitve, želi občina za nadaljnji prostorski razvoj opredeliti širitev obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo vseh naselij občine Vodice, predvsem pa Vodice proti Pustnicam, Zapoge, Repnje, Polje, Bukovica in Utik.

(2) Spoštovati in zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko sliko občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v odprtem prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih delitev ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine.

(3) Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo tako lokalno kakor državno. Za potrebe razvoja gospodarske cone Lokarje se izvede lokalno obvozno cesto s priključkom na regionalno cesto Vodice–Moste. Dopolni se prometno omrežje na območju Pustnic. Na dveh odsekih avtoceste Ljubljana–Kranj sta predvideni gradnji protihrupnih ograj (Pustnice, Repnje). Na vstopu v naselje Vodice (vzhodno od avtocestnega priključka Vodice) se locira P&R s katerim se  vzpostavi ena od intermodalnih prestopnih točk omrežja LUR.

(4) Razvijalo se bo omrežje peš in kolesarskih poti. V naseljih in med naselji se bo v okviru prostorskih možnosti dograjevalo hodnike za pešce ter kolesarske steze in poti. Za potrebe nadgradnje regionalnega kolesarskega omrežja se bo prednostno zgradilo oziroma uredilo kolesarske steze ali poti v smereh Valburga–Vodice–Žeje in Sp. Brnik–Vodice––Skaručna–Ljubljana. Kolesarsko pot se uredi tudi ob prestavljeni regionalni cesti Vodice–Sp.Brnik.

(5) Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na nivoju vzgoje in izobraževanja. V Vodicah se bo gradilo oziroma širilo osnovno šolo, vrtec, večnamensko dvorano, dom za starejše občane, trgovino, pošto in bančno poslovalnico. V Skaručni se gradi oziroma širi vrtec. V Utiku se glede na potrebe gradi oziroma širi in obnavlja podružnično šolo in vrtec. Glede na potrebe in pobudo občanov se podpira razvoj družbene infrastrukture tudi v drugih naseljih.

(6) Na področju kulture se teži k izgradnji Kopitarjevega centra v katerem bodo tudi večnamenska dvorana, knjižnica in muzej posvečen Jerneju Kopitarju. Z ureditvijo Kopitarjevega centra se bo povečala prepoznavnost kraja, izboljšali se bodo pogoji za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete. Občina podpira ohranjanje in promocijo ter oživljanje kulturne dediščine tudi v drugih naseljih občine, predvsem tam, kjer za to pokažejo pripravljenost tudi zunanji pobudniki ali lastniki oziroma upravljalci objektov na območjih s kulturno dediščino.

(7) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se smiselno upoštevajo strokovne podlage za razvoj turizma v občini Vodice (maj 2015), ki podajajo izhodišča za zasnovo kolesarskih poti s počivališči in pohodniškimi potmi, površin za piknike, športno-turistične infrastrukture, nastanitvenih zmogljivosti in umestitev turistično-kulinaričnih dogodkov. Osnova za razvoj so potenciali naravne in kulturne krajine v osi med Skaručno in Kosezami. Osrednja vloga središča za šport in rekreacijo bo še naprej ostala na območju Vodic in Sela. V Vodicah gre predvsem za območje ob osnovni šoli, območje severno od naselja Pustnice ter območje konjeniškega centra. Na območju Šinkovega Turna se spodbuja razvoj turizma in kulturnih dejavnosti.

(8) Prioriteta na področju gospodarske javne infrastrukture so kanalizacijski vodi s sistemom za čiščenje odpadnih voda oz. navezavo na drug kanalizacijski sistem z urejenim sistemom čiščenja odpadnih voda, prenova ter dograditev vodovodnega omrežja ter obnova in izgradnja občinskih cest. Občina bo, glede na dinamiko izgradnje centralnega sistema odpadnih voda, spodbujala gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer gradnja kanalizacijskega sistema (z navezavo na skupni centralni sistem) ni predvidena po državnem in občinskem operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(9) Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo. Območje opuščenega kamnoloma Povodje se nameni za družbene dejavnosti, kot so turizem in rekreacija, kultura in izobraževanje ali druge javne dejavnosti.

(10) Ohranjalo se bo območja razpršene poselitve in saniralo območja razpršene gradnje.

(11) Cilj prostorskega razvoja občine je tudi varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in  drugimi nesrečami.

(12) Ohranjalo se bo kmetijska zemljišča in s tem zagotavljalo možnost oskrbe prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano.

II. 3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prednostno se bodo razvijala gravitacijska naselja, v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti in sicer sta to naselji Vodice in Utik.

(2) Naselje Vodice kot pomembnejše lokalno središče ima poleg bivalnega in upravnega središča občine tudi vlogo poslovnega središča.

(3) Ob naselju Repnje se bo uredila nova obrtna cona za potrebe razvoja in širitve obstoječih lokalnih gospodarskih dejavnosti.

(4) Zasnova prostorskega razvoja občine je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova prostorskega razvoja - karta 1).

10. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

                        (1) Krepila se bo vloga pomembnejšega lokalnega središča - občinskega središča Vodice ter lokalnih središč Utika in Skaručne, v katerih se bo spodbujal nadaljnji razvoj poselitve in razvoj oskrbnih funkcij ter dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa in turizma.  

                        (2) Med ostala naselja sodijo naselja Zapoge, Repnje, Bukovica, Koseze, Polje, Povodje, Vojsko, Vesca, Selo, Šinkov Turn, Dobruša, Dornice in Torovo. Ostala naselja ostajajo brez središčnih funkcij, spodbujal pa se bo razvoj oskrbnih funkcij. Na celotnem območju se preprečuje praznjenje naselij s poudarkom na ohranjanju ekstenzivnega kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoju turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter razvoju krajevnih posebnosti oziroma lokalno tipičnih obrtnih dejavnosti. Omogoča se manjše širitve stavbnih zemljišč za zagotavljanje izvajanja dejavnosti.

11. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

                        Občina ima glede na državno prometno omrežje zelo ugodno lego. Najvažnejše so povezave v smeri sever – jug: avtocesta Ljubljana–Jesenice (deseti prometni koridor) ter regionalna cesta Ljubljana–Brnik in v smeri vzhod – zahod: regionalna cesta Domžale–Škofja Loka.

12. člen

(druga, za občino pomembna območja)

Na pretežno kmetijskem območju se ohranja kmetijska dejavnost. Za področji pod Rašico in pod Šmarno goro se načrtujeta dva krajinska parka, ki čakata na ustrezno razglasitev in upravljanje. Območji sta vključeni med varovane režime.

13. člen

(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1) Urbanistični načrt je izdelan za naselje Vodice.

(2) Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti (dom za starejše, vrtec, večnamenska dvorana), v povezavi z obstoječim upravnim - trgovskim centrom.

(3) V sklopu celovite prenove se zagotavlja revitalizacija starega jedra Vodic s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.

(4) Za notranji razvoj se nameni površine, ki v naselju nimajo definirane funkcije in nimajo kvalitet in potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura, predvsem z gradnjo enostanovanjskih stavb.

(5) Za naselja Zapoge, Repnje, Skaručna, Polje, Bukovica in Utik je izdelan celovit urbanistični načrt, ki je podlaga za določitev razvoja in določitev prostorsko izvedbenih pogojev. : Za naselja Zapoge, Repnje, Skaručna, Polje, Bukovica in Utik so izdelani urbanistični načrti, ki so podlaga za določitev razvoja in določitev prostorsko izvedbenih pogojev.

II. 4  ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

14. člen

(razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se ureja z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Vodice. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.

(3) Za zagotavljanje razvoja omrežja GJI med vzhodnim in zahodnim delom občine Občina Vodice opredeljuje prednostni razvojni koridor na območju od državne ceste (regionalna cesta R2 413/1079 Zbilje–Vodice: v delu med Zapogami in Vodicami) do občinske ceste (LC 462021 Koseze–Skaručna).

(4) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova gospodarske javne infrastrukture - karta 2).

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Problematična je zasičenost regionalne ceste čez naselje Vodice. Na področju naselja Vodic je sprejet državni prostorski načrt, ki je vključen v sistem povezovalne ceste med gorenjskim in štajerskim avtocestnim krakom.

(2) Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano, vendar pa je njihovo stanje slabo in so ceste potrebne rekonstrukcije.

(3) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane, vendar v slabem stanju. Za potrebe razvoja gospodarske cone Lokarje se izvede lokalno obvozno cesto s priključkom na regionalno cesto Vodice–Moste. Na podlagi variantnih rešitev se dopolni prometno omrežje na območju Pustnic.

(4) Javni avtobusni promet je organiziran kot regionalni in mestni potniški promet. Od jeseni 2012 so vzpostavljene proge mestnega in medkrajevnega javnega potniškega prometa s katerimi upravlja Ljubljanski potniški promet in zagotavlja povezavo naselja Vodice z mestom Ljubljana ter krožni povezavi med naselji Zapoge–Vodice–Polje pri Vodicah in Vodice–Zapoge–Medvode.

(5) Pričakovati je širitev avtoceste Ljubljana–Kranj za še en vozni pas na vsaki strani vozišča. Vsi postopki v zvezi z širitvijo avtoceste so v pristojnosti države.

(6) Ob avtocestni povezavi Ljubljana – Kranj je predvidena gradnja železniške proge Ljubljana–Brnik. Umestitev železniške povezave v prostor se bo izvedla s študijo variant in postopkom državnega prostorskega načrta. Interes je, da se na ozemlju občine Vodice umesti železniška postaja.

(6) Kolesarsko omrežje je vključeno v omrežje sistema Ljubljanske urbane regije. Na območju občine Vodice se bo omrežje nadgradilo z ureditvijo kolesarskih stez oziroma poti v smereh Žeje–Vodice–Valburga in Ljubljana–Skaručna–Vodice–Sp. Brnik.

(7) V naselje Vodice se uredi površine P&R (parkiraj in se pelji). V naseljih Utik in Skaručna se uredi površine za javna parkirišča.

(8) Severni del občine se nahaja v vplivnem območju letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

16. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Telekomunikacijsko omrežje se na območju občine Vodice pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Vodice in manjših lokalnih central. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine oziroma ga bo operater zagotavljal s primernim dograjevanjem omrežja.

(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren.

(3) Televizijski signal je primeren.

(4) Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena izvedba xDSL priključka. Občina ima sklenjen sporazum z operaterjem, ki opredeljuje kako se bo končnim uporabnikom omogočil dostop do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

(5) Občani, katerim operaterji še ne zagotavljajo dostopa do internetnih povezav to omogoča Občina Vodice z vzpostavitvijo primernega števila brezplačnih WI-FI točk.

17. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Električno energijo zagotavlja lokalni distributer, ki ima omrežje primerno razvejano. Na območju naselja Vodice je omrežje kablirano, drugod poteka pretežno po zraku.

(2) Kjer so postavljeni prešibki transformatorji je treba zagotoviti ustrezno zmogljivost le-teh.

(3) Preko območja občine poteka prenosni visokonapetostni daljnovod: DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo, s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV).

(4) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječega in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oz. elaborat križanja ter pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja.

(5) Prenosni sistem zemeljskega plina na območju občine poteka iz smeri Domžal skozi Vodice, kjer se razdeli na prenosni sistem zemeljskega plina proti Škofji Loki in Ljubljani. To so trase prenosnega plinovoda z oznakami M2/1 Trojane–Vodice, M5/R51 Vodice–TE-TOL, M3/1 Kalce–Vodice, M9 Kidričevo–Vodice in M10 Vodice–Rateče, ki se urejajo z državnimi prostorskimi načrti.

(6) Distribucijsko plinovodno omrežje je vzpostavljeno oziroma se dograjuje v naseljih Vodice, Bukovica, Utik, del Kosez in Polje. Z zemeljskim plinom preko distribucijskega plinovodnega omrežja se že oskrbujejo vse javne zgradbe v prej navedenih naseljih (osnovna šola, vrtec, podružnična OŠ z vrtcem, knjižnica, občinska in večnamenska upravna stavba). Na območjih načrtovanega plinovoda se bo izvedla plinifikacija v obsegu, ki bo v celoti zagotavljal oskrbo s plinom za območja proizvodnih in centralnih dejavnosti ter omogočal priključevanje večini individualnih uporabnikov. Plinifikacijo je treba oblikovati v takšnem obsegu, da se bo dolgoročna možnost oskrbe s plinom zagotovila tudi v vseh območjih strnjene poselitve.

(7) Občina ima izdelano Novelacijo lokalnega energetskega koncepta, ki opredeljuje prednostne cilje občine na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti cilji so: povečanje rabe obnovljivih virov energije, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, zmanjšanje emisij in sanacija potratnih stavb v upravljanju občine.

18. člen

(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naseljih Vodice, Bukovica in Utik, vendar tudi tam ni popolno. Obstoječi sistem je ločen. Kataster kanalizacijskega omrežja je izdelan in se dopolnjuje.

(2) Občina je v letu 2005 sprejela prvi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Vodice, ki ga je treba  spreminjati in dopolnjevati v skladu s spremenjenimi razmerami, zakonskimi predpisi in drugimi pravnimi akti. V prihodnje bo opremljanje naselij sledeče:

−    naselje Vodice s priklopom na ČN Vodice (1350 PE) z možnostjo nadgradnje na 1800 PE,

−    ostala naselja se načeloma priključujejo na centralni kanalizacijski sistem z odvodom do sistema čiščenja odpadnih voda (centralno čistilno napravo pri Skaručni 4000 PE oziroma prednostno z navezavo občinskega kanalizacijskega sistema na večji medobčinski sistem odvajanja komunalnih vod v primeru, da se slednja različica izkaže kot koristna in realna). V tem primeru se po izteku življenjske dobe ČN Vodice na skupen sistem prevežejo tudi odpadne vode iz naselja Vodice.

(3) Oskrba s pitno vodo za območje občine Vodice je zagotovljena. Večino vode občina pridobiva iz t.i. krvavškega vodovodnega sistema z zajetjem pod Krvavcem, del pa iz lastnega zajetja. Zagotoviti je potrebno dodatne vire pitne vode (predvidena je vključitev vrtine Skaručna v omrežje) ter nadgraditi obstoječe vodovodno omrežje. Pri načrtovanju infrastrukture za oskrbo s pitno vodo je potrebno smiselno upoštevati določila elaborata Oskrba z vodo v občini Vodice, Presoja zmogljivosti vodovodnega sistema Vodice, št. 40-1386-00-2009, maj 2009, Hidroinženiring d.o.o.. Potrebna je ponovna preveritev varovanih virov pitne vode z vidika kvalitete in zadostnosti virov  ter zagotoviti ustrezne ukrepe za varovanje vodnega vira in kvalitetno oskrbo s pitno vodo.

(4) Treba je voditi kataster vodovodnega sistema in sanirati del vodovodnega sistema, kjer so vodovodne cevi iz azbesta.

(5) Vodovodno omrežje je trenutno vzpostavljeno v zadostni meri. 

(6) Lokacija začasnega zbirnega centra se nahaja ob obstoječi čistilni napravi v Vodicah. V tamkajšnji bližini se načrtuje tudi njegova širitev. Lokacija za deponiranje komunalnih odpadkov iz območja občine Vodice je na območju Mestne občine Ljubljana.

(7) Občina ima organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov z odvozom na ljubljansko deponijo odpadkov.

(8) Sanirano bo omrežje melioracijskih jarkov.

19. člen

(pokopališka dejavnost)

V občini Vodice so tri pokopališča. Locirana so v Vodicah, v Zapogah in na Skaručni. Na pokopališču Skaručna se, zaradi potreb, izvede širitev pokopališča.

20. člen

(javna razsvetljava)

Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Vodice, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). Uvede se časovne intervale osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk na javno manj obremenjenih območjih).

II. 5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

21. člen

(določitev območij naselij)

Območja naselij so: Vodice, Zapoge, Repnje, Utik, Bukovica, Koseze, Polje, Skaručna, Povodje, Vojsko, Vesca, Selo, Šinkov Turn, Dobruša, Dornice in Torovo.

II. 6 DOLOČITEV OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

22. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) V delu občine Vodice, še posebej pa v jugovzhodnem delu pod obronki Rašice in severozahodnem delu pod obronki Repenjskega hriba, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Naselja, ki se vključujejo med razpršene poselitve so predvsem Povodje, Vojsko, Selo, Šinkov Turn, Koseze, Dornice in Dobruša. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967.

(2) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

II. 7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

II. 7.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

23. člen

(razvoj naselij)

(1) Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo pomembnejše lokalno središče - občinsko središče Vodice ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem pomenu.

(2) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih naselij. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(3) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi pomembnejšega lokalnega središča - občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Vodice in na podlagi rešitev javnega urbanistično arhitekturnega natečaja za omenjeno občinsko središče ter celovitih urbanističnih zasnov ostalih naselij.

(4) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(5) Proizvodne dejavnosti se prilagaja potrebam občine. V manjšem obsegu se obrtna in storitvena dejavnost umešča v obstoječe tipe naselij. Jugovzhodno od naselja Repnje se uredi nova obrtna cona.

 (6) Usmeritve za prostorski razvoj občine so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve - karta 3).

24. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz predhodnih planskih opredelitev in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje podeželska dejavnost pred drugimi dejavnostmi. Podeželska dejavnost je namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(2) Stanovanjsko dejavnost se razvija v strnjenih naseljih Vodice, Bukovica in Utik, v ostalih naseljih se zagotavlja manjše širitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(3) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Vodice, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča podeželska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(4) Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane predvsem v občinskem središču Vodice. V strnjenih naseljih se bo spodbujal razvoj z umeščanjem novih oskrbnih, servisnih, gostinskih in drugih centralnih dejavnosti ter z urejanjem odprtih javnih površin v povezavi s temi dejavnostmi.

(5) Za območja družbenih dejavnosti v pomembnejših naseljih bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (Vodice). V ostalih naseljih (Utik, Skaručna) se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu, po potrebi pa se lahko tudi nadgrajujejo. V primeru ponudbe izvajanja družbenih dejavnosti s strani zunanjih ponudnikov se preverijo možnosti javno-zasebnega partnerstva.

(6) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so razvite v naselju Vodice. Površine se nahajajo pri osnovni šoli kjer se predvideva izgradnja večnamenske športne dvorane z zunanjimi športnimi igrišči, na vzhodnem robu naselja Vodice in na območju severno od naselja Pustnice. V naselju Vodice se nahaja konjeniški center Vodice. V Utiku so pri podružnični šoli odprta športna igrišča in dvorana, ureditev novih športnih površin se predvideva ob brunarici pri objektu PGD Bukovica - Utik. Na območju Sela pa je obstoječa infrastruktura namenjena različnim športnim aktivnostim. V naseljih Repnje in Polje se uredi otroška igrišča, v naseljih Polje in Zapoge pa se načrtuje izgradnja vadbišča za gasilsko tekmovalno dejavnost. Občina bo zagotavljala površine in ureditve za kvalitetno preživljanje prostega časa za različne skupine uporabnikov.

 (7) Poslovno proizvodne dejavnosti so v sklopu naselja Vodice–Lokarje, ki so se razvile na območju nekdanjega glinokopa. Na območju farme, zahodno od Bukovice, se ohranja površine namenjene kmetijski proizvodnji. V severovzhodnem delu občine Vodice se dolgoročno načrtuje nove površine namenjene za proizvodno ali obrtno dejavnost. S ciljem, da se ustvarjajo delovna mesta se dejavnosti, ki so okoljsko in prostorsko sprejemljive za bivalno okolje, dopušča tudi v stanovanjskih območjih.

(8) Zaradi postopnega umika obrtnih dejavnosti iz centra naselja, se na južnem robu naselja Repnje načrtuje nove površine namenjene za obrtno dejavnost in kmetijsko proizvodnjo.

25. člen

(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

26. člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1) V območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske dejavnosti ekstenzivnega kmetijstva, razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.). in nove poslovne dejavnosti, ki so okoljsko in prostorsko sprejemljive za bivalno okolje.

(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3) V centralnih naseljih se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in spodbuja umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

27. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Zagotavlja se razvoj naselja Vodice kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega središča občinskega pomena. Razvoj pomembnejšega lokalnega središča - občinskega središča se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten prostor med potekom Kamniške in Krvavške ulice. Poselitev Vodic se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in večjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave, območja prenove ob prometnih vpadnicah in na območjih vozlišč.

V razvoju naselja se upošteva koncept razvoja Vodic, ki temelji na:

− Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjena pozidava, ki je nastala ob oblikovanju uličnega sistema;

− Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih industrijskih in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami stanovanjskih območij;

− Razporeditev dejavnosti: V Vodicah se zagotavljajo nove površine za družbene dejavnosti in sicer na južnem delu naselja za potrebe gradnje večnamenske športne dvorane z zunanjimi športnimi igrišči in novega gasilskega doma ter za razvoj in širitev obstoječih objektov za izobraževanje (OŠ, vrtec). Na zahodnem delu naselja pa površine za potrebe gradnje P&R.

− Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj Vodic je bistvenega pomena ureditev sistema kanalizacije odpadnih in padavinskih voda, ter nadaljnja plinifikacija naselja, izvedba obvozne ceste v Lokarje in cest na območju Pustnic.

− Urbanistično in krajinsko urejanje: Večje razvojne površine so predvidene na obrobju naselja. V središču naselja se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin.

(2) Koncept razvoja naselja Zapoge

Dvigne se standard družbene infrastrukture naselja – uredi se jedro naselja v obliki javnega prostora ob gasilskem domu in se zagotovi nove površine za šport in rekreacijo.

Na ravninskem delu severno od naselja se predvidijo nove površine za izvajanje gasilske dejavnosti (poligon za usposabljanje). Poleg območij prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(3) Koncept razvoja naselja Repnje

Načrtovane so manjše zapolnitve površin za gradnjo na obronkih Repenjskega hriba. Predvidene so tudi manjše širitve za družbene in centralne dejavnosti, rekonstrukcija lokalne ceste in širitev za potrebe prometnih dejavnosti. Jugovzhodno od naselja Repnje se uredi nova obrtna cona.

(4) Koncept razvoja naselja Skaručna

Uredi se splošna podoba vasi – državna cesta na celotnem poteku skozi jedro vasi, doda se manjkajoče pločnike in osvetlitev. Uredi se javno parkirišče in otroško igrišče na območju kulturnega doma. Uredi se avtobusno postajališče pri pokopališču. Pokopališče se širi proti naselju. Predvidene so tudi manjše širitve za družbene dejavnosti (vrtec). Uredi se sprehajalne poti in kolesarske steze ob vodotoku Poljšak, ob predhodnem soglasju pristojnega organa za varovanje narave. Strme travnate in gozdnate brežine nad dolino potoka Poljšak se ohranijo trajno nepozidane.

(5) Koncept razvoja naselja Vesca

Naselje se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine.

(6) Koncept razvoja naselja Selo

Naselje se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine.

(7) Koncept razvoja naselij Bukovica in Utik

Ureja se družbeno infrastrukturo pri podružnični osnovni šoli in izvede javno parkirišče. Spodbujajo se različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in tudi druge okoljsko nesporne dejavnosti z upoštevanjem naravnih in bivalnih kakovosti ter drugih omejitev. Med gospodarskimi dejavnostmi in bivalnimi območji se zagotovijo zelene bariere. Uredi se večnamensko športno igrišče ob brunarici pri objektu PGD Bukovica - Utik.

(8) Koncept razvoja naselja Polje

V naselju Polje se nasproti gasilskega doma predvideva izgradnja vadbišča za gasilsko dejavnost. Uredi se splošna podoba vasi, predvidena pa je tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(9) Koncept razvoja naselij Povodje, Vojsko, Šinkov Turn in Koseze

Spodbujajo se različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah, razvoj turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter razvoj krajevnih posebnosti oziroma lokalno tipičnih obrtnih dejavnosti.

(10) Koncept razvoja naselij Dobruša, Dornice in Torovo

Naselja se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine. Spodbuja se razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi s poudarkom na turizmu in rekreaciji.

28. člen

(usmeritve za celovito prenovo poselitvenih območij)

(1) V naselju Vodice se izvede celovita prenova središča. Gre za fizično prenovo objektov (fasad), programske dopolnitve (muzej, upravna stavba) ter celovito urejanje odprtih površin. Celovita prenova središča pomeni izgradnjo novih objektov oz. novogradnja je usmerjena zlasti v odpravo strukturnih in infrastrukturnih pomanjkljivosti in nedorečenosti obstoječega prostora pred cerkvijo v Vodicah in obstoječim družbenim domom.

(2) Za stara jedra naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Cilj revitalizacije je tudi izboljšanje demografske strukture poselitvenih površin.

(3) Za vsa območja celovite prenove se načrtuje izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, za središče naselja Vodice je izveden javni arhitekturno urbanistični natečaj. Sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se izdela za območje naselbinske dediščine je tudi konservatorski načrt za prenovo. Za naselje Zapoge, ki sodi v območje naselbinske dediščine, se izdela konservatorski načrt za prenovo.

(4) Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi.

29. člen

(selitev kmetij)

(1) Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega - urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(2) Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

− kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo,

− investitor mora predložiti ustrezno mnenje kmetijsko svetovalne službe glede perspektivnosti kmetije ter podrobnejšo utemeljitev kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti posega v prostor.

(3) Na novi lokaciji namenjeni preselitvi kmetije je gradnja stanovanjskega objekta dopustna sočasno ali po izgradnji kmetijskogospodarskih objektov.

II. 7.2 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

30. člen

(splošno)

Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj v krajini - karta 4).

II. 7.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

31. člen

(kmetijstvo)

(1) V občini Vodice kmetijska zemljišča zavzemajo slabo polovico vseh površin. Večina kmetijskih zemljišč na področju občine Vodice sodi med lažje dostopna. Del zemljišč v JV delu občine (pod Rašico) sodi med območja s težjimi pogoji obdelovanja, z naklonom tudi nad 35 %.

(2) Kmetijstvo v občini ima razvojne perspektive v posameznih kmetijah, prevladujejo pa predvsem pol kmetije.

(3) Območje bivše farme Agroemona se še naprej ohranja za dejavnosti, ki jih je smiselno odmikati iz neposredne bližine stanovanj in so povezane s kmetijsko proizvodnjo. Možna je tudi sprememba namembnosti za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti.

(4) Evidenca se vodi v geografskem informacijskem sistemu (GIS) v numerični in grafični obliki.

32. člen

(gozdarstvo)

                        (1) Gozdovi zavzemajo 48,6% vseh površin v občini Vodice in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja.

                        (2) V občini je velik interes po izkoriščanju lesne mase, zato bo treba urediti mesta za deponiranje lesa in dostopne poti.

                        (3) Na območjih varovanih gozdov, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bo gospodarjenje prilagojeno tem pogojem.

                        (4) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

33. člen

(vode)

(1) Za občino Vodice je značilno, da ima na severnem delu zaradi neprepustnih tal zaledne vode, ki v osrednjem delu poniknejo. V južnem delu se nahajata dva potoka in sicer Dobrava in Poljšak.

(2) Skozi osrednji del občine poteka melioracijski kanal, ki služi za odvod meteornih in poplavnih voda in ga je treba ustrezno rekonstruirati.

(3) Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja odpadnih vod.

(4) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(6) Osrednji nižinski del občine je potencialno poplavno ogrožen. Poplavno ogrožena območja so, na podlagi izdelane hidrološko hidravlične presoje vodnega režima za celotno občino, prikazana v Prikazu stanja prostora.

 (7) Z noveliranjem izdelanih hidrološko hidravličnih študij po izvedenih protipoplavnih ukrepih, se bo zagotavljala ažurnost poplavne varnosti v občini.

(8) Z urejanjem in čiščenjem melioracijskih kanalov se bo zagotavljalo ustrezno pretočnost kanalov.

34. člen

(mineralne surovine)

(1) Na območju občine Vodice ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Degradirano območje opuščenega kamnoloma Povodje se nameni za družbene dejavnosti, kot so turizem in rekreacija, kultura in izobraževanje ali druge javne dejavnosti. Izdela se načrt sanacije in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin, s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

II. 7.2.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

35. člen

(prepoznavne kvalitete prostora)

                        Skaruško polje: Za polje je značilna pestra kulturna krajina, ki združuje travnike, njive, pašnike, vodotok, koridorje vegetacije, omejke, živice, osamelce, poselitev na robu poplavne ravnice, itd.

II. 7.2.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

36. člen

(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1) Celotno območje občine Vodice je uvrščeno v 8. stopnjo MCS lestvice, kar sodi med višje vrednosti.

(2) Vsi objekti zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo.

(3) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres.

(4) Večjih vodotokov v občini ni, kljub temu ob večjih padavinah reke in potoki hitro naraščajo in poplavljajo. Problem predstavljajo poplavljene ceste, vendar se v primeru lokalnih poplav uporabijo druge poti. Življenje ljudi ni neposredno ogroženo.

(5) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave.

(6) V okviru Gasilske zveze Vodice deluje na območju občine 6 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevarni objekti na območju občine so zgolj bencinske črpalke, le-ta pa se nahaja v naselju Vodice.

(7) Hidrantno omrežje v občini Vodice je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.

(8) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar ter Načrt zaščite in reševanja za požar v naravnem okolju.

37. člen

(zaščita in reševanje)

(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko Univerzitetnega kliničnega centra in Zdravstvenega doma Ljubljana.

(2) V primeru potresa bo Občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.

(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.

(4) V občini bi se za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobila deponija ob izteku naselja Vodice na južni strani naselja. Za poginule živali bi se uporabila skupna kafilerijska postaja na isti lokaciji. Za človeške žrtve bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.

(5) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.

II. 7.3 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

38. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč sta zasnovana tako, da omogočata doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledita usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.

(2) Poselitev se širi predvsem v naseljih Vodice, Zapoge, Repnje, Polje, Bukovica in Utik. V ostalih naseljih se načrtuje le manjše širitve glede na potrebe prebivalstva v teh naseljih.

(3) Na račun širitve stavbnih zemljišč se v manjši meri zmanjšujejo kmetijska zemljišča v bližini omenjenih naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.

(4) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.

(5) Zaradi krčitev gozdnih površin na podlagi uskladitve z dejanskim stanjem in širitvijo kmetijskih zemljišč se gozdna zemljišča nekoliko zmanjšajo.

(6) Del obstoječih stavbnih zemljišč na območju Vodic se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska zemljišča.

(7) Kot območja drugih zemljišč se opredeli območje mineralnih surovin. Območje za izkoriščanje mineralnih surovin ostaja v enakem obsegu.

(7) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.

(8) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.

(9) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(10) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč - karta 5).

II. 7.4 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

39. člen

(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1) V poselitvenih območjih prevladuje stanovanjska dejavnost.

(2) V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše gostote in sicer kot eno in dvostanovanjska gradnja z opredeljeno najmanjšo gradbeno parcelo.

(3) V poselitvenem območju naselja Vodice se usmerja gradnja zmernih gostot do 40 preb/ha.

(4) V poselitvenih območjih ostalih ruralnih naselij se usmerja gradnja manjših gostot do 25 preb/ha.

(5) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.

III.   IZVEDBENI DEL

III. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

40. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:

– območja namenske rabe prostora,

– prostorske izvedbene pogoje,

– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).

(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji pomožnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.

41. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve gradbene parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih podlag in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem odlokom, je treba izdelati interpretacijo natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.

42. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje prostorskega načrta se deli na EUP.

(2) EUP se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. Kadar se EUP ureja s podrobnim načrtom, je to navedeno v tretji vrstici oznake.

(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:

43. člen

(funkcionalne enote)

(1) EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

(2) Preglednica 1: Funkcionalne enote:

 44. člen

(vrste prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Občinski prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP), ki so razdeljeni na:

–      splošne PIP, določene v III. 3 poglavju in III. 4 poglavju ter

–      podrobne PIP (v nadaljevanju PPIP) za posamezno enoto urejanja (Priloga 1) oziroma kot usmeritev za izdelavo OPPN (Priloga 2).

(2) Splošni PIP določajo pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ter druga merila in pogoje za umeščanje posegov v prostor.

(3) Kadar so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati določila PPIP in tiste splošne PIP, ki jih PPIP ne spreminjajo.

(4) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.

(5) V splošnih PIP (poglavje III.4), in v PPIP (Priloga 1 in Priloga 2) je uporabljen znak »/« v primeru, če niso določeni posebni urbanistični pogoji.

III. 2 NAMENSKA RABA PROSTORA

45. člen

(splošna določila o namenski rabi prostora)

(1) Vsaka EUP prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.

(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 60%) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«

(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

– območja stavbnih zemljišč,

– območja kmetijskih zemljišč,

– območja gozdnih zemljišč,

– območja vodnih zemljišč,

– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in ostalih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

  (6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora.

(7) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, druge urejene zelene površine ter rekreacijske in športne površine.

(7) Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora

III. 3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III. 3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

46. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine Vodice v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:

-  gradnja novega objekta

-  dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu,

-  rekonstrukcija,

-  vzdrževanje objekta,

-  odstranitev objekta.

(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj osnovno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta.

(3) Gradnja gradbeno inženirskih objektov je dovoljena v vseh območjih namenske rabe prostora.

(4) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.

(6) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti največji obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.

(5) Za vse občinske objekte, ki so gospodarska ali družbena javna infrastruktura (kot na primer vrtci, šole, športne in kulturne dvorane, igrišča, pokopališča, parkirišča) so dovoljeni vsi posegi iz prvega odstavka tega člena in so zanje dopustna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev v III.3 in III.4 poglavju, ki se nanašajo na velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov ter velikost in obliko gradbene parcele.

47. člen

(vrste objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine Vodice dopustni tudi naslednji objekti in naprave:

–      komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, cestnega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj, fotovoltaični objekti in naprave, zbiralnice za odpadke in vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;

–      podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere (možnost gradnje se izkaže na podlagi geomehanskega poročila, ki ga izdela in potrdi pooblaščeni izdelovalec), potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena;

–      objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

–      objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam;

–      zaščitne mreže in ograje do višine 5 m za ograditev igrišč, na katerih se izvaja igra z žogo;

–      naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

–      podhodi in nadhodi za pešce;

–      brvi in mostovi;

–      vodnogospodarske ureditve;

–      urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč);

–      ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);

–      vzdrževanje cest,

–      urejanje in vzdrževanje parkirnih površin (razen parkirišč za tovornjake).

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine Vodice dopustna izvedba agrarnih operacij.

48. člen

(vrste pomožnih objektov)

(1) Vrste pomožnih objektov določa odlok o pomožnih objektih na območju Občine Vodice.

(2) Kriteriji za gradnjo in umeščanje pomožnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora.

49. člen

(sprememba namembnosti objektov)

                        Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.

III. 3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV

50. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, pomožni objekti pa najmanj 1,5 m, razen če ni z regulacijskimi črtami ali drugimi določili tega odloka določeno drugače. Pri določanju odmika se upošteva odmik najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta od meje sosednjega zemljišča. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.

(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 0,5 m. V primeru gradnje javnih gradbeno inženirskih objektov je dopustno, da so objekti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m ali manj s soglasjem mejaša.

(3) Če so odmiki stavb ali objektov manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Za stavbe, ki niso pomožni objekti, velja, da morajo biti tudi v primeru manjšega odmika od predpisanega ob pridobljenem soglasju lastnikov sosednjih parcel vključno z najbolj izpostavljenimi konstrukcijskimi elementi od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1m, razen v primerih iz 7. odstavka tega člena.

(4) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo. Določilo ne velja za odmike od javnih cest, ki se določijo v skladu s soglasjem upravljavca cest.

(5) Nadzidava zakonito zgrajenih stavb tipov AE, C, E in F, ki so od meje gradbene parcele oddaljene manj, kot določa ta odlok, je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, od katerih je nadzidava odmaknjena manj, kot določa ta odlok, in pod pogojem, da so izpolnjena ostala določila tega odloka. Nadzidave stavb tipa AV so dopustne v skladu z določili tega odloka brez odmikov od zunanjega zidu, s katerim se stikajo s sosednjima objektoma.

(6) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena toliko, da je možna gradnja in vzdrževanje ograje izključno z zemljišča investitorja. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(7) Pomožno kmetijsko - gozdarsko opremo na kmetijskih zemljiščih je dopustno postaviti v takem odmiku od poljske poti, da je zagotovljeno nemoteno obdelovanje kmetijskih površin (neovirano delovanje kmetijske mehanizacije). V varovalnem pasu poljske poti ni dopustna postavitev kmetijsko – gozdarskih objektov in naprav.

(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(9) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:

– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,

– je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,

– če gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,

– na skupni parcelni meji (dvojček),

– na skupnih parcelnih mejah v strnjenem nizu (vrstne hiše),

– če je sosednje zemljišče v lasti investitorja,

– je tako določeno v podrobnem prostorskem načrtu.

(10) Gradnja novih stanovanjskih objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi potrebni ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.

III. 3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV

51. člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:

–      FZ – Faktor zazidanosti gradbene parcele. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab,

–      DZP – Delež odprtih zelenih površin na gradbeni parceli,

–      V – pomeni določitev višine stavb.

(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od zazidanosti gradbene parcele, določene s tem prostorskim načrtom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječe zazidanosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

52. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati najmanj 10 % bruto celotne površine EUP.

(2) Dopustna zazidanost zemljišča in delež zelenih površin, po območjih podrobne namenske rabe, sta določena v poglavju III.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora, od 104. do 129. člena tega odloka.

III. 3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA

53. člen

(tipologija objektov)

Preglednica 3: Objekti glede na tip zazidave

54. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2) Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh EUP je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:

− zasnovi izrabe zemljišča,

− odmiku od sosednjih objektov,

− sestavi osnovnih stavbnih mas,

− višini in gradbeni črti,

− naklonu streh in barvi kritine,

− smeri slemen,

− razmerju fasad in orientaciji dostopov.

(3) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa F G je potrebno upoštevati naslednja pravila:

– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;

– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);

– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(4) Tlorisni gabariti stavb so praviloma podolgovati. Razmerja so določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.

(5) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah (IG), je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase.

  (6) Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi.

 (7) Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

   (8) Dovoljena je kritina v črni, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.

   (9) Pri objektih z dvokapno streho je do 30 % strehe lahko ravne.

  (10) Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.

   (11) Dopustna je ureditev zelene strehe.

(12) Frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade na strehi stavbe, pri dvojčkih in pri vrstnih hišah morajo biti oblikovno usklajene. Višina posamezne frčade ne sme presegati 1/2 višine strehe. Višina frčade je projekcija celotne višine frčade (od najnižje točke odprtine v strehi, potrebne za izvedbo frčade, do najvišje točke strehe frčade) na vertikalno ravnino. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Na območjih, varovanih s predpisi s področja kulturne dediščine, lahko organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, določi tudi drugačne pogoje.

(13) Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.

   (14) Sončni kolektorji in sončne celice ne smejo segati nad sleme strehe. Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.

55. člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni čim manjši posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2) Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80% "Zahteve glede faktorja odprtih zelenih površin ne veljajo v primeru obstoječih stavb in v primeru rekonstrukcij ter v primeru gradenj iz petega odstavka 51. člena tega odloka.".

(2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m², vendar ne manj kot 50 m². Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m². Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(3) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(4) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(5) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju gradbene parcele novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.

   (6) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:

– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,

– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

   (7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele.

(8) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

 56. člen

(urejanje okolice objektov)

                        Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti praviloma intenzivno ozelenjen.

57. člen

(gradnja, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Na vseh gradbenih parcelah je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 4, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(2) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti oz. na katerih ima pravico graditi, ki so od stavbe oddaljene največ 150 m. Površina parkirnih mest zagotovljenih na drugi lokaciji se ne šteje v površino gradbene parcele (se ne upošteva pri izračunu FZ).

(3) Pri objektih družbene infrastrukture se v enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. Investitor mora manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti oz. na katerih ima pravico graditi, ki so od stavbe oddaljene največ 150 m. Površina parkirnih mest zagotovljenih na drugi lokaciji se ne šteje v površino gradbene parcele (se ne upošteva pri izračunu FZ).

   (4) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil na območjih stanovanjskih površin in stanovanjskih površin za posebne namene niso dopustna. Na območjih površin SK je dopustno parkiranje največ treh vozil pod pogojem, da so parkirna mesta izvedena na lastnih zemljiščih.

(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(6) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(7) Preglednica 4: Parkirni normativi

58. člen

(gradnja, postavitve in oblikovanja pomožnih in drugih objektov)

(1) Pri gradnji, postavitvi in oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati določila občinskega predpisa v katerem so podrobneje določena merila za lokacije, vrste, velikosti in oblike pomožnih objektov na območju občine Vodice.

(2) Kadar se v EUP prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto pomožnih objektov, ki je določena v podrobnih PIP glede na namensko rabo v Prilogi 3 tega odloka.

59. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1) Pri umeščanju in postavitvi objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati določila občinskega predpisa, ki ureja oglaševanje na območju občine Vodice.

(2) V primeru postavitve objektov za oglaševanje na in ob javnih cestah je potrebno upoštevati določbe veljavnih državnih in občinskih predpisov, ki urejajo ceste, potrebno pa je tudi pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.         

(3) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati:

– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, G),

– v območju površinskih voda (oznaka VC),

– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A), razen v primeru kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (RKG),

– izven naselij,

– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,

– na strehe stavb,

– na fasade stavb in objektov razen v primeru oglaševanja za lastne potrebe.

(4) Oglaševanje in obveščanje za lastne potrebe obsega predstavitev lastne dejavnosti, aktivnosti, storitev ali blaga izvajalcev oglaševanja ali posameznikov, izključno na nepremičninah, na katerih imajo lastninsko ali kakršno drugo stvarno ali obligacijsko pravico in na katerih opravljajo registrirano dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati svojo dejavnost:

−    z napisom,

−    z znakom,

−    z nalepkami,

−    z zastavami in

−    s simboli izdelka, storitve in podobno.

III. 3.5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO

60. člen

(velikost in oblika gradbene parcele)

(1) Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati lastniško mejo.

(2) Velikost in oblika gradbene parcele mora glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3) Kadar se objekt ali gradbena parcela nahaja v različnih enotah urejanja prostora, veljajo prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora, v kateri se nahaja več kot 50% objekta ali gradbene parcele. Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

(4) Do vsake gradbene parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste po stavbnih zemljiščih. V območjih razpršene poselitve in v primeru obstoječih objektov razpršene gradnje je dostop z javne ceste možen tudi po obstoječih poteh, ki že služijo dostopu do obstoječih objektov in obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč in potekajo izven območja stavbnih zemljišč.

(5) Za območja stavbnih zemljišč kjer se bo izvajala gradnja od dveh do vključno štirih stanovanjskih objektov je potrebno izvesti parcelacijo gradbenih parcel s katero se zagotovi parcela posameznemu objektu in nemoten dostop do teh objektov.

(6) Pri določanju gradbene parcele objektov kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče za potrebe kmetije meri najmanj 2000 m2.

(7) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(8) Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.

(9) Najmanjša velikost gradbene parcele enostanovanjske stavbe znaša 500 m², za dvostanovanjske stavbe 800 m², za dvojčka 400 m² (na vsako stavbo dvojčka) in za vrstno hišo 300 m² (za en objekt v nizu), pri čemer znaša najmanjša velikost gradbene parcele za končno vrstno hišo 350 m². Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(10) Izjemoma je gradnja nove enostanovanjske stavbe možna tudi na gradbeni parceli velikosti od 300 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, pod pogojem, da je zemljiška parcela ali več zemljiških parcel v zemljiškem katastru nastala pred 1.1. 2008, kar se dokazuje s pravnomočno odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije. Dopustna odstopanja so, ob soglasju mejašev, do -10%. Odstopanja je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11) Gradbeno parcelo stavbe, za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje je potrebno pred  izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov, za gradnjo pomožnih objektov, za gradnjo kmetijskih stavb, ki jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva, za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in za javne objekte družbenih dejavnosti.

(12) Če velikost gradbene parcele za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(13) Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele, iz devetega in desetega odstavka tega člena, ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele zakonito zgrajenih objektov, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov in znaša velikost gradbene parcele najmanj 250 m².

(14) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev gradbenih parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

III. 3.6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

61. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Stavbno zemljišče v posamezni EUP se šteje za opremljeno:

– če je v tej EUP zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali

– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

62. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:

– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo.

(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se šteje, da je stavbno zemljišče za gradnjo stavb komunalno opremljeno, če se odvajanje odplak na območjih, kjer javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, zagotavlja v skladu z določili 64. člena tega odloka.

(4) Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja.

63. člen

(obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1) V posameznih EUP je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:

– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,

– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,

– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.

(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 18. člena tega odloka.

(3) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek med objektom in kanalizacijskim omrežjem (npr. velika višinska razlika, vodotoki, prevelika oddaljenost od javnega omrežja), zaradi česar bi bila izvedba priključka objekta na javno kanalizacijsko omrežje povezana z nesorazmernimi stroški, v skladu s pozitivnim mnenjem oziroma soglasjem upravljavca kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica), ki so skladni z državno regulativo. Takšna območja so lahko že definirana v občinskem operativnem programu iz drugega odstavka 18. člena tega odloka, na kar se v takem primeru upravljavec kanalizacije sklicuje ob izdaji mnenja oziroma soglasja iz prejšnjega stavka. Upošteva se določila veljavnih občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo oz. odvajanja odpadnih voda.

64. člen

(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:

− v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,

− neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom pristojnega javnega podjetja,

− v nepretočne troprekatne greznice na območjih, kjer še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje ali priključitev nanj ni možna oziroma na območjih, kjer odvajanje komunalnih odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano.

(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 18. člena tega odloka.

(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

(4) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne troprekatne greznice.

65. člen

(priključevanje objektov na javni vodovod)

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.

(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

− izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan,

− upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, in v skladu z določili veljavnih občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo.

66. člen

(priključevanje objektov na javne ceste)

(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.

(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do gradbene parcele. Najmanjša širina dovoza do dveh objektov je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča nove ceste, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m, v kolikor ni grajenih hodnikov za pešce. Določba tega odstavka ne velja za obstoječe ceste.

(3) Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.

(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

(5) Projektna dokumentacija ureditve priključevanja na javno pot mora vsebovati rešitev odvodnjavanja in ponikanje meteornih vod iz površine priključka na javno pot na zemljišču investitorja.

(6) Priključek na javno pot ali cesto mora biti izveden tako, da je onemogočen iztok meteornih vod neposredno na javno pot ali cesto. Meteorne vode iz utrjenih površin na zemljišču, namenjenega gradnji, ne smejo ogrožati javne poti.

67. člen

(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.

(4) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.

68. člen

(varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:

− saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

− obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

   - postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu, ki segajo globlje kot 1 m nad temenom cevi.

(2) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

− bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,

− stanovanjskih objektov,

− objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,

− objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,

− otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(3) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.

(4) V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.

(5) Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja:

69. člen

(varovalni pasovi prometnih omrežij)

(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.

(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.

(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture:

(4) V vplivnem pasu avtoceste in glavne ceste je za vsa območja poselitve oziroma za gradnjo novih stanovanjskih objektov, območja centralnih dejavnosti in območja za turizem potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.

(5) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec avtoceste oziroma glavne ceste ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje.

(6) Na območju občine Vodice zaradi neposredne bližine letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ni dovoljeno postavljati objektov, instalacij in naprav višjih od 100 metrov ali višjih od 30 metrov, če se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča. Pri načrtovanju posegov v varovanem območju letališča Jožeta Pučnika Ljubljana mora investitor v okviru postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojnega organa. Varovana območja letališča Jožeta Pučnika Ljubljana so prikazana v Prikazu stanja.

70. člen

(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1) Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah. Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.

(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.

(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.

(4) Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih.

(5) V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.

(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.

(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

71. člen

(gradnja in urejanje javnih površin)

(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta  dostopni vsem pod enakimi pogoji.

(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.

(3) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih.

72. člen

(gradnja in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)

(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(2) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.

(3) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.

(4) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.

(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(6) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

73. člen

(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest)

(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.

(2) Zagotoviti je treba služnostne poti na kmetijska in gozdna zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.

(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.

(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

(5) Na koncu slepih ulic je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.

(6) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.

   (7) Križišča se uredijo tako, da se zagotovi varnost udeležencev v prometu.

(8) Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 6 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba cestišča. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir (živih mej ipd.).

(9) Škarpe in podporni zidovi, povezani s cestogradnjo se praviloma izvajajo v skalometni izvedbi.

(10) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh cestah, zlasti pa ob glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje. Mejni robni elementi hodnikov za pešce in/ali kolesarje se praviloma izvajajo iz granitnih materialov.

(11) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.

(12) Pri določbah Odloka OPN, ki se nanašajo na vsebine, povezane s predpisi o občinskih cestah in kategorizaciji občinskih cest, se smiselno upoštevajo določbe slednjih.

74. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

  (2) Vodohram mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrami zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.

 (3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

75. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.

V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne troprekatne greznice.

(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(3) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.

(4) Lokalne čistilne naprave morajo praviloma biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.

(5) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. V primeru gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja. Ustrezno tehnično rešitev odvajanja očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja je potrebno izdelati v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo, predhodne projektne pogoje ter soglasje k rešitvi pa poda pristojni organ. V primeru odvajanja očiščene vode v tla mora biti možnost ponikanja izkazana s hidrogeološkim poročilom. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

  (6) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na gradbeni parceli je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.

 (7) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(8) Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. Na območjih, kjer še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje ali priključitev nanj ni možna oziroma kjer izgradnja kanalizacijskega omrežja ni predvidena, je dopustno tudi odvajanje komunalnih odpadnih voda v nepretočne troprekatne greznice.

(9) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.

(10) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter nepretočnih troprekatnih greznic je potrebno upoštevati določila veljavnih občinskih odlokov s področja varstva virov pitne vode ter odvajanja odpadne padavinske in odpadne komunalne vode na območju Občine Vodice .

76. člen

(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)

   (1) Pri posegih v prostor se upošteva določila in omejitve iz področne zakonodaje.

(2) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.

(3) Dopustne so gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

(4) Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja.

77. člen

(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Na območju občine Vodice je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.

(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.

(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.

(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.

(5) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji.

(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju občine Vodice bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.

(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Na območju občine Vodice je predvidena izgradnja osmih TP 20/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.

(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.

  (9) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih oziroma distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja.

 (10) Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu.  

78. člen

(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov.

(2) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic, itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.

(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.

  (3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

–      v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo BC, CDo, CDk, CDv, IG, IK, IKr, PC, PO, E, O, K1, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov,

–      v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CDo, CDv in IG je dopustna gradnja baznih postaj,

   –  objekte in naprave mobilne telefonije naj se umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

(4) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.

(5) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je tudi ozeleniti okolico objekta.

(6) Objekte mobilne telefonije je izjemoma dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, le na podlagi soglasja pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dediščine.

79. člen

(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na gradbeni parceli, h kateri pripada. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti od meje sosednjih parcel oddaljeno najmanj 0,50 m,  ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.

(3) Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev.

(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja Vodice. Praviloma mora imeti najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.

(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čimbolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.

(7) Kompostnik mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 1,50 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

III. 3.7 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER  VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

III. 3.7.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine

80. člen

(dovoljeni posegi)

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.

81. člen

 (naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)

(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.

(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, potencialnih posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, navedenih v citiranih naravovarstvenih smernicah.

(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem prostorskim načrtom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v citiranih smernicah.

82. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

− gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in

− rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.

(11) Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine:

(a) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

−    tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

−    gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

−    oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

−    funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

−    sestavine in pritikline,

−    stavbno pohištvo in notranja oprema,

−    komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

−    pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

−    celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

−    zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(b) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

−    naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

−    odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

−    prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

−    prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

−    naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

−    podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

−    odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

−    stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

−    oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

−    zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(c) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

(d) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

−    krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

−    značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

− tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

− tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

− odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

− avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

− preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

− zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(e) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

− zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

− grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

− naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

− podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

− rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in